uniles
straža pri novem mestu, 28. september 1984 leto XXII številka 13
rT A
glasilo delovne organizacije
novoles
Glasilo „NOVOLES" ureja uredniški odbor: Alfonz šterbenc. (glavni in odgovorni urednik), Vladimir Bajc, Ivan Balog, Marjan Grabnar, Alenka Gorše, Vanja Kastelic, Mladen Majster, Jadran Žnidaršič, Marko Švent, Igor Vizjak; Izdaja delovna organizacija „NOVOLES”, lesni kombinat n. sol. o. Novo mesto — Straža. Naklada 2950 izvodov. Stavek, filmi in montaža: DITC, TOZD Grafika. Tisk: Tiskarna Novo mesto. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št. 421/72 z dne 31. januarja 1978.
Poslovni rezultati v mesecu avgustu 1984
V poletnih mesecih nismo gospodarili najbolje, zastavljenih planov ne dosegamo v celoti
Prevesili smo se v drugo polovico poslovnega leta 1984 in na osnovi doseženih poslovnih rezultatov že lahko nekako sklepamo, kako se bo zaključilo poslovanje v letošnjem letu.
Še ob polletju smo ugotavljali, da so poslovni rezultati skladni planiranim, sedaj pa vidimo, da se škarje cen in uspehov zapirajo v našo škodo.
V avgustu smo dosegli rekordno rast nabavnih cen, tako da so bile dosežene proti planu 113%, v kumulativi za osem mesecev pa 98%, kar pomeni, da bodo do konca leta 1984 planske cene krepko prekoračene. Neodvisno od teh cen se gibljejo prodajne cene, ki so bile v mesecu avgustu dosežene le 109%. Po področjih prodaje so bile dosežene:
—	domači trg	112%
—	izvoz	104%
—	skupaj	109%
kumulativno	98%
Preseganje nabavnih cen od planiranih nam je samo v av-
gustu znižalo poslovni rezultat za preko 50.000.000 din, nekaj manj pa smo pridobili od preseženih prodajnih cen.
Proizvodnja je bila fizično v primerjavi s planom v avgustu presežena za 6%. Prekoračitve glana so dosegle TOZD: TVP, ŽAGA, TPI, TPP, TAP, TES, TGD.
V Novolesu ne dosegamo plana izvoza. V mesecu avgustu smo izvozili za 1.345.686 USA dolarjev, v obdobju osmih mesecev pa 10.960.251 USA dolarjev, kar je 89% letnega plana. V enakem obdobju preteklega leta smo izvozili za 8.505.161 USA dolarjev, kar pomeni, da smo letos povečali izvoz v USA dolarjih za 29%. Žal pa tekom tega leta zaostajajo devizni prilivi, saj smo jih dosegli le 8.126.392 USA dolarjev, kar je samo 79% planiranih. Zaradi tega imamo težave pri zagotavljanju potrebnih deviz za uvoz materiala in združevanje deviz v reproverigi.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Spet prišel je tisti čas, ko drevje rumeni...
Vprašam se: kaj bo iz nas, ko trta ne zori?
--------------------------/
(Nadaljevanje s 1. strani)
Bilanca uspeha je naslednja
(v 000 din)
Element	Vlil. 1984	L—VIII. 1984	Plan 1984	L—VIII. 1984	Indeks Plan 83	
Celotni prihodek	925.851	6.344.356	6.323.702	3.205.843	100	198
Dohodek	227.215	1.797.302	1.898.551	1.138.170	95	160
Čisti dohodek	165.401	1.310.448	1.407.833	848.760	93	155
Osebni dohodki	97.792	685.329	737.896	432.615	93	158
Dohodek za delitev	57.744	557.168	589.686	368.426	95	151
Vsi elementi so približno 5% nižji od planiranih in od 50 — 60% večji od preteklega leta, kar je predvsem rezultat splošne jugoslovanske rasti cen (inflacije).
Porabljena sredstva naraščajo hitreje kot celotni prihodek. V DO smo prekoračili planske normative porabe materiala in surovin za 0,5%, kar znaša v osmih mesecih 15.000.000 din. Od splošnih stroškov so večje prekoračitve pri energiji, prevozih, vzdrževanju osnovnih sredstev in drugih storitvah.
V Novolesu je bilo povprečno zaposlenih 2850 delavcev. Gibanje je bilo sledeče:
Stanje 1. 1. 84
Prišlo
Odšlo
2793
128
90
Stanje
2983
V avgustu pa je bilo opravljenih tudi 19.427 ur preko polnega del. časa, kar ustreza 106 delavcem po 184 ur mesečno. Poprečni osebni dohodek zaposlenih je bil v avgustu 24.352 din, v osmih mesecih pa 21.296 din, kar je 58% več od preteklega leta.
Proizvodni in ostali poslovni rezultati se v drugem polletju slabšajo v primerjavi s prvim polletjem, kar nas mora zavezati k še boljšemu in predvsem kreativnejšemu delu.
FINK JOŽE Računovodska služba
DRUŽBA
1.	Ni mogoče živeti v družbi in biti svoboden od družbe.
Lenin
2.	Če je človek po naravi društven, razvija svojo resnično naravo šele v družbi.
Marx in Engels
Program aktivnosti NNNP za leti 1984 in 1985
V zvezi z uresničevanjem dopolnjenih smernic narodne zaščite bomo namenili pozornost in skrb predvsem:
—	seznanjanju delovnih ljudi z vsebinsko in organizacijsko dopolnjeno zasnovo narodne zaščite,
—	organiziranju in delovanju narodne zaščite v praktičnem usposabljanju delovnih ljudi DO za potrebe delovanja narodne zaščite.
Z aktivnostmi v okviru narodne zaščite želimo v letih 1984 in 1985 doseči, da bi bili z njeno dopolnjeno vsebino seznanjeni — za uresničevanje iz nje izhajajočih nalog pa usposobljeni — vsi delovni ljudje. Pri tem je potrebno upoštevati, da bomo delovne ljudi v okviru narodne zaščite usposabljali za tiste naloge, ki jih bodo v primeru dejanskih potreb lahko resnično in najbolj učinkovito opravljali.
2.	Obrambne priprave in samozaščitne aktivnosti v okviru civilne zaščite
Drugi pomemben poudrek v okviru aktivnosti NNNP naj bi veljal obrambnim pripravam in samozaščitnim aktivnostim.
Pri tem mislimo predvsem na:
—	usposabljanje delovnih ljudi za kolektivno in osebno zaščito pred sodobnim jedrskim, kemičnim in biološkim orožjem in
—	opremljanje prebivalstva s sredstvi za kolektivno in osebno zaščito pred vojnimi in drugimi nevarnostmi ter usposabljanje za njihovo uporabo.
Takšno dolgoročno in konkretno usmeritev na področju obrambnih priprav in samozaščitne dejavnosti terja tudi zapleten mednarodni položaj.
3.	Varstvo človekovega okolja Kot pomemben element akcije NNNP v letih 1984 in 1985 naj bi bili tudi organizirani napori za varstvo človekovega delovnega okolja, kar je nedvomno pomemben vidik družbene samozaščite v najširšem smislu besede. Vse večji problemi (onesnaževanja zraka in vode, uporaba najrazličnejših škodljivih kemikalij itd.) na tem področju naravnost terjajo dodatne ukrepe za preventivno delovanje. Predvsem bi morali krepiti zavest o nujnosti zaščite človekovega okolja ter racionalno gospodariti z naravnimi dobrinami. Družbenopolitične organizacije (zlasti sindikati in ZSM) družbene organizacije in društva bi morali v konkretnih delovnih in življenjskih okoljih mnogo več storiti za ohranitev in opremljenost zdravega človekovega delovnega in bivalnega okolja.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Mladi na žagi so se zganili
Že nekaj časa nazaj smo priče nekakšni mlahavosti naših mladincev in nezanimanju za kakršnokoli aktivnost bodisi na kulturnem, športnem ali kakšnem drugem področju. Samo spomnimo se težav, ki jih ima predsednik konference mladine ob pripravi proslave dneva OF in prvega maja, ko je treba postaviti zgolj lesen oderček in okečiti nekaj zastav! Pomoči od mladincev iz Straških TOZD skorajda ne dobi in večino dela opravi sam s parimi a zvestimi pomočniki.
Da ne bi govorili o tem, kakšna je okolica naših tovarn in da bi bilo marsikje in marsikdaj prav, da opravimo kakšno „očiščevalno” akcijo, katere nosilec bi morala biti prav mladina. Toda pričakovanja ostajajo zgolj pričakovanja in želje ter zamisli ostajajo neizpolnjene...
A vendarle se je zganilo!
Mladinci na TOZD Žaga v Straži so staknili glave, se odločili in poprijeli... Rezultat sta doslej že dve „udarniški” delovni akciji, ki sta uspeli, žagi dali lepše okolje in videz, vsem pa občutek, da mladim le ni vseeno, kakšen je in bo njihov delovni in življenjski prostor.
Mladincem Žage čestitamo in jim želimo še in še takih in podobnih zamisli, ostale mladince po novolesovih TOZD pa pozivamo, naj sledijo Straškim žagarjem.
M. M.
Direktor tozd TKO, Peter Drenik, prejema republiško priznanje SLO
Inovacijska dejavnost Novolesovcev se razrašča
Ste že kdaj slišali za „flašencug”? pa nikarte misliti na kakšno pivsko tehniko, ko bi ga v oštariji cukali kar iz steklenice. Gre za drugačno in sila resno zadevo. Gre namreč za inovacijo.
Onega dne je prišel glas, da bi bilo lepo in prav, če obiščemo fante v Gotni vasi (tam je naš TOZD TPP), ker nam imajo bojda marsikaj povedati in pokazati. „Za kaj pa vendar gre?” — smo vprašali. „I — za inovacijo vendar...” smo dobili odgovor in se že odpravili na pot. Takoj in nemudoma: saj poznate pregovor, da je treba železo kovati dokler je še vroče...
Za one, ki ga osebno še ne poznajo, kratek podatek: TOZD TPP (tovarna ploskovnega pohištva, bivši Opre-males) je doma v Gotni vasi pri Novem mestu. Do njega prideš, če se v tretjem novomeškem semaforiziranem križišču (peš ali z avtom) usmeriš proti Gorjancem oz. Metliki. Na desni strani poti zreš mogočno zidovje mogočno nestabilnega IMVja in skoraj spregledaš nebogljene stavbe TPP, ki se stiskajo med IMV in goten-skim potokom. Zato: pozor! Koj za IMVjem smo mi (kar pa velja samo za lokacijo v Gotni vasi!).
Priznati je treba, da sta nas navdajala rahla skrb in spoštljivost, saj bomo vendar govorili z inovatorji. In v mislih nam je bilo, da so inovatorji možje v belem, ki hodijo po fabriki in tuhtajo in tuhtajo in
potem nekaj pogruntajo. Kot profesor Baltazar v TV risanki... Toda nič od tega! Prijazen nasmeh... topel stisk rok... „A ste prišli?... Saj ni vredno...” Skromnost in neposrednost, zavzetost za delo in predanost tovarni... To je bil prvi vtis s TPPjevci in strah nas je takoj minil. Saj to so vendar naši fantje!
Besedo je povzel Smrke Alojz, glavni vzdrževalec strojnega oddelka TPP:
„Pri vzdrževalnih delih redno in nujno prihaja do dvigovanja težkih bremen (elektromotorjev, težkih do 400 kg, kompresorjev in pod.), kar vse smo doslej počeli ročno. Večkrat je prišlo do poškodb, obolenj in nčvamosti, saj niso mačje solze dvigati tako težko breme. Pa sem gruntal: ali kupiti na tujem ali izdelati doma? Odločil sem se na domačo izvedbo, saj je to najceneje. Toda kako izdelati dvigalo za tako težka bremena? Prešinila me je zamisel o mehanskem dvigalu na osnovi „flašencu-ga”. Kaj bi vam pravil... Saj vendar veste, kaj je to flašencug?”
Da ne bi izpadli nevedneži, smo modro prikimali (čeprav pisec teh vrstic še zdaj točno ne ve, kakšen je ta cug) in Smrke je nadaljeval:
TPP — lastna izvedba dvigala za elektromotrje, ki ga s pridom uporabljajo pri vzdrževanju strojev v TOZD TPP
TPP — nadomestilo ležaja iz uvoza z domačim, ki zdrži več, le pametno ga je potrebno vzdrževati
„Malo sem razmišljal, potem narisal, v življenje pa spravil s pomočjo praktikantov iz srednje šole, ob sodelovanju Brulca Alojza iz TPP. Zadeva se je posrečila in zdaj jo v naši fabriki že s pridom uporabljamo. Samo primer: pred začetkom adaptacije naše tovarne je bilo treba preseliti kompresorsko postajo t. j. tudi pet elektromotorjev, ki skupaj tehtajo okrog v petnajst tisoč kilogramov. Če bi to počeli po prejšnjem „ročnem” sistemu, bi se za dvig in prenos skozi osem ur mučili kar trije ljudje. Zdaj pa to lahko naredi en sam človek v treh urah, pri čemer pa je važno zlasti to, da tudi nevarnosti za nesreče ni več. Bistvo inovacije je torej v tem, da manj ljudi v manjšem času brez nevarnosti več naredi...”
Razgovor je stekel in zvedeli smo še marsikaj... Bolj in bolj pa je v nas raslo tudi prepričanje, da je zrno inovatorstva v TPPju padlo na plodna tla!
Zvedeli smo, da so Smrke Alojz, Zupančič Milan in Brulc Alojz izdelali nov drsni ležaj na spajalnem stroju za furnir (Kuperju), s tem izboljšali samega proizvajalca in prihranili obilo deviz, saj je bilo treba zdaj ta del (ki služi za pomikanje grelca v levo in v desno) vselej uvažati, njegova življenjska doba pa je bila kvečjemu štirinajst dni. Zdaj TPP ni odvisen od nikogar in normalno delovanje stroja zagotavlja sam, z lastno pametjo in iznajdljivostjo. Njegov „domači izdelek” namreč deluje že dober mesec in nič še ne kaže, da bi ga bilo treba zamenjati!
In če smo že pri Kuperju oz. njegovem stroju... Tudi pri samem grelcu sta Zupančič Milan in Smrke Alojz pogrun-tala tako izboljšavo, da je ko-
rist na dlani: grelec seje zaradi pregoretja nenehno kvaril in za drage devize je bilo treba nabavljati nove. V TPP pa so staknili glave in rezultat je domača, cenena in enostavnejša izvedba, ki jo ni pogruntal niti sam Nemec. In še to: delavki, ki zdaj dela za strojem, nič več ne piha v glavo in torej dela v boljšem in bolj zdravem okolju.
Seveda imajo v TPP tudi sicer posluh za inovacije in vrli fantje so dobili koj ustrezna priznanja...
Kaj pa drugi TOZD? Gredo vštric s TPPjem ali morda krepko zaostajajo? Upamo in verujemo, da TPPjev svetli primer ni in ne bo osamljen.
In zaključek naše poti? Iskrena želja TPPjevcem: le tako naprej, fantje! Nam in vsem ostalim v Novolesu pa nasvet, ki ga lahko preberemo na skrinjici v avli TPPja:
„PORUŠIMO OVIRE, KI PREPREČUJEJO UVELJAVITEV DOBRIH ZAMISLI!” V. B.
TPP — skrinjica za zbiranje inovacijskih predlogov
Zdravnik — umetnik
Ni redek pojav, da se nekdo, sicer strokovnjak na svojem poklicnem področju ukvarja tudi z umetnostjo in s pisano besedo, risbo ali umetniško sliko izpričuje svojo notranjost in hotenja, hkrati pa ga ta dejavnost sprošča in umirja m mu daje nove spodbude za nadaljnjo ustvarjalnost. Tak primer imamo tudi v Novolesu, saj se v našem glasilu redno oglaša z zdravstvenimi napotki v obliki stripa zdravnik dr. Ivan Balog, ki dela v naši ambulanti. Kot zdravnika, ki bdi nad našim zdravjem, ga vsi dobro poznamo. Ob našem obisku pa smo hoteli od njega, po rodu Zagrebčana, ki je pognal korenine pri nas na Dolenjskem, zvedeti kaj več o njegovih risarskih in umetniških podvigih.
Dr. Balog — predstavite se nam: ne kot zdravstveni delavec, temveč kot avtor risanih zdravstvenih nasvetov in Ceneta Moznika!
Že v rosnih letih me je privlačila likovna umetnost in z risarskimi ter slikarskimi poskusi sem začel še preden sem šel v šolo. V osnovni šoli pa sem že narisal prvi strip po znanem romanu o Sinjem galebu. Skraja mi je bil bolj pri srcu realistični izraz, v gimnaziji pa sem se začel ukvarjati s karikaturo, ki sem ji ostal zvest do danes.
Kje ste objavljali dotlej, preden ste postali sodelavec našega glasila?
Svoje prispevke sem že v času študija medicine začel objavljati v časopisu, ki se je ukvarjal zgolj s karikaturo. Po končanem študiju pa sem prišel na obvezni zdravniški staž v Novo mesto, kjer sem se potem tudi redno zaposlil. Tu sem urejal interno glasilo novomeškega zdravstvenega doma in se vnovič začel ukvarjati z risanjem, ki sem ga za nekaj časa zaradi študijskih oziroma službenih obveznosti odložil.
Mnogo ste prispevali k zdravju in njegovi preventivni zaščiti v Novolesu in vaši risani prispevki s področja zdravstvenih nasvetov in prosvetiteljstva so naleteli na širok odmev tako med nami kot tudi drugod, saj so jih začeli ponatiskovati tudi v drugih tovarniških glasilih, Kaj vas je privedlo do tega?
Moram poudariti, da zamisel o zdravniških nasvetih v obliki stripa ni zrasla na mojem zelniku, saj sem tak način izobraževanja oz, poučevanja ter prikazovanja nekaterih bolezenskih nevšečnosti in nevarnosti že zasledil v tujih strokovnih revijah, To uspešno prakso pa skušam prenesti tudi k nam, saj je tak način prikazovanja našemu preprostemu človeku najbolj razumljiv, S tem skušam doseči, da bi bili Novolesovci čimbolj zdravi, saj vem, da delajo na
je imel težko mladost in da se zvedeli: da razume in ima rad je do tega, kar je danes, doko- našega preprostega človeka... pal povsem sam. In še eno smo	V. B.
dela in delovnih pogojev, manj u TDP, najmanj ugodni pa v pa na ostalih področjih. Po TPP, zlasti pa v Žagi, medtem mmenju anketiranih so imeli ko so v TGD bila mnenja in prevladujoč vpliv na odloča- ocene precej deljena. To so ponje v samoupravnih delovnih kazale že ocene uspešnosti skupinah in TOZD-u vodilni delovanja in potrebnosti uva-delavci, ki so v zadostni meri janja samoupravnih delovnih upoštevali pobude in stališča skupin, ki so bile najbolj pozi-samoupravnih delovnih sku- tivne v TDP, najmanj pa v pin. Sicer pa je prišlo do večje- Žagi. V TDP so bili rezultati ga aktiviranja delavcev pri de- ankete najboljši tudi pri ak-lu in upravljanju. Izboljšalo se tivnosti delavcev in odločanju je obveščanje, ki pa še vedno ni v samoupravnih delovnih sku-zadovoljivo. Po ocenah anke- pinah ter pri ocenah medse-tiranih so se po uvedbi samou- bojnih odnosov med delavci, pravnih delovnih skupin izb- Po drugi strani so edino v oljšali medsebojni odnosi in TGD prevladovala mnenja, zmanjšali spori. Uvedba po- da imajo delavci v okviru sam-sebnega vodje samoupravne oupravnih delovnih skupin delovne skupine poleg nepo- dovolj vpliva tako na možnost sredno vodilnega (mojstra) se izražanja lastnih interesov, na je izkazala kot upravičena, saj delovne pogoje, na potek so ocene pokazale, da med svojega dela in na uresniče-vodjo skupine in neposredno vanje samoupravnih pravic vodilnim (mojstrom) odnosi oziroma, da se je z uvedbo sodelovanje prevladujejo nad samoupravnih delovnih sku-spori. Vendar pa ti procesi še pin ta vpliv povečal. V TGD niso zajeli večine delavcev so bile tudi najboljše ocene ob-(posebno delavcev v neposred- veščanja in obveščenosti ter ni proizvodnji), ki je še vedno ocene samostojnosti odloča-stala ob strani ali pa je vsaj v nja na sestankih samouprav-anketi izražala neodločnost in nih delovnih skupin in medse-previdnost v pozitivnih oce- bojnih odnosov znotraj sku-nah.	pin.
Rezultati ankete so bili na
splošno najugodnejši v TOZD-	(nadaljevanje prihodnjič)
Na vprašanje, kaj bi bilo treba še storiti, da bi samoupravne delovne skupine bolj zaživele, so se anketirani najbolj zavzemali za izboljšanje obveščanja, kljub temu, da se je po njihovem mnenju obveščanje že izboljšalo. Približno v enaki meri so kot pogoj za večjo uspešnost delovanja samoupravnih delovnih skupin navajali izboljšanje razmer znotraj skupine (večjo aktivnost delavcev pri razpravah in dajanju predlogov, izboljšanje vodenja skupine). Anketirani so šele na tretjem mestu navajali, da bi bilo potrebno povečati vpliv samoupravnih delovnih skupin (bolj upoštevati predloge in sklepe delavcev, izboljšati delavci in vodilnimi delavci.
Ti odgovori in odgovori na ostala vprašanja so pokazali, da se je delovanje samouprav-nih delovnih skupin zaenkrat najbolj izrazilo na področju
zelo težkih delih. Razen tega pa na tak način izpovedujem tudi svojo notranjo nujo po slikanju in izpovedovanju. Tako menim, daje korist dvojna.
Mimo tega pa mije, kot sem že rekel, blizu tudi karikatura, v kateri po svoji ali po zamislih sodelavcev razgrinjam nekatere napake našega vsakdanjika.
In vaši načrti za naprej?
Rad bi z vsemi svojimi močmi pripomogel k boljšemu zdravju in počutju vaših delavcev in jih z nadaljevanji mojih risarskih prispevkov še bolj podučil o zdravju in njegovih problemih.
Se in še bi spraševali, toda čas nas je priganjal, saj se je pred zdravnikovimi vrati spet nabralo nekaj ljudi. Vendar smo iz dr. Baloga kljub temu skoraj na silo izvlekli še to, da izhaja iz delavske družine, da
Samoupravne delovne skupine v Novolesu
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
Anketirani, ki so samoupravnim delovnim skupinam pripisovali negativne lastnosti, so navajali najpogosteje izgubo časa zaradi večjega števila sestankov.
Riše in piše dr. Ivan Balog
NEKAJ O DRISKI ALI DIAREJI
Driska (diareja) je večkratno iztrebljanje redkega blata. Praviloma se prebava konča na koncu tankega črevesa, tako da v debelo črevo prihaja prostorninsko zmanjšana, predelana hrana v obliki kašaste snovi (ješča). V debelem črevesu z vsrkavanjem vode nastane blato, ki ga sestavljajo neprebavljeni ostanki hrane (na primer celičnina), bakterije in oluščeni ostanki črevesne sluznice. Tudi neznatne driske lahko razodevajo huda obolenja (na primer raka na danki), zlasti če je blato krvavkasto sluzasto.
EPIGRAMI
Neposrednemu
proizvajalcu
Ne gre ti zmerom v blagi smeh, če kdo te s slamco žgačka in zlasti ne, če plačaš greh, ko drugi se igračka.
ATLET
Naš delavec je kot atlet olimpijski. On skače, da cene kdaj ujel bi spet in bi lahko živel — od plače.
Delavci naj sami odločajo, kako... bodo pokrili tuje dolgove!
KRITIK
Zdaj kritika hudo je v modi in z njo sosedu sosed škodi.
A pravšen ni današnji kritik, čeprav za njim stoji politik.
Ce njega vrednost češ imeti, spred K, zad IK mu moraš vzeti.
ALI
V
ZE
VESTE
daje slovenska industrija avgusta letos izdelala le za 1,5 odstotka več kot avgusta lani in daje bilo povečanje proizvodnje v letošnjem avgustu — v primerjavi z ostalimi republikami in pokrajinama — naj-skromnejše prav v Sloveniji?

daje Zvezni izvršni svet sklenil, da bo zaradi visokih cen na domačem trgu sprostil uvoz tekstila, čemur pa se domači tekstilci močno upirajo?
•
da je g. Robert Fried-man — predsednik jugoslovansko — ameriške družbe, s katero že dolga leta uspešno sodeluje tudi Novoles — za njegove zasluge pri pospeševanju izvoza naše lesne industrije prejel Red jugoslovanske zastave z zlatim vencem, s katerim ga je odlikovalo Predsedstvo SFRJ?
•
da v TOZD TPP po sklepu delavskega sveta vsak predlog, ki kakorkoli izboljša delo ali ustvari kakšen prihranek, nagradijo s 500 dinarji?
•
daje TOZDTKOizMe-tike prejela republiško priznanje za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, ki ga podeljujejo ob Dnevu vstaje slovenskega naroda. To priznanje je TKO dobil zaradi dobrega obrambnega načrta in zglednega sodelovanja s sosednjimi delovnimi organizacijami.
Avtobusni prevozi delavcev na delo in z dela
Kadrovske vesti za avgust
V NOVOLESU imamo že skoraj petnajst let organizirane avtobusne prevoze delavcev na delo in z dela katere nam opravlja DO Gorjanci TOZD Avtobusni promet Novo mesto in v zadnjem času tudi zasebni prevoznik LU-KŠIČ Alojz iz NOVEGA MESTA. Delavce vozimo v obe izmeni, izmemoma tudi ponoči, na naslednjih relacijah:
1.	NOVO MESTO — PREČNA — STRAŽA
2.	NOVO MESTO — POTOK
—	STRAŽA
3.	AJDOVEC — ŽUŽEMBERK — STRŽA
4.	PREVOLE — DVOR — STRAŽA
5.	LOŠKA VAS — DRGANJA SELA — STRAŽA
6.	KANIŽARICA — SOTESKA — STRAŽA
7.	PODGRAD — NOVO MESTO — STRAŽA
8.	LAZE — DOL. TOPLICE
—	STRAŽA
DO GORJANCI vozi s petimi avtobusi po 75 din in s štirimi po dejansko opravljenih kilometrih (to sta relaciji Novo mesto — Straža). Zasebni avtoprevoznik opravlja prevoz na relaciji LAZE
—	DOL. TOPLICE — STRAŽA za 12.500 din na dan. Ne moremo mimo tega, da ne bi poudarili visoke stroške avtobusnih prevozov. Za vse avtobuse plačamo na dan 113.000 din, na mesec
2.599.000	din in na leto
31.188.000	dinarjev. Toliko nas stane deset avtobusov, ki vozijo le za Straško področje. Prevozi so organizirani tudi za TPP v Gotni vasi (dodatnih 2.500.000 din na leto) in za TKO v Metliki. Pri takih cenah prevozov pa le moramo temeljito premisliti predno se odločimo za novo relacijo ali za dodatni avtobus.
Ko smo že pri relacijah in dodatnih avtobusih bi rad omenil problem s katerim se srečujemo vsak dan.
Dogaja se namreč, da so posamezni avtobusi prenatrpani, drugi pa zopet na pol prazni. Že večkrat smo poizkušali določiti postajališča tako, da bi bili potniki enakomerneje razporejeni, vendar je tak način prevoza veljal le nekaj dni saj smo na enkrat ugotovili ponovno prezasedenost posameznih avtobusov. Da priha-
ja do teh nepravilnosti je več vzrokov:
L Dopoldanska in popoldanska izmena nista enaki
2.	Premakljiv delovni čas na DSSS
3.	Obiski v novomeških bolnicah
4.	Praksa v proizvodnji in praktikanti
5.	Vremenski pogoji (če je slabo vreme več ljudi)
To so osnovne motnje pri prevozu delavcev na delo in z dela. Mislim, da bi s fiksiranjem delovnega časa na DSSS in z dosledno določenim delavnikom učencev lesne šole v Straži precej razbremenili novomeške linije in bi prevozi postali znosnejši. Iz analize prevozov za DSSS smo tudi ugotovili, daje avtobus od 15.10. zaseden komaj 10 — 15%, zato smo se z Gorjanci dogovorili za ukinitev tega avtobusa in se delavci vozijo z rednim avtobusom, ki vozi na relaciji KANDIJA — NOVOLES — DOL. TOPLICE. Do spremembe bos 1.10.84 prišlo tudi na relaciji LOŠKA VAS — DOL. TOPLICE — STRAŽA. Zaradi prezasedenosti tega avtobusa bo vozil delavce z Gradišča avtobus z LAZOV (Lukšič).
Ravno tako smo se dogovorili za menjavo vrstnega reda odhodov avtobusa iz NOVOLESA proti LOŠKI VASI tako, da se bodo odhodi menjali na štirinajst dni in ne vsak teden kot do sedaj. Tako bi enakomerneje porazdelili čas čakanja na avtobus za obe izmeni.
V preteklosti je bilo izraženih nekaj želja za prevoz ljudi iz Petan, Ljubna, Lipovca, vendar je bilo ugotovljeno, da so ceste za normalen avtobusni prevoz v vseh letnih časih neprimerne ali celo nevarne in prevoznik ne prevzame te odgovornosti.
Bliža se zimski čas z vremenskimi neprilikami zato moramo pozvati vse uporabnike avtobusnih prevozov na strpnost pri reševanju problematike ob najneugodnejših vremenskih pogojih, ob enem pa opozarjamo na zapisnik CDS z dne 7. 3. 1978, ko so bili sprejeti sklepi, kako moramo postopati posamezni delavci in TOZD v primeru zamude ali izostanka avtobusa.
Ker se še vedno pri tem dogajajo določene nepravilnosti ponovno opozarjamo, da je potrebno te sklepe v vseh sredinah osvežiti in se po njih ravnati.
MEDIC DRAGO, ing.
TOZD TVP: prišli : Irena Medic, Sonja Erjavec, Marija Štravs, Bojan Markovič, Franc Turk, Franc Štravs, Ljuba Levstek; odšli: Rado Krštinc, Irena Krštinc, Marjeta Vidmar, Marjan Nahtigal, Sandi Rolih (vsi konec počitniškega dela), Terezija Vitasevič (upokojitev).
TOZD ŽAGA: Prišli: Ivan Kopina, Branko Ivanetič, Marjan Novak, Matjaž Kužnik, Simon Krašovec, Jožica Vidmar, Nada Vračar, Ljubica Jarc, Jožica Pirc, Jože Kafol, Janko Kužnik, Janez Murn, Jože Juršič, Ivan Šurla, Janez Šašek, Stanko Turk. Mirko Bašič, Ivan Hribar, Pavel Cimermančič, Franc Hutevec, Mirko Mikolčič, Iztok Kavšek, Slavko Te-inovič, Vinko Teinovič, Janez Bučar, Zora Gojkovič, Ivan Hočevar, Peter Simčič, Mijo Krupič, Vid Pipan, Stane Bobnar, Anton Erlah, Branko Da-vidovič (iz JLA), Ciril Šajnovič, Igor Kavšček, Stanislava Klobučar, Marija Hočevar, Jela Mikič, Sofija Crnovčič, Ema Dragonič; odšli: Metod Avsenik, Drago Poglavc, Franc Jalšovec, Sašo Avguštin, Lado Kastelic, Jernej Muhič, Željko Hvalec, Helena Turk, Milena Miklič, Brigita Fifolt, Brigita Hrovat, Vesna Senica (vsi konec počitniškega dela), Žumer Koca (samovoljno), Nada Rožič (samovoljno), Milena Rajk (samovoljno), Franc Vidmar (samovoljno), Bojan Pirc (samovdljno), Bojan Pirc (sporazum).
TOZD BOR: prišli: Jože Kučič, Janez Križnik; odšli: Stanislav Dvor-šek (sporazum), Marjan Božič (sporazum), Božidar Hajsinger (samovoljno), Mirko Grubar (samovoljno), Franc Kotar (konec počitniškega dela), Robert Župančič (samovoljno), prišle iz DSSS: Jožefa Umek, Darinka Ašič.
SIGMAT: prišli: Marta Žabkar, Danijel Abram, Jože Habinc, Marko Železnik, Danijel Rajšel, Rafael Teras. Igor Tomič, Magdalena Pong-račič; odšli: Jožef Napret (sporazum).
TOZD IGK: prišli: Anton Jerina, Slavka Marn, Martin Golob, Zvonko Papež.
TOZD TDP: prišli: Franc Pšeničnik, Jože Kastelic, Franc Trščinar, Pavel Zupančič (iz JLA), Damjan Didovič, Pavel Turk, Jože Grum, Igor Lavrič, Andrej Kužnik, Cirila Lukšič, Branka Krakar, Marija Saje, Jolanda Zlobec, Marija Turk, Pavel Plantan, Alojz Kafol, Mojca Počervina, Mojca Gorše, Rebeka Lukšič, Aleš Zaman, Sebastjan Potočar, Marjan Bradač, Marko Slak, Franc Fifolt; odšli: Andrej Breznik, Darja Bartolj, Marija Grošelj, Karmen Hren, Anita Fink, Marija Drobnič, Brigita Aš, Lidija Muhič, Danijela Povše (vsi konec počitniškega dela), Pavla Štih (upokojitev), Novo Bjeloševič (samovoljno), Miroslav Lulič (samovoljno), Branko
Mugerli (samovoljno), Zoran Pešič (disciplinska izključitev).
TOZD TSP: prišli: Marija Godler (iz TOZD TPP), Vladimir Mikač, Stane Gorenčič, Zvonko Erjavec, Jože Srebrnjak, Stanko Bohorč, Janko Turk, Kristina Vukmirovič, Mira Može, Judita Zajc, Ida Dular, Katarina Kruljac, Nataša Derganc, Peter Gričar, Zvonko Bobnar; odšli: Damjan Jerman, Peter Jerič, Dušan Krštinc, Robert Miklavc, Mojca Erpič, Jože Pavlič, Boris Tisovic, Jana Avguštin, Bernarda Berkopec, Brigita Zupančič, Mira Nose, Greta Mlinar, Mojca Malnar, Ana Lukšič, Damjan Kavšček (vsi konec počitniškega dela), Božo Besednjak (sporazum), Angela Štangelj (upokojitev), Jože Gorše (V TOZD TES).
TOZD TPP: odšli: Marija Godler (v TOZD TSP), Franc Renuša (DSSS), Miroslav Pašič (sporazum), Slavko Zrilič (disciplinska izključitev), Gabrijel Lumbar (disciplinska izključitev).
TOZD TKO: prišli: Martin Drago-van, Boris Stankovič, Cvetka Ramu-ta, Metka Kočevar, Darinka Plesač, Mira Vraničar, Katarina Veselič, Višnja Brklje, Slavica Štefanič, Andreja Nauptman, Breda Klobučar, Vida Prosenik, Franc Slane; odšli: Duška Ivec, Antonija Dragovan, Marija Damjanovič, Robert Škrabar, Alenka Dumešič, Ivica Slane, Vida Pezdirc, Marija Matekovič, Mira Starašinič, Maja Radovič, Renata Matekovič, Slavica Kukovec, Alenka Nemanič, Darja Petrič, Jure Matekovič (vsi konec počitniškega dela).
TOZD TES: prišli: Jože Gorše (iz TOZD TSP), Marjan PejanovičvTone Hudorovac, Vid Bukovec, Jože Šprin-ger; odšli: Zvonko Košir (sporazum)
TOZD TGD: prišli: Marija Gorenčič, Mateja Pasar; odšli: Stanislava Papež (konec počitniškega dela).
DSSS: prišli: Anton Panjan, Franc Kapš, Milojka Hrovat, Radivoj Trelc, Franc Renuša (iz TOZD TPP); odšli: Darinka Ašič (TOZD BOR), Jožefa Umek (TOZD BOR), Magdalena Pongračič (v TOZD SIGMAT).
ŠTEVILO ZAPOSLENIH DELAVCEV PO TOZD AVGUST 1984
TOZD	M	Ž	Skupaj
TVP	123	171	294
Žaga	201	34	235
ITI	67	17	84
BOR	72	41	113
Sigmat	102	32	134
IGK	77	51	128
TDP	220	253	473
TSP	185	188	373
TPP	125	76	201
Lipa	87	7	94
TA P	75	54	129
TKO	79	50	129
TES	121	28	149
TGD	57	68	125
BI.P	88	37	125
DSSS	98	99	197
Novoles	1777	1206	2983
Vroča tema
trKULTURNI KOTIČEK ☆ KULTURNI KOTIČEKiz Vladimir Bajc
PABERKI IZ PROTIPOŽARNIH IN VARNOSTNIH LOGOV
Pred durmi je oktober — mesec protipožarne varnosti, ko bomo rdečemu petelinu in varstvu pred njim posvetili še več pozornosti kot sicer. Da pa bi že zdaj videli, kako je s to rečjo pri nas, smo s skrito kamero zakrožili po naših I OZD in nekatere (žalostne) ugotovitve vam predstavljamo v razmislek in ravnanje že zdaj.
Zgleda, da je gasilski aparat le na ogled, saj do njega ne moreš.
O prehodni transportni in evakuacijski poti za primer požara se nam lahko le sanja.
S
Zakaj prav jaz?
Že koj spočetka moram poudariti, da sem po naravi sila miren in tih človek in da mi ni v navadi, da bi v službi ali kje drugje bentil in rohnel, kar je sicer mnogim vsakdanje opravilo. Toda temu navzlic sem onega trenutka, ko sem dobi! v roke sodno pisanje in zvedel, da me B/ažejeva Frida dolži očetovstva njenega nezakonskega pamža, vzkipel in zaklel kot še nikoli dotlej. O hudiča! Babnica se je torej spravila nadme, ki imam dobro službo in nekaj pod palcem! Zakaj pa se ni lotila Bingljevega Franceta, Bučnika Gregorja, Petra Filača, ali pa morda Jake Durbiča ali Jovana Jankiča, ki so tudi — in to v istem obdobju — obdelovali njen vrtiček. In še bi jih lahko naštel, ki so proti jutru olajšani zapuščali hišo številka devet v Žgančkovi ulici, kjer je v prvem nadstropju levo prebivala zala Frida, magnet, ki je v malo garsonjero privabljal toliko krepkih in krepostnih fantov. In izmed vseh je izbrala prav mene! Kaj vraga me je sploh gnalo v Žgančkovo 9!? Mar bi ostal doma in gledal televizijo ali pa šel v oštarijo igrat karte. Kaj me je gnalo? No... Frida je bila prikupno in radodarno dekle. Sicer pa: saj veste, kaj žene mladega fanta k mlademu in povrhu še srčkanemu dekletu! Toda kako je mogla ugotoviti, da sem oče prav jaz, ko pa smo si na njenih vratih fantje skoraj kljuko podajali?
Kot rečeno sem torej hudo zaklel, potlej pa je! premišljati, kako bi se izvlekel iz godlje, v kateri sem se dokaj nepričakovano znašel. Bolj in bolj sem tuhtal, bolj in bolj sem si bil na jasnem, da morda uspem po onem znanem načelu, da je napad najboljša obramba. Tako je: babnico napasti z vsemi ra-
POMOTE, POMOTE!
Ni vsak, kije za risalno mizo, že tudi samo risar!
V novinarski praksi se kaj rado zgodi, da pride do pomote, ki zna biti še kako boleča, če se nanaša na človeka. To pot se nam je zataknilo pri poimenovanju delokroga tovarišiee Šobar Majde, ki smo jo v prejšnji številki poimenovali kot tehnični risar. Pravilen naziv delokroga naše Majde se glasi „samostojni tehnik oblikovalec". Za neljubo napako se tov. Majdi opravičujemo!
Uredništvo
fali in iz vseh registrov, povedati, kakšna je; jo očrniti in poteptati v prah. mrho ničvredno! Kakšna nesramnost! Mene tirati pred sodišče... in zaradi očetovstva! Figo, ji že pokažem! Na sodnijo grem in sodnikom, ki so pametni možje, vse povem. Zagotovo mi bodo verjeli in tisto zanikamo tožbo v nič dali.
Priznati moram, da so se mi skoraj nekoliko hlače tresle, ko sem prijel za kljuko in odrinil težka vrata. Saj vendar niso mačje solze stopiti pred človeka, ki ne odloča samo o tem, kolikšna je škoda, ker so kokoši pokavsale sosedin mladi fižolček, pač pa celo o življenju in smrti ljudi. Sodniki niso kdor si bodi, pač pa so šolani in izkušeni možje in, pri moji veri, verjeti jim je treba, kar poreko...
In tako sem stal pred sodnikom.
„Kaj pa je tebe prineslo?” me je prijazno ogovoril mož za pisalno mizo in na prvi pogled je bilo videti, da je blag in pravičen.
„Neka punčara med dolži očetovstva."
„ Oh, to pa ni od muh, "je postal pozoren sodnik in vprašal, kako in kaj. Povedal sem vso štorijo o Blažejevi Fridi in zaključil:
„In zakaj naj bi biI oče prav jaz, ko pa smo fantje pri njej kar v vrsti čakali?"
„Je že tako, ” je odgovoril sodnik in takoj pristavil: „Zakaj pa nisi iz vrste stopil?"
REKI
1.	Vlade so jadra, narod veter, država hrbet, čas morje.
L. Boerne
2.	Najboljša je tista država, ki želi ljudem srečo in ki ve, kako jih bo naredila srečne.
3.	Nihče se ne more hvaliti, da bi mogel živeti brez ljudi.
S. Prudhommme
4.	Brez pravih ljudi ni zdrave družbe, brez svobodnih narodov ni naprednega človeštva.
S.	Radič
5.	Duh resnice in svobode — to so stebri družbe.
Ibsen
6.	V dobro urejeni družbi morajo dobri služiti za vzor, a hudobni (zli) kot zgled.
Za dobro voljo
Toplota
Starejša zakonca v nudistični restavraciji jesta juho.
ONA: Dragi, ko sva takole sama na dopustu, se spet počutim mlado in kar nekam toplo mi je pri srcu.
ON: Nič čudnega, draga, ko pa imaš levo dojko v juhi...
Kar dva
DOLFE: Glej glej, Pepe — nov plašč si si kupil!
PEPE: Jok, dobil sem ga zastonj!
DOLFE: Kje neki?
PEPE: V operi. Ko je bilo predstave konec, sem opazil množico ljudi, ki seje drenjala pred pultom, kjer so delili plašče. Jaz sem vzel kar dva...
Ni ga treba
JANEZEK: Očka, ali je tudi malo Metko prinesla štorklja, kot mene?
OČKA: Seveda, Janezek... Kaj pa ti ni prav?
JANEZEK: Ne razumem, čemu si potem ti pri hiši.
PLANINCI POZOR!
V soboto, 13. 10. 1984, organizira planinska sekcija ŠD Novoles ZADNJI letošnji planinski izlet. To pot bo to izlet v
NEZNANO!!!!
Odhod avtobusa bo z avtobusne postaje v Novem mestu ob 7,00. Naslednje postaje so še: Straža 7,20, Dvor 7,40, Žužemberk 7,50.... Na točki, na katero gremo, bo organizirano kosilo in zabavni program. Vrnitev v večernih urah. Cena izleta predvidoma 400,00 din. (Odvisno od števila prijav).
Prijave do 10. 10. sprejema I^osmina Gorazd, KSS, tel. int. 210. Vabljeni! Izlet bo lahek, zato le brez strahu.
Planinski pozdrav!
Tehnično izboljšana stružnica v TDP
Henigman Jože, vodja vzdrževanja v TDP, je tehnično izpopolnil avtomatizirano stružnico GENNINI — Tehnična izboljšava je v tem, da je bila stružnica izpopolnjena z novimi mehanizmi v lastni režiji TOZD. Omogočeno je avtomatsko krmiljenje stroja in s tem hitrejše in varnejše delo. Komisija je spoznala tehnično izboljšavo za inovacijo, katere posledica je povečanje kapacitet stroja, humanizacija dela in odpravljanje okvar. V letu 1983 je izračunan prihranek 36 milijonov dinarjev.
PROGRAM ŠPORTNIH DEJAVNOSTI
Vabimo vse, ki žele sodelovati v športno-rekreativnih srečanjih delavcev DO v novomeški občini, rekreacijskih ligah in drugih tekmovanjih, da se oglasijo ref. za oddih in rekreacijo v „KSS” — tel. int 210.
Program tekmovanj bo potekal po naslednjem razporedu:
25. 9. 1984 — Pričetek rekrativne lige v odbojki (moški, ženske) 27. 9.1984 — Vedra rekreacija (DŠI) Sah turnir (DO NOVOLES) 29. 9. 1984 — Nogomet (DO Novoles)
11. 10. 1984 — Pikado, vedra rekreacija (DŠI)
8. 11. 1984 — Streljanje (moški, ženske — DSI)
13. 11. 1984 — Šah (ekipno — DŠI)
Športni zdravo!
Cene Moznik in Olimpiada 1992
Riše: Ivan Balog Piše: Vladimir Bajc