N a j t e * 11 slovenski dnevnik v Združenih državah. Velja sa vse leto......... $6 00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavce? v Ameriki Tb« largest Slovenian TV^Jj ti the United 8 tte Issued everr day exiept Sui.da 3 and legal Holidays. tSttr 75.000 Readers Vi TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON- 4687 CORTLANDT NO. 285. — STEV. 285. NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 6, 1921 — TOREK, 6. DECEMBRA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX S KONFERENCE V WASHINGTON!! SPOR MED TEKMECI NA DALJNEM IZTOKU POSTAJA VEDNO BOLJ RESEN IN NOBENA PRIZADETIH STRANK NI 1-RIPRAVLJFNA POPUSTITI. KITAJSKA ZAHTEVA POVRA-iSK ŠANTUNG PROVINCE T ER RAZVELJAVLJEN JE VSEH INOZEMSKIH PRIVILEGIJEV. Washington, I). <'.. .">. dee. — predka. Vsledtega so japonski Danes >»■ obnovila podajanja delegati ne bodo prenaseljeno od-i ••«! Jii]nnskn in Kitajsko na ti«» sred*, a vsi delegati so fiaijevanjii konference. STAVKA KLAVNICARSKIH DELAVCEV. Chicago, 111.. 5. decembra. — 1 riprnvlejni nogajati s. med se-iPet štirdeset tisoč unijskih de-boj na ncofic i jelen način 'lavcev, zaposlenih po celi dežel. Napredek , v klavničarski obrti, je zastavka-\et»^anj ,|e 1»11 jldanes v protest proti skrčenju plač, ki znaša celih deset odstotkov v vseh napravah veleklavni-čarjev. To je bilo objavljeno od strani Amalgamated Meat Outers and Butchers "Workmen of North America. Zastopniki veleklavni so izjavili. da ne bo stavka resno prizadela obratovanja v njih napravah. Predstavitelji petih velikih veleklavniških kompanij so izjavili, da ne bo stavka rosno prizadela obratovanja v njih napravah, kajti le omejeno število delavcev je Mesta stav-polnilo z ljud- jMipolnorna opro-|mj so bili že dolgo časa brez dela. »x Viko nagel, da bo mogoče priti «! > kontnih zaključkov in sklepov s«- proti Novim lotom, sevoda če ne bodo naštele kake komplika-r 1 je. ki bi ovirale poslovanje. Ameriški delegati pa izjavljajo. da se dosed a j še ni razpravljalo o vprašanji', kaj bo konferenca zaključena. Kitajska dci-.-gaeiji je izjavila, d.n bo prenehala z direktnimi pogajanji ter spravila celo vprašanji« prod plenarno konferenco, razven. če bi bila Japonska pri-jhilo organiziranih." pravi jena vrniti celo provinco farjev se je htm izj MANJ LJUDIJ JE NEZAPOSLJENIH Delavski department j 2 objavil c.t stiko, ki kaže, da je vedno manj nezaposljenosti v deželi. NOV PROCES PROTI FATTY ARBUGKLU Porota, ki bi morala odločati o usodi Arbuckla, je bila odpuščena, ker se ni mogla zediniti. Washington, I >. C . 5. dece. — :«»glasno z zadnjim mesečnim po-» ilom delavskega departmenta, RUSKE KONDUKTORICE. Slika nam predočuje prizor iz Lloskve: štiri sprevodnice cestne železnice. Vsa tozadevna dela op n-vljajo v sovjetski Rusiji ženske. S^ntung ter j stiti vwakegs japonskega upliva. Kitajski delegati izjavljajo, da je vprašanje šantun ono vprašanje, ki bo najbrže dovedlo do motenja miru na Daljnem Iztoku, čf 7a ne bo vu goče rešiti pri tej priliki. Dosed* j riso japonski delegat; ČRNA ROKA NA DELU. Detroit, Mich., o. decembra. — liombna eksplozija, ki je uničila «elo poslopje na iztočili High Street, je liila soglasno z izjavo kjt VPRAŠANJE PACIFIKA NA DUNAJU SO NA DNEVNEM REDU GROZNE RAZMERE Pacifični problem L>o rešen po-: Razmere v nekdaj ponosnem dunajskem mestu so bolj žalostne tom dogovora. — Angleško-japonska pjgodba razveljavljena. - ničesar izjavili, kar bi karalo, jpolicije tlelo črne roke. čeprav da hočejo po'xistiti od stvari, ki j 'zavijajo lastniki dotičnega po- /vhteva. da ' mora železnice v *,0Wa- -godhe. ki je \< ljala dolgo časa ter varovala interese obeh prizadetih sil na Daljnem iztoku, bo stoj»iI dogovor med štirimi silami, — l.amrt-č med Anglijo, Francijo. »Japonsko in Združenimi 1, koncesije, katere so kot so bile kdaj poprej. Dunaj, Avstrija,."), decembra. Ves trgovski posel v večini mestih okrajrv se vrši zbarikadi-'.li-'mi okni. Strah pred nadaljni-111 i plenjenji in izgredi dokazuje, da nikdo ne zaupa vladi toliko moči, da bi preprečila izbruh 11a-daljnili izirredov, če bi se pojavili. Na takozvanem Marktplatz" je povznričil včeraj vsklik: —• "Banditi prihajajo!" celo paniko. Vse prodajalne so zaprtle ali zabite z deskami in Kaerntnerstras-se ki pomenja za Dunaj toliko v Združenih državah vedno ni nezaposlenih. Delavski department je objavil eraj svoje poročilo, na teme-,u: obvestil 142S velikih korpera-1 ki so vse izjavile, (ta so sprejele vedno več in več ljudi na delo. Število delavcev, ki so bili novic sprejeti na delo. odgovarja približno poldragemu odstot-.11 iz števila nezaposljenih. V naslednjih industrijah je bi-'o opaziti obnovljenje obratovanja v večji meri kot dosedaj : in histrija za izdelovanje papirja industrija ^tavbinskega lesa, že eznice in jeklarske naprave in ivtomobili. Vpoštev pride tudi tekstilna in 'ustrija, a zmanjšanje števila za-posljenih delavcev se je završilo v naslednjih industrijah: železniške delavnice, usnjarska industrija ter naprave za produciranje živil. Med mesti, v katerih je bilo pretekli mesec več zaposljenih kot ponavadi, je Vi-rth Ambov, N. J., kjer se je zvišalo število zaposlje-rih za 16 odstotkov ter Syracuse. N Y.. kjer js dobilo nadaljnih 10 odstotkov del.wcev delo. V New Yorku in Chicagu se je zmanjšalo število zaposljenih. LLOYD GEORGE NE BO PRIŠEL V AMERIKO Angleški ministrski predsednik se je konečno vendar odločil, di ne bo prišel v Washington. San Francisco, Ca!.. 5. dec. — j/'nani igralec Arbuckle se bo moral dne 9. januarja prihodnjega leta še enkrat zagovarjati pred poroto glede obtožbe, da je zakrivil smrt igralke Virginije Rappe. Sodnik je odpustil poroto, ki se ni mogla zediniti glede pravo-reka. Sedem možkih in pet žensk se je posvetovalo od petka popoldne, a vsa posvetovanja so bila brezuspešna, lccr je ena izmed porotnic izjavila od prvega počet-ka. rišel v Ameriko le v slučaju, la bo prišlo na konferenci v Washingtonu do resne krize, ki bi ogrožala uspeh zborovanja di- dale Japonska. Francija in An- kot 5th Avenue za New York, je Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kroaah m potom nafta kauko ItvriiiJeJ« p« ali ki ceni, sanr»ljivo In hitra. VteraJ m bile niie ceno sledeče: Jugoslavija: RupoHIJa na mfrijr poi« tn Izplačuje **Kr. pottnl čekovni urad" la "Jadranska Maka" T lh*UanL 300 isron ______ $ 1.35 1,000 kron ...... $ 4.30 400 kron ......$ 3.80 5,000 kron ...... $21.00 500 kron ...... $ 2.20 10,000 kron.....$41.00 GUmm aaredbe alnWru* ca po&to in brzojav t ingosbTlJI j je nedaj tnecoče iart sskazovatl sneske potom jn^te edinole t dinarjih; sa rac« itiri kroae bo i«plafaw en dinar; razmerje med ■ dinarjem tn krono ostane WaJ aeixpremenjeoo. Italija in naedano osem!je: »oftto In Isplačnjo "Jadranska banka" v Raxaoftflja mm 50 Ur 100 lir 300 lir 500 lir 1000 lir $23.00 $45.00 . . $ 2.70 ... $ 4.80 ... $14.10 Nemška Avstrija: zadnja potto tn izplačuje "AJrtaiteebe Bank** na Danajn. 1,000 nem -avstr. kron $ 0.95 10,000 nem-avstr. kron $6.00 5,000 nem.-avstr. kron $ 3.50 50,000 nem.-avstr. kron $25.00 Vredno* *«uuju sedaj nI stalna, menja se veStra* neprlčako-Iz tefa raz toča nam nI mocofto podati natančno cene vnaprej. Mi računamo po ceni Istega dne kot nam poslani denar dospe v roke. Kot generalni zastopnik! "Jadranske Banke" tn, njenih podružnic imamo zajamčeno izvanredno ngofee pogoje, Id bodo velike koristi sa one, Id m ft* all so bodo posluževali nafte banko. Denar nam Je poslati najbolj po Domestic Money Order. aH pa po Now York Bank Draft fBANK ffir«** STATE RANK, 82 Cortlandt St., New York glija z ozirom na Kitajsko na da-na.cr.jem sestanku komiteja glede paeifienili vprašanj irr onih Daljnega iztoka Ta dogovor .1e neizmerne važnost . ki so Tičejo Dusj-nc;r;t iztoka. Kljub vsen dogov^»rom in kljub zadovoljivemu poteku razprav glede problemov Daljnega iztoka pa obstaja še en<> veliko vprašanje, katero je treba rešiti isto-tako potofa «1< govora, — namre*-vprašanje Šantunga. Vsakdo, ki je dosedaj zasledoval razvoj 1 n potek konference, je moral priti do zakljueka, da bo od rešit "ve tega vprašanja odvisen uspešen ali n. uspešen izbi sedanje vashingtonske konferen-ee. Do tega pi eprieanja. je prišel ctan».s tudi poročevalec newyor-Tribune" Prerilog a?neriškega državnega tajnika llughesa. ki se ti«'-e sorazmerne sile na morju, izražene v formuli 5—5—3. je bil sprejet t;;ko od strani japonske kot angleške delegacije ter je treba sedaj izdelati In par posameznosti. t:kajočih se odprav!jenja teh al:1 onih bojnih ladij velike tonaže. Vprašanja, ki so zvezana s tem. pa se ne smatra niti od strani Anglije. niti od Japonske ali Združenih držav za dosti važna ali pomembna, da bi ovirafa gladek potek konference, ki se mora pečati s tako št vilnimi nadaljnimt vprašanji. Vsa vprašanja, tikajoča se Pacifika ter Daljnega iztoka, so se-acj praktično rešena, z izjemo vprašanj, tikajočih se japonskih in ameriških utrdb na Daljnem iztoku (Corrtgidor in Pescadores.) Razventega pa preostaja še važna vprašanje Šantunga. NESRAMNA GONJA PROTI DR.LORENZU ,, , „ ,, x . . . . . .plomatov, ki se vrši sedaj v ame- Helen Hub bar t ki je pozneje iz- glavnem mestu. Angleški preobrnila se nekega porotnika k delegat ki je spravil na dan to svojemu mnenju, nakar je poro- 110A-ico, je razventega izjavil, da ta obvestila sodnika, da je deset L0 \}\\e vse vesti piede odpotova-porotnikov za oproščenje, dva nja Llovd George-a razširjene po pa za krivdo. j -rvetu izključno v namenu, da se Načelnik porote je objavil na-J ustvari boljše razpoloženje za sta-slednje: llišče angleške delegacije Porota se je dogovorila, da ne Vsa znamenja kažejo, da je bo podala nobenih posameznih iz- pričakovati velikega viharja proti jav, ker je stvar preveč zaplete-administraciji v kongresu, ki seje na. Deset porotnikov se je s pomočjo tajnega glasovanja izreklo za pomiloščeinje in sicer na temelju tehtne presoje vsega dokazil-nega materijaia. Dva člana porote pa sta se od prvega pričetka naprej up'rala kakršnikoli ptre- sestal danes. Kongres se bo najbrž predvsem obračal proti tajni liplomaeiji. ki je prišla zopet na površje tekom sedanjih razprav v Washingtonu in ta odpor proti ajni diplomaciji je resen, kajti vrstah kongresnikov in sena-orjev, ki so proti tajni diplo- soji dokazilnega materijaia ter iz- J naciji. je najti odlična imena, Proti znanemu dunajskemu kirurgu so vpr? zarili zavistni stanovski tovariši grdo gonjo. 1 imajo dober glas po celi de-eli. V zadnjem Času se je več kot nkrat glasilo, da je postal "Wash-ngton takozvzano gravitacijsko red išče sveta in na tej trditvi iora biti res nekaj resnice, kaj-i v "Washingtonu se zbirajo ljud-e, katere je bilo preje najti le v krajih, kjer se je ponavadi zbijala "elita" človeštva. KORISTNA DELO FRANCOSKE POSLANSKE ZBORNICE. biia tekom celega dneva zapuščena. Celi prvi okraj je izmrl ter zapuščen, kot da se ga je lotila kugn. Obseg p-en jen j je razvden iz statistik, katere je priobčil policijski urad. Več kot sto in :;e-den.deset trgovn je bilo oplenje-riih in med trgovci prevladuje •plošno mnenje, da nima vlada ti i t poguma, niti volje, da bi preprečila izbruh nadljnih izgredov. Velike restavracije ob Ringu so zaprle svoja vrata, s Čemur se je še povečalo število nezaposlenih. Najhujše pri celi stvari pa je to. de ne bodo hotele tuje banke državi nuditi kredita, katerega je skušala dobiti v zadnjem ča-rsn. Vsak inozemski bankir se bo namreč natanko premislil, predno bo dal posojilo državi, koje vlada nima moči ali volje zatreti izgrede proti privatni lastnini. (To je navaden izgovor mednarodnega pade čifutskik mazačev. Grda gonja se je pričela včeraj proti dr. Adolfu Lorenzu, znanemu dunajskemu kirurgu. Njegovi prijatelji ga branijo proti obdolžit vam. da je sprejel v kliniki t-.nesek stotih dolarjev. Dt. Lo-renz izjavlja, da ni nikdar storil kaj takega. Ravnateljski svet bolnice za sklepne bolezni je sklical-za včeraj sejo. na kateri so sklepali, če naj puste v bolnici kliniko dr. Lorenzu, ki je zdravil tam otroke. Splošno se glasi, da je profe-sijonalna ljubosumnost povzročila napade ni dr. Lorenza. Povzročili --o tc napade newyorški padarji in konjederei. Dr. Lorenz je izjavil, da so ob-dolžitve, naperjene proti njemu, popolnoma neosnovaur in da ga skušajo zdravniki, ki se obračajo proti njemu, opraviti v napačno luč. Njegovi prijatelji so napeli vse sile. da zavrnejo za vratne na- javila, da ne moreta izpremeniti svojega stališča in di bosta vstra-j:Ja pri svoji zahtevi, da se obtoži obtoženega, pa naj se zgodi kar hoče. Vsled tega je jasno, da ni sta bila ta dva člana porote brez predsodkov in da bi bil pravorel nepravičen, če bi se glasil za obtožbo. Porotniki so 22-krat glasovali g,lede pravorekn, a se niso mogl: rsdiniti, nakar so obvestili sod nika, ki je odpustil poroto. Obtoženi in njegova žena, k; sta bila ločena le dol?o časa, a sta I Pariz, Francija. 5.. decembra. — sedaj zopet skupaj, sta očividne I ,o celem tednu je francoska po-pričakovala oproščenja. ter sta bi-1 lanska zbornica sprejela predla vsledtega zelo razočarana. Ar-] °go, koje namen je napraviti buckle sam je izjavil, da je mo- '-onec velikemu ^ škandalu, katere-ralno brez dvema oproščen, če- I 'a so povzročili prodajalci cene-prav s'e ni posrečilo tudi postav- h^ Pohištva, ki so napravili no uveljaviti tega eproščenja. ^luone jn milijone na *troske „ , . . . ,. , . .„ .lbednih ljudi. Ce bo senat odo-Rekel je nadalje, da je pnsel I ril preJdlogo bo lo kri. v zadrego le zastran svojega do- finalen zločin dati v najem sta-brega srca. ker je šel v sobo A ir- aovanja pod p0g0jem. da kupi ginije Rappe, ko je slednja zbo- najemnik obenem tudi pohištvo lela. Izjavil je naslednje: I hišnega gospodarja. — Glavni cilj mojega Življenja I Jzxa konca vojne j? po-tala je bil razveseljemati ljudi iu ra-J=^>lošna navada zahtevati o l ne-ditega je prišla ta velika nesreča I iemnikov 100.000 frsnkov zn par nome. To je skrivnost, ki jo mo-1 kosov pohištva, ki niso bili vre-re pojasniti le božja pravica. niti desetine te svote, kajti Arbuckle je izjavil nadalje, da lastniki hiš so dobro vedeli, da se bo znova posvetil svojemu prevladuje tako pomanjkanje sta-prejšujemu poclu, ko bo končno Inovan^ da so lJud-^e Popravljeni kapitala, ki pa ne pomisli, da je lačen človek pripravljen na vse, t ud i na največje hudodelstvo, da dobi skorjo kruha. Židovski denarni mešetarji na Dunaju so živeli kot bogovi ter zapravljali denar, katerega jim je preskrbela borza, a kadar prispe sila do viška, je neumnost govoriti o lastninskih pravicah in nedotakljivosti osebne lastnine.) IST* ROJAKI. NAROČAJTE 8E NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH To vprašanje je *reba konečno spraviti s sveta in od zadovoljive rešitve tega vprašanja je koneč- Dr. Lorenz je ogorčeno izjavil, da ni dobil nHi enega centa od 10. novembra naprej, ko se je izkrcal v New Yorku. Večji del nedelje je preživel na domu svojegi? prijatelja dr. Fre-dericka Albee v Polonia, N. J. Ravnatelji bolnic za sklepne bolezni so zahtevali od dr. Henry ja . Frauenthala. vrhovnega zdravnika te bolnice, pojasnila, če je kaj resnice na pritožbah, da y- jemal dr. Lorenz denar od bolnikov v kliniki, o kateri se je domnevalo, dri je zastonj ter vsem na razpolago. V pritožbah se je glasilo, da je dr. Lorenz privatno preiskal paciente v uradu dr. Frauenthala, če so lahko plačali I doprinesti vsakovrstne žrtve. BALFOUR GLEDE PROHIBI-CIJE. ro odvisen srečen alt nesrečen po- pristojbino stotih dolarjev. Oni, tek sedanje konference v Wash- ki niso mogli spraviti skupaj to-ingtonu. liko denarja, so morali tam an ča- oproseen V slučaju, da bo oproščen, se bo moral zagovarjati tudi pri zveznih oblasti radi kršenja pro- h'bicijske postave, ker je doka-1 Balitmore, Me., 5. decembra, zano, da so popili veliko alkoho-1 Ko so vprašali Arthur J. Bal 1» na Delavski dan, ko je zbolela I four-ja, načelnika angleške de« Virginija Rappe v njegovem sta-1 legaeije na razoroževalni konfe-ovanju v San Francis hotelu. | renči, če bo postala Anglija su ha, je odgovoril KONGRES ZOPET NA DELU. | ~ Tozadevne regulacije so postale sedaj bolj liberalne kot so Washington, D. C., 5. dec. — |bile- Med v°ino -ie bil° treba Pre" Danes se je pričelo redno zase- eei str0*° nadzorovati javne pro. danje 67. kongresa, ki ima pred store- 0d takrat naPre-» Pa smo seboj obsežen program. Glavni Postali bolj liberalni in razmere cilj sedanjega zasedanja kongre-K tem P°gledu so približno take sa bo sprejem nove varstvene ta- kot so blle Pretl vo'*no' Jaz sem rifne zakonodaje. (mnenja, da imamo v Anglije ve« liko več osebne svobode kot pa jo kati pred vratrai, izpostavljeni I ^^ v. ^^^^ vsem •vremenskim nezgodam. I 11 a' ?e ^ _ ., , . I za maso kot tako. v nasi deželi Dr. Frauenthal je izjavil, da je | , _ . ..... . I pa pride predvesm vpoStev po- vedno pripravljen braniti svoje Uameznik. Mi gledamo na to, da stalisee, da pa bo najbrže zaprlise ne omeji osebnih svobodsčin. kriniko radi neosnovanih in grdih I v tradiciji je posameznik napadov na ime in čast dr. Lo-1 glavna stvar, ne pa masa. (S tem' renza. _____________ je izrekel zelo modro besedo.), eni •1 GLAS NARODA, 6. DEC 1021 " G L A S. H A R O D A " SLOV ENI AM DAI L V ■weed and Publiki*« toy •UTIM1Q PUBLltiHlNti COMTANI {m Mrporitlon^ »RANK IAKSCR, PmMM LOUIS IENEDIK. Treee.irer Plača ot Butlfl«u of m Cortland t Street, the Corporation and Addreaaea ef Above. Offlclerax Borough of Manhattan, New York City, N. Y. **Qlw Narode" Tftajn vaakl dun irvymil nedelj In praznikov. Za reto late velja Hal i le C»«*ade Za pel let« Za ietrt leta la Amerika Za New York m celo leta tajt za pot !«ta f* iwueemetvo za calo Ma HM za pol let« 9730 9JM mi • LAI NAKUPA (Vete (3w People) Beeaee Day «i*um Sundays en« VtoHtaye. Irtwrptlf: rearty CMC AAtnliamcnU on Apmiunt DiijM been podpfm In i ■lietf po Money Order, tmm pn]A4o M> oaatraeeti se iv> prlobC aJrJo. ^enar na] ae blacovoC popri apremambl kraja, naroenfkor proximo, de ae nam UtaPe btm^i fla httraje Drjflerao naMovafka. ■ eartiendt M GLAS NAHODA »rt. Borough ur Manhattan. New Vor*. N. V. Ta.ephone: Cortlandt 2£76 Peter Zgaga -«>- ^ ,__ Kajtebriga. piše. da je nekdo pozabil, da je bil socijalist. Do-tJČni nekdo nemara precej dobro pozna vodilne slovenske poimenu sc-cijaliste v Cikagu in ni mu za-meriti, ako želi pozabiti, da je kdaj pn/nal kaj takega pod soei-jallstieno firmo. Nikjer pa zapisano, da je vse slabo, kar ni socijalistieno in vse dobro, kar je rdeče in pobar- Poglejmo v X. Daknto in nekatere druge Iržave, kjer je bilo izvoljenih lepo število poslancev i:i različnih iH^dnikov. katere j«* sme sankcijonirati ženevske »dloril ve. dokler n<* izprerovori o tem j priporočila nestrankarska liga, Poljsko popolnoma v mreže svoje odvisnosti, kar se jim je tudi posrečilo. Ne sme se namreč pozabi; I, da leži poljska republika med Nemčijo in Rusijo, ki sta današnji Franciji skrajno sovražni. Poljaki so sedaj s svojo usodo lahko zadovoljni. Dobili so mnogo več nego jim je pripadalo po rezultatu ljudskega glasovanja. — To so uvideli tudi \eniei. ki so t&koj zakričali \ svet. Ja se jim je vnovič zgodila vel'ka krivica. Nemško časopisje razglaša sedaj, <»a je brez celokupne posesti gom.iešlezijskega ozemlja nemški državni gosjKKlarski obstanek popolnoma nepiojroč ter poziva narod na proteste, v kateri *t naj vidi antanta efekt dela svojih odposlancev na ženevski konferenci. Da. Nemci pa gredo še dalje in zapletajo v zadevo tudi češkoslovaškega ministrskega predsednika Beneša ter delajo njega odgovornega za delitev ozemlja, češ da je on s svojim vp'ivom na stro-kovnjake v «fornješ!ezijskem vprašanju prikrajšal Nemce za kraje, o katerih riso dvomili, da jih iziruhijo. Posledice teh in podobnih vesti so med tem že dozorele v dejanja. Nemčija se zopet punta proti antanti. ljudstvo vstaja in za-litrV*- da podvzame berlinska vlada energične korake proti antant-ai odločitvi. Zahteva s«* celo, da Nemčija odkloni sklep, eeš. da nasprotuje versaillski mirovni pogodbi. Zahteva se. da Nemčija ne Sugoslnmtrtsfca Ustanovljena 1. 1898 jKatnl. dlrimnta Inkoroorirarsa 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. DOHODNINSKI DAVEK. Davčna zakonodaja j«- »»v«djavila izprrmcinbe, tikajoče dohodninskega davka in pri tem pridejo vpo-stev v glavnem ljudje zmernih dohodkov. Na temelju postave, ki je bila sprejeta letos, je ože-iijtn človek, ki ima pet tisoč dolarjev letnih dohodkov ali manj. upravičen do popusta Na temeljil davčne postave izza leta 1JJ18 je bil ta popust omejen na dva tisoč dolarjev rednega letnega de! naroda, ki je ni razdelitvi najbolj interes i ran — ljudstvo iz Gornje Šlezije. Položaj ji' za Nemčijo izre«lnt-. težak. Nemška vlada preti težko krizo, ki je leni niučnejša radi njenega d-»sedanjega stališča napram zaveznikom. Ce hoče W rth ostati dosleden svoji politiki, mora potegniti meč proti lastnemu narodu, l-r pa hoče nastopiti iveti temu, mora resignirati na uspeli vsega svojega dosedanjega ilein v nemški vladL V Berlinu torej bi jejo Kritične ure. Ce jim bo .nest o treznega ]»r^mlarka sledil šoviirstični razmah, potem mora Nemčija pripraviti ne le nove poli*«čne smernice trm we tudi svoj hrbet. D C p ft 8 1 Lorain, Ohio. I)ne '27. novembra je vprizoril tukajšnji dramatični klub "Lira" i t, iu ♦ .......- ..i _. ,, j - , . • v isrro "Domen" v petih dejanjih. dohodka, ter znaša vslcdteim sedaj petsto dolariev vee. i „ * - «. t/ .f7 ...... . I Ako vpostevamo vse tezkoee. kot Za vsakega posameznega člana družim-. ki je star nianj ;slabo dvorano> 5e slabši in veliko kot 18 let ill ki se sam ne more preživljati, je določen j premajhen oder za toliko igralcev' bodočo stavbo bo v pogled, fc iiadaljui popust V znesku 4'JU dolarjev. jier večina novih iirralnih moči, pronajdemo še kaj pomanjkljive- r.a republikanskem ali demokratskem tiketu! Ali se niso izkazali, kot možje :n svojih mestih' Gospoda K. T. B boli. ker je raš rojak dobil častno in odgovorno pozicijo med Amerikanei J in od Ameriknnccv. ki poznajo ii»jegov značaj in zmožnosti. Bržkone se zaveu'i. da niti on. niti {ostali takoinieyovani voditelji, ne Jii dosegli niti pozieije cestnega pometača, pa naj bi kandidirali j na kateremsibodi tiketu, v najbolj oskurni vasi vzhoda, srednjega za padi ali za pada. Pa če pridemo nazaj k pozabl-Ij« nju. ali ni eden čikaških rdečih, ki nosi veliki zvonec, tudi da so gotovo vdel"že glavne seje. ki se vrši dne 11. decembra v g. A. Virantovi dvorani ob eni uri popoldne. Na dnevnem redu je volitev direktorija za .prihodnje j pozabil, da je pred leti govoril za leto in črtanje računov. Načrt za republikance v Clevelandu? Glavni oHtornIUi: PrtJs**lntt: KUDOI.F PERDaN, 933 K. 185U» Sl, Ciereb!Hfc. C. Podpre«Urednik: LOUIS t-ALANT. J*cx H«, ^earl Are., Loraln, O. Tajnik: JOSEPH Pk^HLittt, Min*. Blagajnik: GEO. U BPOUCrf, *V, Htotx Blagajnik neizplačaclk cmitfilAt JOHN MOVERN, 524 Fl 2nrt Ave-W. Dulnth, Mina. Vriwnl «JČ, 1*503 So. Ln*.t»;r: VAJLENTIN PIRC, 519 Meadow Are., Ke, Joiiet, IU. PAULJNE K Ril EN C, 5— 3re naj ne 'vo^ilja na prtnliieuinka wll»orz. 1'rowije za sprejem novlo dano? In bolniška spričevala naj se peMlja u» rrbontegi zdr»vn!ka. Jugoslovanska Katoliška Jednola se pript>roča vsem Jugoslovanom za obilen oristop. Kdor želi posta'1 član tc organizacije, naj se £glas< tajniku bljtžaega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na gl. tajnika. >Tovo društvo se laki o vstanovl z 8 člani ali čiaricaa«!. In od K. T B. idi jo poza- Nalezljive otroške bolezni Stara postava pa Je uveljavljala le dvesto dolarjev |moramo priti do zaključka in ga na njem. se d;i .popraviti pra-|bi], kako se je vnemal za strokov- za takega eloveka. Oe ima vsiedtetra ožeiljeil t-lovek dva. idati pripoznaiije spl<»h vsem večasno. Tudi več- drugih reči l>ojro organizirano delavstvo in uni- . • j - , i i ' ii i i i - igralcem, da so -protno rešavali predloženih, o katerih imajo del-\ ki sta ona <»il lnetioveun dohodka, bo moral plačati ^ . .. , ...... \ .k «* " ° ^ nlcsre v danih nni razmerah, za mearji odločati, lorej naj noben!. .na temelju nove postave in v slučaju, da zasluži pet|kal. so mdi vsestransko ne zamudi te seje. lisor dolarjev na leto. 08 dolarjev dohodninskega dav- J>ravanje. Le tako naprej za pro- Dom lastuje nad *24,000.00. Še ka. dočim ji' moral prej ]da«"ati 1H4 dolarje za istijspeh in izobrazbo naroda! i>ar korakov, in zrli bomo ponos- dohodek. I se im-m j'1 nudil zo- 110 na stavbo S. X. Doma. vse delničarje, jk>-izv«m Loraina, da 2n I unija za njeirov poklie sploh no Po nmouih krajih so še vodno ljudje za nekatere bolezni na- imnotri nezaupno ;»«:s>ii»ohuj»'jo, ak;> ravm st neokužni ali neza-trupni. pi-ipoveduje k !". da jo ta uli X;:>a naloga jo tur-j v Mplnš-ona bolezen nalezljiva, ilarsikdo nem: z vsemi štirimi Itei£a kar H);,-.e verieti. Češ. zakaj 1. da ne kratimo te neokužno- pripoveduje, da še na t1, al j lia važna Stvar J|,et ^ako nujno potrebuje- Udarjam :;i!o svoje lastne dvorane S. N. D' - sobno |>a ono pa 1'i i tem pride ]>a vpoštev Soglasno z nainovejšinii doloC>ami zakladniške^ai , , + , , , „ 7 , • , '' " ima. 1111 Kotnik, Nonnalna pristojbina štirih odstotkov za pnih 400ikot to storil dop-,nlk G x z I741 ^ L(,rain> Ghi flolarjev »-istega dolltidka preko svote, ki ni podvržena »dne 22. novembra, ko podaja ne- doliodninskeinu davku, je ostala neizpremenjena. To sejkako politično kritiko. 3fene ne Calumei, Mich, i 1 i če državljanov ali pa ljudi, ki prebivajo v Združenih I ta kritika sploh nič in so IVcd kratkim je bil .ponoči tele- j držav ' (tudi ne vtičem v njo. Zanima me fonično poklican Peter Madronič, Naši ljudje se pogosto čudijo, da moi'ajo plačati <>b ]>riliki odpotovanja v stari kraj pr dno dobe dovoljenje za odpotovanje Ti ljmlje mislijo seveda. rea glavno ueic.iearsKo seio .^rrueiia. siauuioeef?a na l^aurium. i sto nroeentov — v stali kraj. postanem v istem trenutku v oeeh ame- ... . , , . . . . .. _ » . „ , isl° P1"^«11«^ ... . .' . , ,, . , . I ustvariti javno mnenje, da jo S. Pokojni je bd s^tav sole 22 let.' ZOr>et nekai dru^e«'; riske postav:- takozvam ^non-resident aliens . glede ka-.x i>nr/, odgovoren za to. če se Po izpovodbi pričujočih v kampii - J * terih določa ]M»Stava O dohodllinskein davku, da SO lljilljkdo izneveri eni ali drugi plošno snago, kajti že i infliiMimi tltUS klcrkov je pa pre- itie ijivi kašelj, influenco, mumps. Povzročajo jih neizreče-j no majhni, pr<»stemu očesu nevid- u-ni životvori. glivice, ki jih imenu- ^o^tmo os- nito na t^. Soeijalizem in unionizem so fi-j ji-mo b.tktorije. Vs:i.ko imeiu/va-; ii" uživamo ničesar /■ n«-- 'i»a, ker dopisnik aii toliko možak, tukajšnji slovenski pogrebnik' |dokler se pridiga o njih'nih bolezni rodi posebna, le sna/rnmi To bi pravzaprav ne spadalo v dohodki oproščeni dohodninskega davka le Če znašajo.ni stranki. Vedi, da ustava S. X. lil iz samokresa, ko ga je pregle-j m0j0 k0]0n0 {v, naj bo tisoč dolarjev lia leto ali manj. .Doma govori: Korporaeija S. X. dak da izvadi naboj ter se po«£- na takoj ob ,>rič«tku lova, sta 2 lil iii-i ii • i-i i i* sameznih delničarjev ali skupin v naša rojaka. <».-c in sin Pavel Zab- ili koliko dohodninskega davka i« jda«-ai sani, osebno, alr ...„,,.. . .... ■ , , 1 .. njun prepričanju. Toliko v poja.s- . ki sta vsak ustrelila po jM.tom kompamje, kjer je htl zaposl.ien. frpam, da boš razr.Tnel. Ako enepa lepega srrnjaka. Bt Paiui. icj i, tov in jedil, od ka v človeško telo. % Velik del ol^činstva smatra na-j lezljive otroško bolezni za manj fopasue kakor v rosniei in po-, • i . - i (oprave stopa v\-am,a na ^polnoma nevtral- čem se je samokres sprožil in P»j To j(, ^ ;iiem stališču jtomIo versKih ali po- .je krogla i>0|rodila v frlavo, da je- . .. iitičniii prepričanj. Torej zaradi bil v par minutah mrtev. j njarij. ar ji i vere ali politike nostane lahko Ped kratkim se je pričel lov na! Y ameriških sounijskih arhivih, jaiftmjo olbolelejra otroka v vsak SJovonoe delničar S. X. Do- srne in več naših lovcev je odšlo, ° I>r<1rehajaj->! da :)•- pijemo sumljive ali nečisto vode in (i. da se ogibamo v>*ike dotike > prodinoti. ki jih j<- uporabljal (bke, perila, {»osteljne itd. i. ("V dnik -i! a je bila taka do- iiioraino skrb- odili nia in kot tak lahko tinli olvdrži v prašume Keweenaw, da ianikaj vojp prepričanje. S. X. Dom no love. prvimi, ki sta bila sreč-. njen kompromis med tožite!jem ;,ja So k otrokn. i*.i obtoženim. I /n škrlatieo, j>i i Arbuekbi je tnži'a demimond-1 zdravi otroei. ka Delmont. katero so sedaj ob- .n-ivolili, pa<- ki je ležal bolan a <»bisk di ngri Starši, ki so v t > niso vedeli, da so nv. P' 110- i v j»ri»l< s takimi i/.kazi \ N<*\v York, lie ho imel Si delničar, bodi previdnejši v >roče pa tudi iti bilo. Pri lovu staL, zaprli r. asi ran bi^amije. nobenih sitnosti na «-arinskeiii uradu. Toliko n pojasnilo jjlede novih do!or!> v a davka. \r jVodmV. da m b^š me^al S. X. Do- .-.o ponesrečila dva. katera so tež-j q preteklosti Vir^inije Rap]»e. j dfdlodiiinske- 1 >a ,M,,,i Politiko, r.e pa nisi delni- ko ranjena odpHjati ene^a v Mo-jnjrtve ijrraike. se ni dosti pisalo, ;-"-ar, bo pa najprimernejše, če dr- hawk bolnišnico, drugega pa vj, ,iul| t(.rail ,]., ;e (jva mCseea fžiš pr^t'1 proč. Cahnneit & Heela bolnišnico. Po- Dflničarje S. X*. Doma se vabi,nesrečenea nista naša rojaka. dolžili, da ima dva moža. Kljub (otroke izpostavili smrtni n^var-temu. da ima res dva moža. je ni-|nosti. Tudi pri ošpieali in deljivem kaši j n pajo ljudje v«'-;i l^di zelo nepremišljen«*. ŠRrlatiea je en;: najopasnej."ih ker jo često smrtt»-ot:*okn !i!:a ne-izofri'»na. s no <»nažiti in razkužiti. Kar so ti«"-.- oja«'*enja naravne odporne ^ile. priporočati moramo v prvi v; ti sistematično utrjevanje ♦ele-ri l v«.do. vfiiunaslione vaje. razno športe i*d. I"pori.b!jat. pa moramo tudi speoitiene proti-strupe, i z me'} katerih sta se posebno obnesla enpivo |ir<>ti kozam in ono pr>.li da v iri. ADVERTISEMENTS. Gornja Šiezija. p ki —.— ^ -ed i j * • k«.i tedir » svet «"-et»oriee v Pari/ii pros-kal ^rordi.jski por« ešl«*/.ijskep:. vprnš-in j«<. Nnpravil jo s tem konec krizi. Pred nek. .; ti-dni e svet eet«'oriee v Parim presekal pordijski je skozi do liro vi*st«» mesecev vznemirjala Poljake in Nemce. — Jugoslavija irredenta. zet x'praianje oreml ja se >e r«*ši!* na poseben način, to j<* na podlapi kr-mpmraisfl med ptdilienim in j:«>spotiarskim noment« m, ki pre-Ji.: ;r. Uradna lai. :šola ne deluje, ampak uradno je "Jutro" pižc: 'h»> vedno otvorjena. Tajili sluea- Italjansko potJanistvo ipri jugo- j"v se je začetkom tepa šolskepa slovanski vladi uradno zanika. i italjanska vla.,• t>.fo pr-liuo Kjx»zna*i vso ostrost ooroci, Poljakov in Nemec*- /:• t«, deželo, pa nis.» doloeili samo meje. ki bo deiila prikrajinn n:i dvoje, temve«" obenem postavili gospodarske kLaviule. ki imajo nan.-n. pi*pi^eiti ekonomsko propast industri-ixtno boirate yorn«1 S|p/ij«>. so svoji odločitvi pr:dejali nekaj načrtov, za po.sp<»dai^ke popodb.- med poljsko republ-ko in nemško «tA-«rjenih nekaj šol, da se pa državo. Te jiopodbe bmlo obravnavale vprašanje ureditve železni- ««tematifno zapirajo oziroma kr-škepa prometa in plovbe po r-kch dalje vprašanje curinskih pri-j'''-!0 ^ ^^ v .iuposk.ven- *',ojbin in vprašanj uredbe elektrike, kakor tudi vprašanje pri s"iJ' krajih. Italjanska vlada s^-s»*ojliin za premop in ciuk. Tudi je antanta izčrpno precizirala svo-|v^a "> tako wdarska. da bi vedno je stališče *iedc non ške valute. k; je v obtoku v krajih pornješpe- ««*adno zatvorila šolo, temveč sto-»ijskepa ozemlia. katero pripade Poljakom. to na veliko bolj prmieten na- S tem načinom rešitve pni nješlezijskepa vprašanja je dosepla ^-'in. ft 1 overtskepa uvitelja presta\-i. največjo xiuajro Fraueija, ki je ves čas poljskih naporov za prido- /lmarefra odslovi in uradno Še ved-bitev dežele stala na strani Varšave. Sieveda so pariško diplomacijo no otvorjena ^ola je brea učati je,?aIon. Na zahtevo postavim na- ročene po-o»le, kamor kdo želi. ^ ^ ^ ^ [ .........vrste vič rodila, ko je bila stara .pct-.^j hitm mogoče lo- to dnJo v Nižini me»tt osobito Tr-jJ°tiki- nalezljive bolecmi je to->. ki sta. Poljski čuvaji v magistrat ni vv'l t^a ^ra»-ati mno^o v.vjo, uite,'službi so zbirali pri družinah 5nl-jpozornost, kakor se je to doslej; vodili pri tem delu jmlitieni razlogi. Francozi so hoteli pridobiti —Novega učitelja ni in eato tu
  • b:to svetu. Tako niso dobili tržaški u-'še sredsfvo. da šole kratkomalo 'j" 5n influenci nam je znano, da eitelji letos 1. oktobra nobene pla-1 Zapre. Posiivno intenzivno se vrši slabijo telo in pripravljajo put Sele 6 okto3>ra s-o dobili polo-' vieo j.lače. Italjanska vlada ima sicer denar za vse bri pan te. službi so zturali pr dni- izpričevala in por^ebi se ne vlade je prozoren in je nova lavo-; ji je pomapal pri iskanju poljski zadošča, da ra zvije'dotiič na Ijo-rika kuftnmosti. j "mivaj. in sicer tako intenzivno, da lezen. treba jo marveč, da mila Istočasno pa skuša odvzeti ka-lso materi zmanjkale dragoceno- Človek neko posebno napnjcno.a. k dotični bolezni. Da, nekateri r^iji ta čaj. Ja od-o prtnlaj, vzirnejo vročeni enako cijiasen otro toni ka-!ljreflno i- .ma^a predavati. .. „ „ - , . lolabf-m« žc-K«K-u, ledifam in (isti kri. raslim. O ošpicah lil nori-{"Vprašajte lok. . . :ir{a. ali (K> za- ], | q (Insliiwill kaš-1 varovano. i ». i'uV:a družinska čkatlja •1.J5. Z >3.:r. &!i « zv $5.25. Sjsii"\' Marv >1 Produots Company, - M^rvi'l Bnidirj. I^tTsImrpti. ]*a. stvih. noče imeti za svoje uradni- Najvažnejše je se\eda. da -o 'v.-opibamo vsaki okužbi. Vendar je naplašati. d«i okužba oziroma vse- GROZDJE! GROZDJE! PC ZNIŽANI CENI Grško, mala jagf*le $6.50 boksa 50 * funtov. Malaga, velike Jntrode $3.25 boksa 25 funtov. Fige (re£le> letoS.nJe 15c, funt. boksa po 14c. funt. Češplje $2.SO boksa 25 funtov. Brinje 10e. funt. na. debelo po 8e. Z naročilom, pošljite $2.00 za vaako bokao. ADRIATIC IMPORTING CO„ «06 - 11th Avenue, Ne*r York, N. Y. f vsz?< i- t GOttfNARODX 6. DEC. 192f l«__.. . Poilu, ki je rekel, da je gluh. Francoski spisal Pierre Mille. Ko se je rarpočila granata, je .ravno pričeli govoriti o izmenjavi lizal Thavannes tik poleg svojih j vojnih jetnikov med Francijo in tovarišev, z licem v blatu. Bila! Nemčijo, in sicer onih jetnikov, je le sekunda, ki se mu je pa zdela kot večnos*. tik pri vratih pc-kla. Vsi lasje na plavi so mu stali pok<»nci. Misel na življenje, da hoče živeti, je osta'a v njem tako močna, da se mu je zdelo kot da obstoja njegov L osebnost le v enem središču njegovih mo/gan; »la je pribežaI tjakaj in da je za-rr»litega tudi njegovo ostalo tele. izginilo in da se mu ne more pripetiti nobena nezgoda. Nato po je imel občutek pod svojo levo ramo, kot da ga je zadela nedolžna pest. V istem trenutku pa j»- Chavennas tudi izgubil zavest. Nemški bolniški strežniki so ga pobrali popoldne naslednjega dne Na bojnem polju je ležal le osemnajst ur. Iz povesti, katero so mu pripovedovali njegovi tovariši v nesreči mnogo pozneje, je lahko spoznal, da se lahko smatra srečnim. Nekatere njegovih tovarišev so odnesli v bolnico šele po treh dnevih neizrečenega trpljenja. — Ker je izgubil mnogo krvi, je bil tako slab, da je mogel komaj dvigniti svoje telo. Kadar pa je storil to. je zapazil, da je njegova leva roka mrtva. Lopatica na rami je bila zlomljena. Še bolj pa ga je presenetil naravnost neverjetni molk. ki je vladat kro«r njega. Zdelo se inu je kot da molči cela narava, kot da se nahaja v globoki duplini, v kateri ni nobene luči. Kljub temu pa je opazil, da so številni ranjeni krog njega odpirali svoja m ta v poskusu, da zastokajo. — Srake, krokarji in vrane so se kretale krog i.jega ter bile zaposlene z delom, katerega ni hotel videti. Končno pa si vendar prišli uslužbenci Rdečega križa. — Manj resno ranjeni so stopili na noge ter kričali na pomoč. Vedel je, da kličejo, a noben glas ni dospel do njegov'h ušes. Zdelo se mu je. da jih sploh ne more čuti. Z izjemo tega čudnega fenomena je bil popolnoma pri zavesti kljub veliki izgubi krvi. — .laz s"|tI gluh, — si je rekel. — popolnoma gluh. Pok granate me je oglušil. Nemški sanitejci so ga nr.jpr-vo nagovorili v nemškem jeziku in pozneje ed-*n med njimi v francoskem. Svojo desno roko. ki je bila zdrava, j.' položil na uho ter nato zmajal z glavo v znamenje/ da ne čuje. Iz poljske bolnice. — kjer je bil deležen prve pomoči, so ga poslali v Mezieres in nato v Torgau, na Saškem. V Torgau sr. mu uravnali lopatico in zopet je lahko gibal s svojo levo roko. Nemški zdravniki p.i izprva niso hoteli priznati, da je gluh. Mrena v ušesih je bila cela Nadaljna preiskava je dokazala, da tudi uho kot tako ni trpelo. Vprizori-li so ž njim številne poizkuse, zelo mučne in bolestne, a on ni ničesar slišal. Vsled tega so sklenili nemški zdravniki, da simulira gluhost. Večinoma je sedel v kakem kotu. z brezizraznim pogledom, kot gluhi ljudje, ki so izgubili navado ozirati se na stvari, ker so sled nje izgubile zanje ve; slišni jezik. V dotični bolnici je zahtevala nemška disciplina, da so morali stopiti vsi ranjenci. ki so bili zmožni tega, pokonci, kadarkoli je stopil v sobo kak armadni zdravnik ali kak drug častnik. Kadar je bil Thavannes obrnjen vstran, se ni mogel pokoriti temu povelju. Vsled tega je bil več kot enkrat kaznovati in dobival je slabšo hraro. Te kazni pa niso prav nič izpremenile njegovega obnašanja. Pred sodiščem, kateremu je načeleval neki višji armadni zdravnik, je nekdo nepričakovano sprožil revolver za hrbtom Chavennesa. On pa se ni niti obrnil in tudi tresti se ni pričel. Major Spitz, še vedno skeptičen, pe je rekel: — Vse to j" brez pomena. Ce ima ta dečko močno voljo, je bil pripravljen vnaprej na take preizkušnje. Opazujte ga. kadar bodo govorili njegovi tovariši med seboj. Videli boste, če prisluškuje. Človek, ki prisluškuje, čeprav trdi, da je gluh, nima istega izraza na licu kot pa oni, ki je v resnici gluh. Vsi tovariši Chavennesa pa so bili prepričani, da je v Tesnici gluh. Preveč dokazov je bilo za to. Videli so pogosto, da ni mogel razumeti niti najbolj priproste besede, čeprav mu jo je človek ki so bili najbolj pohabljeni in o katerih se je domnevalo, da ne bodo mogli nikdar več nositi o-rožja. V bolnici se Je splošno govorilo o tem. Bili so seveda slučaji. ki so bili vzvišeni nad vsak dvom. — naprimer tikajoči se o-nih. ki so izgubili roko ali nogo. Bili so pa tudi slučaji, o katerih se je mnogo razpravljalo, kot oni bolnih, ki bi gotovo ne mogli stopiti na noge pred potekom števil-i.ili mesecev. Vsi ljudje v bolnic? pa so rekli: — Tukaj je Chavennes. Ciluli jt in gluh človek je prav tako malo sposoben za vojaško službo kot slepec. Nekega dne se je objavilo izmenjavo resno pohabljenih. Novica je bila resno potrjena in Chavennes je prečital obvestilo obenem z vsemi drugimi. Nihče pa ni zapazil da bi se brigal za številne govorice med ranjenci, ki so se tikale njega. Špijonaža, katero je uveljavil zdravniški major Spitz, je ostala brezuspešna. Kljub temu pa ni hotel zdravnik priznati fvojega poraza. Nekega jutra, tekom raporta, je objavil major o pit z v francoskem jeziku: — V naslednjem so imena onih ki so izbrani za izmenjavo. . . V veliki bolniški sobi je zašu-melo, a Chavennes st ni zganil. — Berthier, Franehet, Landrj-Miehard. Ciiavejines. Chavennes je stal v svojem kotu. ne da bi se premaknil. — Chavennes, — je ponovil major Spitz. Chavennes je stal pokonci kot vsi oni, k iso mogli storiti to, a se ni zganil, ko ga je poklical major. Zdravnik je nato prečital ctlo listino. — Moramo ga izpustiti, — jc rekel proti svojemu tovarišu. — Urez dvoma je popolnoma gluh. Pomožni zdravnik je nato napisal na listič v francoskem jeziku naslednje besede: — Chavennes. vi pojdete domov. Srečen človek! — Dobro. — je odvrnil Chavennes. in njegovo lice. ki je bilo do-tedaj vedno brez vsakega izraza, se je razvedrilo. Številne mesece so že imeli na-•\ado napisati mu vsa navodila in vsa povelja. V vlaku, ki ga je od-vedel iz Torgaua na švicarsko mejo, je pokazal vsakemu nemškemu vojaku beležnieo, v kateri je bila zaznamovana njegova pot. Na meji Badena pa so nemške uniforme končne izginile. Nesrečneži, ki so se vračali v domovino, so videli na peronu švicarske carinske postaje bolniške strežnice, ki so jim postregle z juho. čokolado in cigaretami. — Vsakdo, ki se je nahajal na postaji, je hotel stisniti vračajočim se vojakom roke. jim dati denar ali kako okrepčilo. Vsa^db je rekel : — Ti nesrečni ljudje! Neki švicarski zdravnik je pri-Štl na vlak, da jih spremlja in skrbi zanje. Vsakega posameznega je vprašal •. — Kaj je z vami? Ali še vedro trpite bolečine? Prišel je do Chavennesa. — On ne bo dal nobenega odgovora. — je rekel eden izmed ranjenih. — On je glub. Pok granate. saj veste. . . V istem trenutku pa je rekel reki drugi vojni jetnik, ki je zrl skozi okno: — Tukaj jc mesto. Kako se imenuje to mesto? — Mislim, da je to Sehafhau-sen, — je rekel Chavennes mirno. Švicarski zdravnik se je obrnil. Vsi, ki so bili navzoči v onem vozu, so vzkliknili: — Kaj je to? Sedaj čuje? — Chavennes je lopov. On sliši, a je igral komedijo. Obraz Chavennesa se je razjasnil, a kljub temu so tekle solze P"' njegovem licu. — Ali je resnica to, kar pravijo vaši prijatelji? — je vprašal švicarski zdravnik. — Ali ste res simulirali gluhost? Chavennesu je zmanjkalo beted. da pojasni svojo povest. Ves doživljaj se je zdel celo njemu samemu skoraj nerazumljiv. — Ne, gospod major, — je rekel. čeprav je bil zdravnik v civilni obleki ter brez vsake di-stinkcije. — Bil sem v resnic! DAR AMERIKE BRAZILIJI. Na sliki vidite ameriškega kipar ja Charlesa Kecka pri izdelovanju spominskega kipa, katerega bodo podaril-j Združene države republiki Braziliji ,ki bo prihodnje leto praznovala stoletnico svoje neodvisnosti. čudno ter mi najbrž tudi ne boste verjeli, a jaz sem cul, čul vsako stvar, čepiav se mi je zdelo, da ne čujem ničesar. .Jaz nisem mogel enostavno pojmiti tega, — kar mi je prišlo na ušesa. Zdelo J se mi je. da mi je nekdo, katere- j n;ii se moram pokoriti, rekel: — Ni res , da slišiš. Ti ničesar ne slišiš! — Pokoril sem se, kajti ničesar ' drugega nisem mogel storiti. — Da. — je rekel švicarski I zdravnik zamišljeno, — to je bi- ; la histerija sluhn. , — »Jaz ne veni, če je bila histerija. — je odvrnil Chavennes, kt jt bil očividno razžaljen. — Iz- j gledalo pa je prav tako. To je trajalo do trcni-tka. ko je nave- j del nemški zdravnik moje ime med onimi, katerim se je dovolil j novratek v domovino. To ni je o'alo sunek, tako mogočen sunek. J kakor je bil oni ob času, ko se je razpočila granat i in razumel ; sem to. kar sem čul. To se je zgo- , dilo prvič od rasa. ko sem bil ra njen. Liiiko mi verujete to. Mi slil pa sem kazal, da nis Ameriško državljanstvo. Popolna navodila za one, ki žele postati državljani Združenih držav. Priredil Jugoslovanski oddelek Foreign Language Information Service. Predgovor napisal Raymond F. Christ, Director of Citizenship, Department of Labor, Washington PREDGOVOR. Kako naj inozemec postane državljan Združenih držav. zatulil v uho. Ob onem čaan so gluh dolgo časa. Mogoče zveni to 1. Pazljivo sem proučil rokopis katerega je priredil — Foreign j Language Information Service. : in kateremu je svrha, da nudi j priliko mnogim osebam tujeje- ijičnih skupin v tej zemlji, da čim • natančneje spoznajo stališče Zdr. držav napram onim prijateljem, . , /11 ^'ki so zapustdi svoj roistni dom takoj: — Ce bosi. 1 .... . *' i , . , , j in so spojih svojo usodo z ono eec gluh. te bodo -i pridržali. Delaj se gluhega, kot Anicriko-si bil v resnici dosedaj. _ Napra- I 2- Prepričan sem. da jim bo ta vsi sem se gluhega, a bilo je tež- j poslanica v veliko pomoč, in brž-ko. Bil sem ves srečen, da zopet ikone v tisočerih slučajih bo to čujem. Naučil pa sem se biti gluh [Pi va poslanica, ki jo prejmejo v in vem. kako se moram obnašati. item vprašanju iz vladnega in po-Fričel sem posnemati samega se- ; Hsvladnega izvora. Po petnajstih be kot sem bil v času, ko v resni- ktih stalnega stika, tekom knte-ii nisem um»-l tega. kar sem čul jrih ,!,i > l>51;> <1;ina prilika čim govoriti krog sebe. dalje bolj spoznati in ceniti one, ' _ Kaj pa. Če bi se delali glu-jki .i»h neznanje angleščine zapi-hega še naprej v Franciji? — jc!If* 0(1 ri° izkušnja uči. da vprašal švicarski zdravnik. ' jljudtni, ki stremijo po ame- _Kaj mislite s tem? riških idealih, je neprimerno ve- _ Ce bi se delali gluhega v piko več onih. ki ne znajo, kako Franciji za nadaljnih " petnajsti^ Jim .l*e ubrati v to svrho, ne-dni, bi vas hrez dvoma spustili ; J*e onih: ki so v srečnem polo-domov. 'žaju, da jim je bila lahka stvar — Moj Bog! — je vzkliknil j storiti potrebne korake v dosego Chavennes. to bi sploh ne bilo državljanstva in so jih že storili, mogoče. Dela:i se gluhega v Fran i 3. Ker čutim največjo simpa-eijt ter si zanikati veselje, da po- tijo za to mnogoštevilno skupino kažete. da čujete vsako besedo, i ljudi in za vsakega posameznika katero se naslovi na vas. — ne I izmed njih. in ker se zavedam ko ♦.o je nemogoč«. Rajši se takoj zo-! risti. ki jih oni nudijo naši zem-pet vrnem na fronto. jlji in ki jih utegnejo doprinaša- ---i ti. ako jim gr',mo le primerno na J reko. se poslužujem z največjim Avstrijsko posojila v Nemčiji, j zadovoljstvom te prilike, da iz-Pogajanja dunajskih bank z razim svojo pohvalo glede zani- - - ■> ____• .i i „r i-f ' manja, ki ga v tem pogledu izka- iHMirskimi bankami glede dorvoJit- . ' . T 1 _ . ,1-. a o-n -i • ' zuje roreign Langi^ige Iniorma- ve kredita A' znesku 2;>0 milionov1 J ^ tega znanja, iraj takoj poizvedo za take šole, in jaz sem siguren, da prisrčen sprejem in koristi, k* jih dobijo v teh šolah iz teh študij, jih bo stotero poplačal /,£ njihov trmi. Vlad*- daje brezplačno potrebne knjige onim u-eneem. ki se pripravljajo za državljanstvo. Tudi jim izda spri-čtvalo, da so pohajali to šolo. — Vse to dela \lada radi tega. ker 'skreno želi pomagati vsakemu, ki ne govori našega jezika in se ga hoče učiti. V vsakem slučaju, kjer ni takih šol. mi bo jako všeč ako mi bo t ina prilika, da pokažem svoje zanimanje ne le za milijone onih. ki ne govorijo n/-šega jezika, marveč tudi za vsakega poedinea. ako se tozadevno obrne na mene. Posebno zanima mene toliko kot uslužbenca vlade Združenih držav, kolikor kot zasebnika, da izvem, kako se jim godi. Ni vprašanja, ki je važno za nje, da ne bi vzbudilo moje aktivne simpatije. 5. Nadejam se. da bodo naši prijatelji iz tujih krajev, ki ne govorijo angleški, kakor tudi o-ni. ki govore angleški jezik, stekli iz tega pamfleta, ko bo izdan, vse koristi, ki se meni zde mogoče. < Kdo more postati državljani Naturalizacija je omejena na 'belce in osebe afrikanskega plemena", na "inozemce in svobodne bele ost be; in na inozem-cc, ki so se rodili v Afriki ali na osebe afrikan.ri njem. Ne bi spravljali te stvari v jr.vnost. ako ne bi dn»* 1H. oktobra J921 popolnoma zanesljivo izvetb li, da se v biutimpeštanskili vladnih in dunajskih poslanskih krogih javno govoti. da je belgrajska v'ada končne Rad;"-i kupila, da se je odrekel programu in ciljem hrvatske republikarel e seljačke stranke in da je samo zato tolike ča'a odklanjal belgrajske ponudite, da bi od BWgrada čimveč izti--nil. Ako dobro premoti imo te popolnoma zanesljive vesti, potem vidimo. da se vsak trcootek lahko dogodi, da kak odbor hrvatskih * nrgrantov ali kak d.ugi v inozemstvu in posebno \ sosedni Mad-žorski pozove v našem imenu hrvatslzi narod na oboroženo vstajo. Zato smatram « za svojo dolžnost i*i svojo pravico, da kot vodstvo hrvatske seljačke republikanske stranke najresnejše opozorimo vse naše pristaše, da ne verujejo nobeni vesti, da hočemo ali vodimo kako drugačno politiko kakor ono. ki je bila določen*.! dne 8. decembra 1920 v Zagribo in pozneje ponovno izrečena in raztoliuače-ii'-; v številnih sklep h in spomenicah. Mi nočemo nasi', o. ker se vs&ko prelivanje krvi protrvi našemu programu in delu. Kdor torej pripoveduje narrdu. naj se naša neustrašna, toda miroljubna seljačka politika z;:men.ia s tajno, lokavo in starinsko gospodarsko zaroto, da je tuji plačanec ali pa tak duševni slabič, ki ne zna voditi niti sebe, kaj šele drugega. Na Madžarskem so se ravno tt dni združili generali, grofi ir? di.hovniki proti mat./.irskim kmetom. Zedinili so se v tem. da je edini zakonski madžarski kralj Kar] Habsburg. Naj imajo Madžari Habsburga. To je njihova stvar! Toda mi Hrvati smo pred vsem svetom javno in gin -no izjavili svojo voljo dne 28. novembra 1920. Tu mi Hrvati ostanemo pri tem sklepu, in kdor se temu protivi ali P'isti kakega Madžara proti tej volji na hrvatska tla. ta je izdajica hrvatskega naroda in hrvatske domovine in bomo ž njim obračunali kot z izdajico. Nad Hrvatsko je samo: Rog m nebu! V Hrvatski samo: svobodna volja hrvatskega seljačkega naroda! Proglas so podpisali Stjepar Radič, predsednik IIRSS., .Josip Predavec in dr. Vladno Maček, podpredsednika. mark so bila po dunajskih poro jtion Service. Ti članki, prevede- ;ni in ponatisnjeni v tolikih jezi- Odpust uradnikov na Francoskem čilih dosedaj brezu^pe^na, ker so-,, . _ , , , - . , ... f, » . i k i h. bodo prišli v roke onih. ki dan ji gosjvvlarski m finančni ip°-i , , - ,• , T • - -li ,-Jso odpeljali od nas. ker niso ime iozaj Ne-mcijc tako visok krodit .. , , „ . u prilike, da s^e nauee našega je- onemogocuje. ^ . ° J , zika. Radi tega sem prepričan, | da bodo vporabili to priliko, da ; se spoznajo z načinom, kako naj Finančni orisek francoske zbor- zadobijo ameriško državljanstvo, rilce je sprejel predlogo, da se v j 4 v mnogih naselbinah vsake letu 1922 zniža število uradnikov ; države obstojajo danes razredi za 50,000. v javnih šolah za one, ki ne go- vorijo našega jezika. Petrograd — mednarodno prista-, Ta pamflet bo služil kot posla-nišče. ! niča od vlade Združenih držav vsem onim, ki bodo to čitali, in poziv, naj pohajajo te šole. V Sovjetska vlada in Anglija se pogajata glede petrogradskega pristanišča, ki naj pride pod med-r a rodno upravno konto/hdo. Za Rusijo je to menda velik dobiček, ker zahteva Anglija kot pogoj, da se ta ideja izvede, odstop Zinovjeva. . - - i teh šolah se boste spoznali z na-š;m jezikom in izveste (potrebno o naši vladni upra*. i. v kolikor se tiče načela samega in njegovega vsakdanjega izvajanja. Radi tega toplo priporočamo vsem o-nim, ki to preeitajo in ki nimajo "Prvi papir" more imozemec vzeti takoj, čim utegne istinito 17 javiti, da .^e je nastanil v tej zemlji, in čim je dovršil osemnajsto leto starosti. To izjavo o Nameri mora predložiti tajniku (Clerk) federalnega okrožnega sodišča (United States District Court) v onem okrožju, kjer ino-zemec stanuje; ravnotako more podati to izjavo n-i vsakem državnem sodišču, ki je za to pristojno (State Court of Recard). in sicer v County Court one County, kjer dotičnik stanuje. — Te izjave ne more podati tekom tridesetih dni pred volitvami. Besedilo ali prevod te izjave je sledeč: (Invalid for all purposes seven years after the date hereof.) (Brez pravne vrednosti za kate-rosibodi vporabo po sedmih letih od današnjega datuma). I, (jaz) — — — — —, aged (star) —---— — — years (let), occupation (po poklicu) ______do declare on oath (affirm), (izjavljam i>^d prisego) (trdim), that my personal description, (da je opis moje osebe) is: (sledeč: Color (barva), ____complexion (obličje) _____height (višina) __—. ___— weight (teža) — ----color of hair (barva las) —---color of eyes (barva oči)------other visible destinetive marks . (drugi vidljivi posebni znaki)---; I was born in (rodil sem se v) -----on the (dne) — — — _ — day of (meseca) — — anno Domini leta) — — — — I now reside at (sedaj stanujem v) _ — — — —: 1 emigrated to the United States (priselil sem se v Združene države)-- — — on the vessel parnikom) _____: my last foreign residence was (moje zadnje bivališče v inozemstvu je bilo) — ---. It is my bona fide intention to renounce forever all allegiance and fidelity to any foreign prince, potentate, state, or sovereignity, and particulary to (Moj namen v dobri veri je, da se za vedno odpovem vsakemu. podaništvu ali vernosti nasproti katererausibodi knezu, via darju, državi ali suvereniteti. in posebno nasproti) (subject) ; I arrived at the port of (čigar državljan (podanik) sevn danes; 'prispel sem v pristanišče) — —---— in the State (Territory or the District of Columbia) of (v državi (teritoriju ali distrlktu Columbia)-- --— on or about the (dne ali približno dne) —---- day of (meseca)-----auo Domini (leta) — <■— —---; I am not an anarchist: 1 am not a polvgamist nor a believer in I V« V - trzisce za ameriško barvno industrijo. New York. (.Jugoslovanski oddelek Foreign Language Information Service.) — - Ameriški viee-konzul Br i erg A. Perkins v l>oo- the practice of polvgamv; and f?'adu 'poroča: it is my intention in good faith I "Lo mal °si. in kar je te na God. (Nisem anarhist; nisem po-jP«*»daj. se večinoma izgotavlja bgamist niti pristaš mnogožen- J doni«. Za sedaj ni v deželi niti eme stva: in moja poštena namera je. da postanem državljan Zd. držav Amerike in da v njih stalno stanujem. Tako mi Bog pomagaj. [Original signature of decla-► rant) — (Izvirni podpis iz ja vitel ja) --............ Ni potrebno, da bi inozemec, k' podaje to izjavo, znal citati a-li pisati. Ako zna pisati, je potem njegova dožnost. da podpiše svo- tovarne za izdelovanje pokosrta (laka) : pač pa gradijo eno v Zagrebu. "Večina barvnih snovi ae 11 va-S vi učen at iga belila i>a niti ne izdelujejo, niti ne uvažajo, ker njegova raba za mastila je prepovedana. Kot osnovne snovi za ma-1 stila rabijo mesto njega cinkovo (belilo in '* lithopoue". Cinkovo I belilo izdelujejo v neki tovarni v lasti iu obratu dr-del se uvaža. Bar- je ime. ali ako ne zna pisati, jej* f'!jii, ' i .1° v zadostno, da se poclkriža. Ni tre- j zave, ali večji ba nikakih prič. S to deklaracijo ! vila s,- ne izdelujejo doma, marveč dotičnik enostavno izjavlja, da |se uvažajo zlasti iz Angleške, se stalno nastane v tej zemlji in | Francoske iu Nizozemske. Nekaj da se bo tekom sedmih let za vedno odpovedal vernosti nasproti državi, odkoder je prišel ter priseže zvestobo Združenim državam Amerike. S "prvim papirjem" dotičnik r.e postane držav- lanenega olja v rabi p?'i barvah se izdeluje doma, ali večji del se u-važa iz inozemstva, večinoma iz Nizozemske, nekaj sedaj pa tudi iz Argentine in Brazilije. "Pripravljene barvne zmesi se ljan Združenih držav, niti ne pre sedaj ne uvažajo v Jugoslavijo v neha hiti državljan svoje lastne države. Take tiskovine (Form 2213) za "Declaration of Intention" more prosilec dobiti od sodnega nikaiki večji količini." Konzularno poročilo konča s tabelo, izkazujočo količino in vrednost mastil. i]>okosta (laka) in barvil, uvoženih v Ji'gosLavijo te- vidno, da sknp.ii uvoz raznih vrst tega blaga je znašal 5,332,386 funtov v vrednosti 19,507,629 dinarjev, enako $668,070. uradnika (Clerk of the Court) : kom leta J920. Iz te tabele je raz-tiskovino more izpolniti sam ali kdo drugi za njega, izvzemši sod nega uradnika samega. Tiskovino treba izpolniti z največjo paž-njo. ker so sodišča odločila, db ta izjava, ako vsebuje kriva ali netočna dejstva, postane brezpravna in ne more hiti naknadno pariz, Francija, 3. decembra. — popravljena. To se seveda tiče le ženska, o kateri se domneva, da ZADEVA LANDRU-JA. dejanskih navedb in n eenostav-nih tehničnih pogreškov. Prosilec mora napisati svoje polno i-me, kakor ga je rabil v stari domovini, in ako rabi kako drugo ime oziroma, ako je nekako iz-premenil svoje izvirno ime, mora to navesti. Potem ko je prosilec predal izpolnjeno tiskovino sodnemu u-radniku ( Clerk), mu ta izda — "Prvi papir". Pristojbina znaša $1.00. Vdova pa, kakor tudi otroci inozemca, ki je dobil prvi papir in je potem umrl, predno je postal državljan, morejo dobiti državljanstvo, ne da bi sami podali te izjave o nameri. Po zakonih Združenih držav je bila edina resnična ljubica Landru-ja, ki je bil obsojen na smrt, je nastopila danes tukaj v zabaval išču, ki je znano kot eno najboljših v Parizu, namreč v Moulin de la Chancon. Njen program obstaja v pesmi, katero poje vsake pol ure. Povsem umevno je. da je prostor vedno natlačeno poln. of which I am now a citizen — se državljanstvo žene in mlado- letnih otrok ravna po državljanskem stanju moža oziroma očeta. Vsa navodila, tičoča se naturalizacije. daje uradnik sodišča, v katerega delokrog spada podr-žavljenje. ali pa Commissioner of Naturalization, Department ol Labor, Washington. D. C\, —^ kateremu se mora prošnjo posla ti po pošti. A GfrAS yfAROPA. tj. t>KC 1921 Druga ruska revolucija. Poroča Harold Scarborough. Nekako 100 milj iztočno od lierlina se nahaja majhno mesto, Imenovano Eydkuhmn. Eno miljo nadalje pro* i iztoku je nadalj-no, imenovan Wirbalhu. (V gre Čiovek iz prvega mesta v drugo, napravi |K»t iz Evrope v Aciju. Resnica je. da stavljajo zemljepisci azijsko mejo še vedno j»ar t«s<>č milj nadalje prof i iztoku od teh dveh me^«. ki predstavljata mejni po>taji iztoki,. IVnsije in Litvinske. To pa je L- akademična ixxlrobnost. Ona milja med Eydknhiieii in AViroallcn pomenja več-.o razdaljo. sodeč- po standardih splošnega življ-nja naroda, kot pa je razdalja 4000 milj med Eydkuhnen in New V« rkom V Eydkuhnen ■.<• naprimer i:ei:ča oni znak civilizacije, ki je znan pod imenom žeje/niškega olndnega voza. Potnik, ki gre proti i/ti ku. mora ri">iti s seboj svojo lastno hrano ter priprave za kuhanje ali | a /ado\ o'jiti •> p> • i:;« polnjenimi in smradljivimi bufeti ita |x»stajeh: poraba premoga kol kuriva se tam preneha in opaziti i je tuli konec takih stvari kot dobro razsvetljenih iu z.iloženih pro-dajalcu, tobaka, ki mor«- kaditi Amerikanee. točnosti te ali one \rste ter čednosti ali sr age, I spcv.i joč-a in ce "n i tn tnška i okrajina se izprenieni v pokrajino. K ,)•• polna porušenih in slabo }»opravljenih kmečkih koč. Človek vidi l»o>e kmečki* ženske, l:i bredejo po mr'Iem j *svnskem blatu in žeJeTni k« j«»s!;','< z zcvajočiiui sirachami *ozarja le na poman jkanje, ki t a je opazdi i.a stotine milj na obeh straneh tega mesta. Priti v sovjetsko itusijo je ,uecej enoxtavn.r stvar. Človek moža iti na sovjetski '•on/ulat v Higi. izpolniti v bili c-ja krivi dogodki v Zilu|>e, letski obmejni jk>-staji. \ s<* k t; že. da so Leti z« lo tiatančni glede formalnosti, katere .e 1reba izvršiti, kadar zapuščajo in« zenici njih deželo. 1'radnik. ki je poveljeval obisojni postaji je bil zelo v zadregi, ko je izvedel, da je moj podpis za prevaz skozi LcNko na mojem potnem listu in da je ta potni list pri kmzulatu v K'.gi. — Zal mi jc. d.; vi morate "akati tukaj. I.i stopim v zvezo z Rigo. V treh dneh pude naslednji vlak. Ozrl sem se naokrog na velikanske kupe blata ter rekel, da moram žai odkloniti to p« vabilo. — Potem se boste morali vrnit, v Rigo. — je rekel uradnik. — banes zvečer odide t ju kaj vlak. Zopet sem odklonil ter mu :*»k.ual različne dokumente ter tudi lep šop let.skih rubl :»v. Vse to pa ni imelo nobenega učinka. — Ce nočete niti tega. niti onega. — je nadaljeval uradnik ter se prijazno smehlja'. — morate »stati tukaj zastraženi, dokler ne boste brzojavili svo.ienu kanzulu v Rigi, ki bo stopil v zvezo z našim zunanjim uradom ki vam bo nato dovolil potovanje naprej. To je zvenelo pnrej negotovo, a brzojavka je bila odposlana. Par tednov pozneje pa sem izvedel, da ni bila nikdar Močena onemu, na katerega je bila naslovljena. Nato je sledila «'< ba čakanja, tekom katere se je posvetoval uradnik z drugimi, . i so pregledovali prtljago. Jutro je prešlo v popoldne iu popoldne v večer in konečno se m ■ je informiralo, da moram odstraniti svoje prtljage, kt r bo vlak odšel. Kaj se je zgodi!« nato. mora < stati tajno, a ko j» >lak odšel, je sedel poročevalec š» vedno \ s\ o jem vozu, s prtljago vred. Ostali Amerikanci so bili jezni radi te zamude, a liusi so rekli, da siuo ? ali ko voeli. da smo . ,rjšli tako bdi o naprej. Ruska mejna preiskava, glede katere sem čul toliko grozote wd svojih znancev v ,'i'gi. se je bližala in zbral s.-m ves svoj |>ogum in eelo svojo odločnost, da prcstaneni preiskuinjo, a . . . Pravi vzrok laško-madžar-skega prijateljstva. č-asTrpis jc na-n'.a le an tan te. položaj resen. V ZNAMENJU BO LJŠE YZGOJF.. V New Yorku so otvorili posebne tečaje za vzgojo otrok. Potom posebnih tolmačev zamorejo izvedeti matere, kako naj postopajo z otroci, da bodo dobrega zdravja ter bode zaip.ogli nekoč koristiti sebi, svojim družinam in deželi. Slika nam kaže kitajske matere pri pouku. ja. da je uničen sistem sanitaei-je in kanalizacije. Mrčes je najti v večini postelj in stranišča so vse preje kot higijenična. Vsepovsod je najti električne luči in telefone v večini sob. Na vratih so ključavnice in pohištvo je v dobrem stanju. Sobarice bri- še ih in drugih javnih poslopjih f i/liaja i z neumitih človeških teles tak smfid, da hoče človeku postati slabo. Človeka seveda cenijo proti kozam. i -gar*u. parati-loidu in koleri, a celo v takem slučaju ne pije človi k nepreku-hane vode. n-1 je surovega sadja ,lz Slovenije. Vse italijansko stopa proti akciji i naglašajoč. da je 1 Gre za to. da se v nekaterih dneh i okupira Budimpešta. — gnezdo j avanturistov in madžarski narodnih teženj, da se vzpostavi demokratska vlada 7. bol iševiško or-jganizacijo. vzdrževano na Duna-iju s češkim tlenarjem. in da se j proglase kot ničevi uspehi konference v Benetkah, ki je med ■ Cehi izzvala toliko razočaranja ; radi tega. ker se je s to konferen to povečal prestiž Italije kot za-' ščitnice maili.i■ skih r.spiraeij. ki .težijo za tem. da se osvobodi še i ni del madžarskega ozemlja, ki j je pod tlijo oblastjo. Listi se vpra šujejo ali bo imela Italija dovolj I moči. da preureči slovanske poiz-; kuse tudi sedaj. X Rimu se sma-Itra ]>oloža.j za zeh> resen. Italijanski minister za zunanje stvari je že izjavil, da Italija ne bo ti i -koli dovolila zatiranja ene drža-\e s strani njenih sosedov iti da bo vsa itali.iaii. ka politika šla za tem, da se obdrža garancije, označene v mirovnih pogodbah. —• Ako bi se te garancije kršile, bi Madžarska nehala obstojati kot neodvisna država v korist svojih sosedov. S tem bi prenehala tudi zgodovinska misija madžarstva, da deli severne Slovane od južnih. ADVEBTISEMK3TS. sejo prah ter pogrinjajn postelje j in ne kadi cigaret, katere je dr- vsaki dan. Značilno za sedanje stanje stvari v Moskvi je, da ne sprejema ruski zunanji urad, ki obratuje hotel Savoy in druge napra- jžal prodajalec v svojih rokah. A' kolikor pa pride v poštev varnost življei.ja in lastnine, obstaja največja nevarnost v tem, človek zlomi vrat. ko kolo- Razdelitcv v oblasti. Upravna av- te duhovnikove grožnje tako k tcnomij".. Ljubljanska in mari- srcu, da je za začelo v svoji pHro-borska oblasti. jeni poliožnosti dvomiti samo nad lz Beograda se poroča, da je seboj, p- stalo je melanholično, go-vlada predložila skupščini zakon vorilo je naokoli, da je pogublje-o oblast?ii in srezki avtonomiji, o ^ »i opravilo pravilno spove-razdelitvi v oblasti .in o centralni ie »prejemalo po nevred- upravi. S tem je vlada izvršula sveto obhajilo. Začelo se je rok, ki ga določa ustava za pre- "^'»ati ljudi. Kdor jo je nagovo-dajo zakonskega načrta. Vlada je 1UU odgovorilo, da naj ne ' ;?a st^li: 'u, da se razdelitev v ve, kjer so nastanjeni inozemci. j vrati ponogj nemzsvetljeniu njeciega zakonskega načrta —i —i----_ 'nima smatrati kot definitivno o deset tisoč rubljev. Račune je treba plačati v zla« tih rubljih in ker takih ni. je treba ceno preračunati v» angleški, fianeoski ali ameriški denar. So-I be v hotelu Savoy stanejo od 2 do štirih dolarjev na dan. Obede se servira za približno tri dolarje. a noben Amerikanee ni zavžil več kot eneg^ Takih obedov. ulicah ali d:i g i povozi kak vlad ni avtomobil. r«ksi-\ozniki v Pa-i izu uživajo velik sloves radi j voje smelosti in bevlmski so naravnost neznosni. .-St>ferji sovjetskih avtomobilov pa puščajo vse i" daleč za seboj. Razventega pa vozijo ponoči brez vsakih luči. Pi- 'c tega č-lanka je preživel skoro en mesec v Moskvi, a v celem tem č-asu ni videl niti enega pouličnega kra\ala. Nikdo ga ni ustavil, razven kadar je morar pokazati svojo izkaznico j>ri vhodu v vladna poslopja. V kolikor je mogel opaziti (in dosti izku-fcerj je imel glede špijonaže na Inozemci kuhajo prnavadi sa- j Irskem, pred premirjem), mu ni mi svoje obede ali p« hodijo v ! nikdo sledil ali ga zalezoval. Iz restavracije. V Moskvi je ena do- njegove sobe v hotelu niso nik-bra restavracija in obed tam sta- j tiar izginila živila in topali so ga l e 100.000 rubljev, to je en dolar - vozidki in p-odaju'.ci. tlo .+1.7"». soglasno s kurzonii V Moskvi ni nobenega pomanjkanja živil. -- če more človek plačati zanje. govori ž njo. ker je pogubljeno.« Ker so zdravniki ugotovili na de-1 i;letu 'pojave blaznosti, in ao ver-1 s';e blaznosti, sn jo pretpcljali v ljubljansko blaznieo. kjer se re-viea sedaj nahaja. Ce je našel Moksvo mirno ter splošno življenje tamkaj brez posebnih dogodk(.v, je opaziti tiui" !e malo nagnenja od strani vla-T;i pogoj izloči da na me- 1 de, da si skuša pridobiti novih ločitev, ampak prepušča v smislu ustave zakonodajni skupščini, da izvrši spremembe. Zakonski načrt za ra/de'itev drxave v ohia.sti predvideva razdelitev Hrvatske v štiri oblasti. Zagrebška pa bo največja v s "-h obla>.ri v državi. Slo- lia ven i ja bi se po tem načrtu razde- se vn,il Pbiai1 domov, tako raz,-lila v mariborsko in ljubljansko praskala po obrazu, dii je moral oblast. Slednji bi pripadel sodni isl:;'ri na rešilni postaji. okraj Laško iu področje okrajnega glavju-stva P»režiee razen i enega dela okraja Kozje, ki bi 'pripadel mariborski «-blast i. Občina Velika Dolina v krškem okraju bil spadala pod oblast Zagreb, občina J Osiiniea pod Karbwac, a Dolnja Lendava (v Prekmurjti) pod Va-| raždin. Vlada je mišljenja, da se naj ljubljanski oblasti priključi! tudi Ptvzid in Žumberk, ali pre-i pušča. s\-upščini, da pro vede k< u-j •**iio razdelitev. ' F>podaj i> odpisa na želim i/.vedeti za BEP1NO ojeno MARINČIČ, sedaj omožena PRVNP. Doma je iz Neverk, fara Košiina na Notranjskem. Prišli sv i dne 4. oktobra 1921 s parnikam President Wilson v New York, potem jo nisem več videla. Slišala sem, da se nahaja nekje v Penn-sylvaniji. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njen naslov, da mi blagovoli naznaniti, ako pa sama čita ta. oglas, jo prosim, da se mi javi, svoji prijateljici. Naslov: Mrs. Mary Že-leznik, 25:1 Mulberrv St.. Bar-berton. Ohio. (G-7—12) Zakonska idila iz Mariboia. Ključavničarja Antona Kozma-j------ je njegova boljša polovica, ko 'fss^ BOJAKI. NAKOCAJTS SB NA "GLA3 NARODA" NAJ. VEČJI SLOVENSKI DNEV-NIK V ZDR DRŽAVAH. "^Pl stu večino »bouačeea prebivaL-siva. Tako stane naprimer dober obeti za pet ljudi ei* miljon in DoO.OOO rubljev in pri tem dobavi vse stvari restavrant sam. Ta obed obstaja ir naslednjih stvari: Prekajene tonine, kavijarja. pogačic s kislo smetano. |>ečene-g:» pujska, divjih rac rer nadalje iz dezerta. sadja in čokolade. Neki mladic star nekako šestnajst let. noseč na glavi čepico z t Vmes pa se.servira beli kruh s su- rlatim trakom, j" cdprl vrata ' o/a, pomolil vanj svojo glavo, umaknil nazaj ter zaprl vrata za seboj. To je bilo vse. V eni noči in e:;em dnevu smo dosjxdi nat » v Moskvo. — Kako so holjševiki postopali z vami.' —? je prvo vprašanje, katero se stavi vsak -roi, ki se vrne v sedanjih ča- ih iz Rusije. — Odgovor se glasi: —• Dvorlji* ', i* neuspešno. A *e kaže ,da prevladujeta v zunanjem svet,i dva splošna utiša J<> srečen, če uide iz dežele živ in celih udov. Mogoče je, da se ne »«matra deset ali dvanajst ameriških žurna-lo tov. ki so b li v Moskvi v oktobru in novembru, dosti važnim. dr bi bili deležni zgoraj navede-glede Usod.* neoficijelnega A me-' r eg a postopanja. Na vsak način rikanea. ki pride v s -danjih časih pa se zdi človeku, ko se enkrat v Rusijo. Prvj utis je. da ga so-1 dejanski nahaja v Moskvi misel l.ietska vlada sprejme kot prin- {na obe možnosti, če nc drugačna, ca, da mu razkaže Kkrbno vna-1 vsaj groteskna ali gorostasna. prej prirejene faze lz ruskega V Moskvi sem živel v Savoy življenja, da m- mu b;ska. ga na- ! hotelu. katerega je pred letom polni s propagando ter ga pošlje 1010 označeval Baedeker kot lio-nato zopet n izaj domov zmede- j tel prve vrste. Kot vsa druga nega in varanega. Drugi utis pa j siauovanja v Moskvi se je tudi je, da preže na vsakem vogalu | ta hotel precej poslabfia:. V tlaku kosmati bandiri, z bombami v ro-fpied hotelom je opaziti luknje. kah; da se vprizori na človeka vs«j trikrat na dan atentat in ge oropa; da ga vržejo v ječo pod Okna so zamazana. Velika sprejemna dvorana je brez preprog in »topnjice so prazne. Vspenja- foajbolj neumno pretvezo in da je ča ne posluje. Najbo'j mučno pa nv « rovim maslom, Joharninsberg vi-r.o iz časov pred vojno ter sladko rdeče krimsko vino. Koncem konca pridejo na vrsto Sartres, benediktinec in kava. V neki hiši na Sofijskaja Na-brežnaja, kjer je tuJi nastanjenih par inozemcev, je najti tako č sto in elegantno opremljene sobe kot jih je le mogoče dobiti v pr ivržencev. Poročevalec je bil seveda deležen obilne propagande, v tej ali out obliki, vendar pn ni bila io pr< pagando zn komn-nizein. Oči vidno obstaja namen utrditi v človeku misel, da sovjetska vlada ni vpropastila Rusije. temveč jo spravila skozi boljše kot bi jo mogla kaka druga vlada. Da je trdna v svojem sedlu: da ni tako sV.ba kot se jo slika in da niso njeni grandijozni načrti gl'-de bodočnosti le vizije. Vse to pa so trditve katerih se poslužuje večina vlud na svetu. Poročevalec*ni vprizoril nika-kih posebnih preiskrv. On ni bil v notranjosti nobene tvomice. šole ali cerkve. Govoril pa je z delavci učitelji in duhovniki. Obiskal pa je več zavodov za otroke. katere vodi neki član Ruske- New Yorku. V splošnem pa se j ga Rdečega križa, zdi inozemcem življenje v Moskvi j Težko je videti visoke sovjet-reprijetno in neudobno. Človeka t;l?e uradnike. Noben Rus nima skoro vedno z-be. Rafccentega Je i resr.ičnega smisla za Čas ali toč-skoro nemogoče dobiti kopelj.' nost. Dogovorjene sestanke se kr-Jloja ]h» razoranih in neravnih ši pc-t ali šestkrat, predno se de-c-estah je komaj užitek in razven janski izvrše. Kljub temu pa lah-tega mora človek neprestano pa- ke človek govori z vsemi, s kate-z ti na svoje zdravje. | rimi želi govoriti, seveda z izjemo Tako so naprimer rjuhe na po- Lenina in Trockija. steljah ne le umazane, temveč tu- j Po dveh Sili treh dnevih so urad di polne ostankov tnvčesi, katere r-iki sovjetskega urada mirno o-je /.drobilo na njih. Če čuti pustili naslov "tovariš" ter se človek potrebo, da si zmane z ro- vrnili k bolj sprejemljivi obliki ko oči. ne bo tega storil, kajti 3Ir. Searborougha. To je tudi trahona ali egiptovska očesna bo- simptomatično njih stališče. To lc7en je zelo razširjena. V gledi- so možje, ki niso vajeni vladanja Smrtna kosa. V Mariboru je umrl urar in električar Alojzij Ilger. »Jonijeni Logatcu je na domu svojih ? a.rišev umrl Itiletni dijak Karel Miv.e. š«*stoš«d»?c realne gim i nazije \ Ljubljani. V Ljubnem \ Savinjski dolini je umrla postna oH«*ijalka Bepca! Lriuenc v sfarosli 22 let. V Ljubljani je umrla Ana Pan-tar, n/jena \'erovšek. t* 4r i v. - * r s ■■ /!f 7 . -J •» i Krsti je ho-el polomiti ;J2let.ni Josip Mendel natakarici v gostilni na Tržaški cesti v Mariboru. I/ročen je sodišču. Tragične posledice prenapete hujskanje. Osemiiajstletna Antonija Gradnik iz Smiklavža pri Novi Štifti se je vdeležila s svojimi prijateljicami neke narodne veselice. Dekle j" bilo pobožno in čodnostno. Ko ji* zvedel tamušuji župnik, da se je vdeležila narodne veselice, jo je poklical k sebi ter ji začel očitati, da je zagrešila največji greh; da je zapadla peklu in največjim mukam. Dekle si je vzelo / Prospekt za drugo izdajo delnic Jadranske banke V izvršitvi sklepa izvanrediaega občnega zbora delničarjev z dne 30. novembra 1921, podpisani upravni svet objavi: Povišanje delniškega kapitala od Kron 30.000.000. — in rez. K 15.000.000. na Kron 120.000.000. — in rez. K 60.000.000. i:i katerim j-? lastna slovanska ljubezen do cerimonij m zavlačevanja. Zunaj stoječemu človeku pa se vendar dozdeva, da so pripravljeni opustili svoje dosedanje stališče napram ostalemu svetu ter ga naprositi, da jim pomaga spraviti njih lastno hišo zopet enkrat vred. Do tega zaključka pride nehote Človek po daljšem stiku s sovjetskim vladnim svetom. z izdajo 225.000 novih delnic z nominalno vrednostjo K 400, s pravico dividende za leto 1921. Emisija novih delnic se bo izvršila pod sledečimi pogoji: Stari delničarji imajo pravico kupiti za vsako staro delnico TRI nove po tečaju K600 doštevši 5c/j obresti od 1. januarja do 15. decembra 1921, K28.80, ter se pripiše od vplačanega zneska K400 na kapital in K200 na rezerve. (Z ozirom na zaključek bilance Jadranske banke za prvo policije 1921 je pričakovati, da bo v rovih delnicah vloženi kapital zelo ugodno obrestovan in da bo dividenda za 1JJ21 znatno večja kakor znesek, katerega se vplača za tekoče obresti od l/I do 15/XII.) Ta izdaja delnic je rezervirana SAMO starim delničarjem v Jugoslaviji, ali z ozirom na prijatelje v Ameriki in v želji pridobiti jih k sodelovanju z domačim kapitalom pod naj-povoljnejšimi pogoji, je odredil upravni svet, da se jim stavi na razpolago gotovo množino delnic po isti ceni kakor starim delničarjem. Nove delnice se vpiše in plača pri Jadranski banki v Beogradu, Celju. Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelši. Korčuli, Kotoru. Kranju, Ljubljani, Mariboru. Met-koviču, Sarajevu, Splitu, Sibeniku, Zagrebu, Trstu, Opatiji, Zadru in na Dunaju, pri Prvi ^hrvatski Štedionici v Zagrebu in njenih podružnicah, pri Banki in Štedionici za Prlmorje na Sušaku, Reki in Bakru, pri Banco Yugoslavo de Chile, Valparaiso in njenih podružnicah, ter pri Glavni reprezentanci Jadranske banko za U. S.: Frank Sakser State Bank, S2 Cortlandt St., New York City. Za vse potrebne in zaželjene podatke in informacije se obrnite na eno od navedenih pošlovnic. Beograd, dne novembra 30, 1921. . - . Upravni »vet Jadranske banke. w OT.AS XAKODA, G. DEC. 1021 Vojevanje s strupenimi plini. Tor«na Donald McGregor. Prihodnja vojne bo zahtevala na de*et tiso«' žrtev, kjer jih je v prejšnjih vojnah padlo le tisoč. Ta vojna bo tudi kralka. vojna, v kateri s«- bo / največjo preči/norijo uporabilo vse strašne razvoje znanosti. Naslednja vojna i »o videla cela mesta, iinin-na v eni sami uri. Koii» c l>o prK"! hitro tudi eivil.emu prcbivaKivu. X'.'kombaUnti. kot ženske, otroci in invalidi, bodo zadušeni, kajti strupeni plin ne rešfK-ktira razlike med kombatantom in ne-korobatanlom. Trupla žrtev, z \.>»uji znamenj: agonije na lie'h. bodo sežgana, napolnjene s fosforjem ter vržene iz aeroplanov, bodo se-•'•la mesta, ta\o da ne bo » >:alo nič dmgega kot kamenje in lioml jeklo nori premij bojni I sk, tli. aslednja vojna bo našla molilne stroje, ki se bodo splazili jv»-ko/.i m 'glo, da < ib k roži jo rljajno vojno brodovje. Torj>edi, |eni / irit-haiiit'iiiuii priprav.ui. jih bodo vodili proti jekleni ladji. 1» >do tisoč in ]K*tsto častnikov na inor- Om. ki Ihk>o b«»iili j.-., ž:vij"tije sredi razvalin, pa bodo zadušeni v plinom. Armade, s« >tav! jtn« \/. eveta naroda. bodo uničene s pomočjo on.žja, kater.« je iznašla znanost. Prihodnja vojna bo odpravila zadnjo s!«-d individualnega jun:iš;va ki je doseoaj še vedno zračilo vojr.J, Kirluirljivt dnevi Državljanske vojne so Še vedno v živem t C iiinu iuar-ikal«*r«-.ra. lak«) na jugu kot na severu ko odšli mladi Vjudje. da streljajo drug ra drugega in vpošiev je prišlo osebno junaštvo, viHistvo, izurjenost v streljanju in ustrajnost pri korala ii. ju .To velja t ud glede Ro.o'ueljske vojne, one z Anglijo leta 1*12 in v gotovi mei-i tudi Spansko-ameriške vojne, kajti takrat so odhajali ljudje v boj k« t posamezni junaki, ne pa kot deli znanstvenega stroju za morije na debelo. V«'i'vanj« s st.-oji je ztia<"-il< tit gotove mere zadnjo svetovno vo :i:«». a znanost se jc v polni iner, razvila šele proti koncu svetovne vojne. Presenetljive niet.de jM>bi.ian.a ljudi so bil« precej dobro razvid- a ne do najvišje stopnje. ko je prišlo premirje. Od onega ča-a naprej pa do da tes. pa je bilo opaziti največji razvoj v znan-• t v enem načinu pobijanja. Ti strašni novi inštrumenti ostajajo iz aeroplanov in bomb. tloeim je razvilo sredstva. kako uporabiti jih, je bib» opaziti tudi par z.-lu važnih izboljšanj v ugrabi podmorskih čolnov. v sploš-nem predstavljajo *;« sredstva "orožje gada?\ T.i orožja so tako smrtonosna, tako sigurna v svojem učinko-vanju. da sc bo naprorilo sedanji konferenco v Washingtonu, naj jim najtravi konce. Delegati "civiliziranih" narodov sveta bodo naprošeni. naj prepovejo njih uporabo ter preprečijo njih nadaljuj razvoj, kajt: drugače bo tekoiu naslednje velike vojne uničeno celo človeštvo. Aeroplan iti bomba gresta roko v roki. \*sak je brezuspešen br« / drug«'ga. XadaI i« pa predstavna bomba edino usj>ešno metodo, kako postopati s trupenimi plini. Očividno j«*, dn mora biti strupeni plin dosti oddal jen od one--1 • ki ga izpusti, k -r l»i drugače uničil onega, ki ga je izputil. Vsled 1osotlo, iz j.. roplana ali pa iz posebne priprave, nalik artilerijskemu naboju. Ta zadnj; način ni bil nikdar posebno uspešen. Treba je namreč vzeti v po štev šttviine elemente, med katerimi je tudi možnost /strelka. ama kaplja tega pline ubije neposredno ob stiku. Plini pa so raz-:iene vrsie in njih n«Mfki tudi ra/bčni. Izdelali s> jih najbolj odlični kemiki naroda, največji znanstveniki, ki so se hladnokrvno lotili dela. da raz vi je j najbolj smrtonosne pl'ne n.; sveto. Amerika se ni n kdar lotila ' praaanja strupenih plinov, dokler s< n, pri«Vla s ■»•tiivn:. vojna. K«t pa j«' bilo-trebi pripraviti se tudi \ lem oz i ru. je bila poklicana \ Washington skupina znanstvenikov k■•mikov in ti s.« razvili neodvisno od ordonančnega depart-nu nta napravo, ki j< >nana kot < i.emical Wareiare Service. Laliko s«» reče < dkritosrčno. s«- je izlualo iiuf* "i hemieal Wai'fiire «l.i se na ta način izo-rne besedi "gas" ali plin. Armada j«' eutila. zekopih. v pod kopih, na ta ali oni način, je sko-ri celi teden ali jwi^osto celo descl -lični ]>lini, katere s-? je rabilo in med temi je bil najbolj škodljiv mustard plin. Zagovorniki kemičnega vojevanja trdijo, da je uporaba plinov najbolj človekoljubna metoda kako napasti sovražnika To svojo trditev utemeljujejo z dejstvom. osle- kaj; pa saj mu ni bilo treba misli i 11 preudarka, kj je imel zanesljivega spremljevalca: mutasti birič mu je kazal pot. Po beli cesti je je polegal za kajžo. st potikal i>o gozdu in se pogovarjal sam sabo. Toda ni se pogovarjal sam sabo, ampak z muiastim biričem sta imela ptimenkc. dolsre in žive. ra, Včasih je "n . ljudeh ulosp:ua jST°pal K,lk in se mffnii sam sabo' jšc kaka vest zestran o::e-a nmn- ga mutasti lun' prignal v zasrrebel'ry v Tupaličan in da so nemara | ™ta.stim -bi- ičem. Pričkala |.ta ' s« -.....-------_ ! se. Kuk se je zvijal in obotavljal jZunaj vasi je hojo pospešil: r. i kogar ni srečal. -------_„11ICTa|CO m pap,rje pa . , ... . ... _ , ,pod listje. S slino s: je obrisal!^ zasačili morifea in ga zaprli;! . . Ko se je zbudil jo bil ze dan , prstc iztrchil ^ kri , mkavil in|o takih prilik,.!« je prijelo Kuka!;1.11 ,nut;1*tl »>iiu- ni odnehal in in sel je v me to. Zvonilo je. sto-|si ^ zamazal z blato^ da se je lotil r.ajtežiih in n,ine-|Kuk moral "»»oKati. Tako pil je v cerkr\. Pokleknil je pri j ._____ . ...... \-arneiSih rlel ir,r!,i . : Je mutasti biri durih in polglasno s- izročal B«j- Mirnejših del zdravjem in življenjem. Sel je naprej po eesti in mučila gu, naj ž njim stori, kar hoče; ^ ! "" ^ še kV P°' ir7ič so bolj onemoglo kakor skesano ^r ga t zda. m zopet tn zo- ^ . je klanjal božanstva, od srca se i p.et Jf ^ otipaval žepe.J" .»oI.^.Ik mu ni dalo moliti, čutil je, da je 81 »^e m obleko. j I Hjoikn.l p, ni raztrjral vezi med saoo in P,o«om. j lz zanikarne kmetske kreme z lin ,,0,J -le Zaželjenega miru ni našel v eer- ■ "'"jhnimi okni je prihajalo llfi-kvi. ! l,avo IKit.ie pijanega moške n se igral s svojim _ I : Kranj 111 > vsi glasovi .» zagonetnem iŠe dva dni je krenil proti Ljubljani. g.asu. Sel je noter. mutasti birič. svet. tem bolj j I,™ kričal mutasti birič in terjal a j svojo pravdo in ni dal miru ne 1 podnevi ne ponoči. Nenadno iru j je zbudil iz spanja da ie Kuku jirigna lv Kranju .nrT,{.a> ali eu. Dobro mu je dela soseščina { /Miiknrnosti. tlomaeega se je čutil in varneg«. sretli nesnage in smradu. Žganje mu je omocalo skrbi, glas mu je (»ostajal jačji; hitro je vlival vase, pomagal pijancu t?* -1 • * 1 1 peti in pobratila ;;ta se. Za šalo Stopd je s 4*este v gozd, oprez- * ' , 7 . ____:___1 ___1 j, Ista menjala klobuke raz glavi in Ogledal si j«* tresoči roki. po . prstih desnice ?•«> bil • rjastorjave pege. rob desnega rokava je bil ti d zasušene krvi; pogledal je po obleki in pog-adivši se po prsih začutil v i*."»traajem žepu listnico, plen ropa in umora no se oziral, ali ga kdo ne gleda. .T."JrtIr. Za širokim hrastom 10 je poteg- Ustl ^ s ** nili z žepa; polna je. nabasano »"11 klobuk izdati. Za polna, težka! Prevzela ga je —, strast po denarju, pozabil je vse drugo. In jo je odprl. Prihajalo mu je vroče — kaj je to: sami papirji, računi, potrdila ! — Slednjič — v zadnjem predalu — tu- ja u t eg »dovoljen je bil s pijančevim predlogom. naj meni obvelja, pijanec jc zadremal za mizo, Kuk je pla- ITYavflo do?tcinosti eal in šel. < r^lovensltu-nemški alerar _ Knjige! - Knjige! POUČNE KNJIGE. 1.50 r Slovenske angleški slovar ____ Vnglesko-slovenski m Sloveitsko-an-Ieški slovar, V. J. Kubeltea §1.50 .Ntrfiški abcedcik ............... »35 Nemško -»nemški tolmci .... tJ. zv. Gozdarjev sin — FtnŽgar, IKirest ....................... z.t. : Prihajaj. Zaoouiva i»o- vest ..........................60 0. zv.: Brencelj: Knko sem jaz likal, 1. zvezek 1.00 10. zv.: Breueelj: Kako sem se .30 jaa likal, 2. zvezek Čutil je žganje in dajalo mu je \ Bartol) dajalo pogum, da je na cesti 1^JS"1* ******* . M ,14. ht.: Brencelj: ljubljanske sli- 1 , t ,- . ... . , ,lirmca. Navodilo za. ut^ai« n kaj je denar! Odahnil se je. ob- JUd' m Jlh °?OVarjal"! Pranje srbščine v cirilici f risal si pot, potem je štel-, deset.!Skrhcl ^ s Pot?° znt"< da tnajst, sedemnajst, i™ »t™*™, trdnosti se je bal. — j ddinariev! Ne bora | Tako je »>r,sel v Odvode, odtod jst iroldinariev. nallse JC z vlakom v LJllbl.ia' I .sa mQ petnajst, šestnajs osemnajst goldinarje več! Osemnajst goldinarjev, na j I je obračal listnico, kakor je ho-jno' tel. ! Tu Je r, - , - , . , hlapca je bil pri konjih, poiskal Zaškripal p; z zobmi — za be-! . . . . . % m . v, . , t . .ga je m vkupe sta popivala. Tn raskih osemnajst sroldmarjev je i se j *iekletora. Spinel Anton B Jpgii« (vospodinstvo — Pm-aj. Praktična knjiga za naše gosr< !i- nje.fVrdo vezana) .......... Hitri raetmar. Prh orne velikosti JiO K«9. j ta) 1.00 zrezek 1.00 (Poiol»e Ijuuljauskega me- zv. r BreiieeU; Kake seaci se I jaz likal, iS. zv.: P. Coloma: «luan Mieeria. PoTPRtr ir Srwnskeim življenja 10. zv. Se v Ame*-ili(. Po resničnih j dogotlbat. .................... i Praktični računar .............se tarega znanca, za linj-j^ 0 lepem vedenja Urbanws, ^PililANOVTS rO'.ESTI. (Trdo vezano) ..............J.00 Mladeničem, Ant. B. Jeglič - Tr- '■ Maron, krfcmski deček iz .........„ ... „.- T- zvezek, ...................00 .................... ubil človeka — tako ga je spet1 ' 1 "J""4i"; j u evezck ................... g0 3. zv.; 3larljina atr*ka, pc.vest Lt ral hudobi! Treščil je listni- l^.f^L^l* ^ JC 1 » h!3o in. dom. Kor «ta*a ! kavkaških gocn ............... dni ni prišel Kuk iz pijanosti, po- . . jf.telj hitro otresel, ce3, gospodar co ob tla, teptal jo s peto, iecai ; • , , , - . , , _ I jo hud; za slovo mu je dal poce- ~~ - —- ; , n: Svet, naj si poišče dela. obsta.ja v j Kuk bi ge ,avnal p0 tem svctu ali Prednost aeL'Dplana tem. da mu je treba let v bližino treznemu so je omocena vest ladje, katero hoče zadeti. Torpedo j zopet zdramila in mu ni več dala sc spusti in zrakoplov se zopet miru, nepretrgoma je prega- dvigne v zrak. . njala : mutasti birič Tisoč jezi- Pomanjkanje denarnih sred-, kov, tisoč oči je imel ta mutasti J«"- Jurčič, 5. zv: Sosedov klu. Sin stev in sorazmerna mladost raz- birič. iz vsakega stražnika, iz ^takega česana itd........ '1 1 j -lil Jurčič, 6. zv.: Dokfa-r Zober. voja pa sta preprečila Združenim j vsakega radovedneža je gledal roumn _ Tu.oner> tragedija državam nagromadenje veliko ta- VfinJ- 12 vseh 1,ndl ffovonl. i>o I>ve sliki ~ Ksavei-. MeJko keg-i materiJaia. Večina kemične- vseh listih zasledoval. Vest o ■ umoru je krožila med ljudmi in kar je videl Kuk. kar je slišal, vse je obračal nase in na svoj krvavi čin. Zbegan je čakal. zdaj. zdaj ga primejo in uklenejo. ženo v temno ječo. iz ječe v~ smrt. g-*j materijama. \ ec ga vojnega dela se vrsi v arze-nalu v Edgewood, Md. Tam se preizkuša kemikalije, požigalne bombe in druge iznajdbe. Vedno se jo dosti razpravljalo o podmorskem čolnu, ne le glede Ni strpel. Š-! je sam na polic:- Povest« slovenskemu ljudstva v knjiga za vsako hišo ........ 1.00 4- zv,: ^^ki Jwdek, povest, IJ. Pravila za olike. Dr. J. Dostojen .65 natis ........................ Varčna kuharica, za slabe in dob- ' ^ 'Ai indijske povesti...... re čase ............................................zv• • Kraljičin Zgotiovin- | ska jxjveuf iz Japonr.kega .... 10/ sv. :Zve*»tS sin, povest iz t 'jkJo Akbarja Velikega ......... '11. »v.: IMeča in bela vrtniea, po- ,75' v«:.......................... 12. zr.: Korejska Nratiw Črtica !< .73 ! misijcaov v Koreji............ jtS. zv.; in zina^a, povest iz j Amar.a ....................... .40 14. zv.: Pri^ga huronskega glavarja, jhiveat ia zg«r?nv!ne ka- ! nadske ...................... j 13. zv.: Angelj sni.Jev — Fraill- , sk- povest .................. ilC. rv.: Zlat okopi, i>ovesc ...... ska povest, 1. zv.............1.2511'^- Prvič m d IndijanH ali od svolN>dniie oo in ceni, zgodovin- ! vožnji, v Nikaraguo .......... ska povest, 2. zv............. 1J85 {IS. : Preganjan « indijskih ml- f LAŽNE POVESTI IN ROMANI. Jos. Jurčič, 4. zv.: Cvet In sad. Hči mestnega sodnika It/L .. Hud« brerino. Ni v?a zlato, kar se se sveti itd................... Pitria, povest is irske junaške do- rod svobodnim lolaeem, zgjdovln- ;o in se javil, da je Nace Kuk. njegove reduosti kot orožje, tem-j ^Začudil se je. da ga niso ko J tudi primernosti uporabe oklenili. 5e naj>odili so ga skom. vet podmoi-skega čolna kot orožja.! tako neprijazno ga je mlad go Celi svet je bil presenečen vsprl- j Pod z zaspanimi očmi vprašal, eo brezobzirne nemške kampanje I kaJ pravzapra-- s podmorskimi čolni, ki so poši-' ton isce stali okrog, kadi'? in s< dru muza poduk Id zab°vo, Kalan Komarica, invest .............. Si sto • Šesto, povest iz Abrecev 3!ike ip povesti, Ksaver M?ško ^fddent naj be, — Naš vsakdr.njl kruh ........................ {'Vesele povesti: Zs. možem, — V i pustiv je Sla. — PrartJa meti ■ sijonarjer ................... .85' P- zv.: Miada morna-Ja, porest .60 j -30 SPfST ZA MLADINO. Beb za mlad! rjb, pesmica •3® j Dedek je pravil, p^rlj'.ca ili. zt mljevidi in navodili, so že naši! najbolj obelit?ijve dele metropo-L* in na dano povelje izpuste nad valeč na raxoioaevalnt konferen-j centralni Manhattan. Harlem, ot, lie more ^ -1 laj radi zotc in razdeja- j nobenega sredstva ni za boj proti mlademu zadevnih poskusih v Aberdeen, j Ijali na morsko dno tudi potniške i .. . ... ,, , , 1 - 1 I , , 1 ničesar niso vedeli. Sram 3 d. z neke vrste hombo, ki ek- parnike. na katerih so se nana- , „ -____ , I 1 lulo se lzpoveuati splodira k«, /a lene ob tla ter 1 jale ženske in otroci, kot v sluča-j spmllJ in smcj,,r.] s„ družbi vse šlje velike mn »žine strelov v vse j ju "Lusitanije". | svoje krivde in svojih muk, in smeri. ■ Vsept»vsod so obsojali to orož- Vojaška a' i.jatika ima tudi na j« ktd ono, ki udari iz zasede, ki razpolago aeroplan. o katerem sr boji priti ra dan ter se javno domnevajo n j^ga zgradite!ji, da t boriti. Vedno je zapeljivo, kot jc je ]M»polnoma varen pred ognjem bilo v slučaju Nemčije, potaplja- ,r. ... . , , . ... bratca« ..................... .351MOLITVENIKL Mislil'je. tli- ze vse vedo, glej,'^: Skrili za dušo: I v usnje vozariw . •»latao vezano zračno-obrambnih tt>|x»v. Pri ta- j ti jx*tniškc in trgovske i>ariiike. keni napadu hi veliko število ae- - ne da bi se preje preiskalo teh roplanov krožilt> nad armado ter {parnikov. pošiljalo navzdol celo ploho bomb j Že sama narava podmorskega take vrste, a iz teua ali onega {čolna pa onemogoča jemanje pot-vzroka bi se ne uporabljalo bomb nikov in jKisadk s parnika, pred- nje. katero bi lahko povzročilo plamenom. Vojaki. policisti in par aeroplan«»v. obteženih s par 1 prostovoljci ne morejo priti v tonami mustarri-plina. (središče delovanja tega smrtnos- Vtaija te l ompetentne avtori- j i ega plina, tete obs«»ga sliko velikega mesta 1 To je ena slika. ,Te pa še na-Uot je naprimer New York in si-j daljna, seveda deloma ustvarjena c« r ponoči. Pet miljonov ljudi spi mirno v svojia posteljah. I>vajset tisoč čevljev itatl miljonom domov pa kr«»ži oddelek hitrih aeropla-nov. Aeroplani, opremljeni te v domišljiji, a prestavljena v dejstvo že v več kot enem laboratoriju velesil. Že dolgo vrsto let so sanjali kemiki o neki radioaktivni snovi, ki bi skoro nepre- s strupenimi plini. Poskusnje, ki so se vršile tekom preteklega poletja v Virgi-niji, so dokazale uspešnost uničevalnih bomb. vrženih z aeroplanov. Pri teh poskušnjah se je v teku par minut poslalo na morsko dno devet nekdanjih nemških bojnih ladij in en drednot. ki je bil zgrajen ravno ob času izbruha vojne. Če bi bile te bojne ladje v akciji, s skladišči polnimi !»»unieije, bi bilo njih uničenje završeno še dosti preje. O relativni vrednosti bojnih ladij in aeroplanov sc 5e razpravlja. O tem se bo še dolgo časa razpravljalo, a tukaj zadostuje reči. da je dokazana uničujoča sda bomb. vrženih r aeroplanov nf. bojne ladje. Zrakoplove se je tudi rabilo z* spuščanje torpedov proti ladjam. Mornarica je vprizorila šte-'vllne eksperimente s torpedi, ka-* tere je spuščala z aeroplanov. r" se ga potopi. Pogosto se je pustilo potnike v male čofiie na odprtem morju, da jih pobere kak naslednji parnik ali da poginejo \ grozi. Groz~ie takega načina Tojeve"nja so še v živem spominu vseh. Pred štirimi leti so bih listi polni poročil o delovanju podmorskih čolnov in oni, ki tesno zasledujejo javno mnenje, so naziranja. da se v tem oziru še ri izpremenilo v prilog podmorskim čolnom. Mornariški izvedenci izdelujejo sedaj torpedo, ki se bo vodil ali dirigiral sam. Torpedo je bil že preje stabiliziran ter se je pomika! naprej z lastno silo. a potovanje je bilo obrnjeno v smer, v katero se j.1 namerilo torpedo. Izvedenci pa izdelujejo sedaj torpedo, katerega bo vleklo nase železo in jeklo ladje, kot magnet. Ko bo izdelan ta torpedo, bo postal podmorski čoln še bolj smrtonosen kot je bil dosedaj. j«1 priziftil le tatvino, ki jo je zagrešil na Koroškem, in drugega nič. Še lo mu kmalu niso verjeli. Trdo so ga prijeli, ali se morebiti ne laže in tatvino b1 litini, da bi ga zastonj krmili v ječi; pa jun je na drobno vse razložil, kako je hlapcu vzel denar in kako je tatvina prišla na dan. da so mu morali verjeti. Mladi gospod je napisal za pisni k Jn so zapisnik in Kuka poslali na deželno sodnijo v Celovec. V Celovcu so ga tri mesece držali v preiskavi, kajii med tem je bil okradeni hlapec odšel po svetu in so ga morali poprej poiskati. predno so lahko sodili Kuka. Končno je bila sodba in so mu, prisodili mesec dni ječe. Bil je videti tako skesan in nesrečen, dr se je smilil sodnikom in so ga sodili po skrajni milosti. Po sod-b* so ga vprašali, če je kaznijo zadovoljen, in so bili sila presenečeni. ko je zamrmral, da je -— premajhna. Prestajal je kaz^n in so ga hvalili, da je pokoren in priden delavec. Potem so ga peljali na rotovž. tam so mtl dali prisilni potni list in tv? hlebce kruha in «« poslal? v domačo občino, tja v hribe za Sknfjoloko. Starši niso bili veseli sina tatu ali bil je tako potrt, da se jim je smilil. Prigovarjali so mu. raj si poišče tlela v svojem obrtn t »da rajši je dninaril v domačem kraju. Delal pa je le toliko, da je ojnimir ali poganstvo in krst, povest ....................... .3S Zvonar jeva bči. Zanimiva povest iz dežele .................... eter Zgaga .................. Doli x orožjem ................ Knjige družbe Sv. Mohorje Duhovni boj str.) ...... Mesija (L zv.) .............. Mesija ('i. zv.) .............. Podobe tz nzrave ............ 8vetIo»;a in sduct .......... Slo?, večernlee, ixrresH ar. kratek čas .................. Trojka ...................... Zgottovlna slov. aaroda •••• 3. zv.: Jemr.ž Zmagovat, povest. — Med Plazovi, tirolska povest. 4. zv. Malo i'vljcefe, povest .... 5. zv.: Zadnja kmečka vojska, SROdovtndn povest .......... .SO RAZGLEDNICE: Božitr.,>, različne, dueat Jt0 j Novoletne, različne, dacat .20 JU i Zal 1 me, različne, do'-at .20 Ne%vyorške, različne, ducat, .20 •d®} Panorama mesta New York, JS® * 25 slik .20 ] Panorama m«sta Celje, 21 pal- cev dolg« ................ 25e. Gpooiba: Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, money order ali poHno znamke po 1 ali 2 eenca. Ce pošljete gotovino, rekomandirajte pismo, Ne naročajte knjig, katerih ni t ce- nlktL Knjige pošiljamo poštnine Slevenio Publishing Co., 82 Cortlaodt St., New York A GLAS NAHODA, 6. DEC. 1921 Vdova Leruz.SpisalE Gaboriaq' Pr«v*d«l zm "Glas N»ror<»*to <"■ -nčala. Ker je bilo pričevanje starega mornarja tako popolno kot le mogoče, je odpustil Daburon l.err.ža ter mu ist: časno svetoval, naj čaka na (ievrela. ki : a bo odv-del v neki hotel, kjer bo lahko ča-l:al na nadaljna ua\ dda od strani sodišča. _ Vse stroške se vam bo povrnilo. — je rekel sodnik. Leruž je komaj obrnil svoj« pete. ko se je pripetilo v uradu ure. skoval nega sodnika nekaj nezaslišanega, nekaj izvanrednega. Konstant, ta gluhi nemi in resni Konstant. je vstal ter govoril. Zlomil je moli. s katerim se j-.* obdajal skozi petnajst let. Re-fcel je: — (Jospod. to Je iz van rednr. afera.. .... Zelo isvanredna. — si mis'il Daburon. — ko je uničila vsa napovedovanja vna;# ej. vsa vnaprej ugotovljen* mnen.is Zakaj .je postopal on. sodnik, s tako obžalovanja viedno nagli- v Zagreb, en.' Zakaj ni čakal, d; se polasti vseh elementov te resne zadeve, pre Ino hi kaj riskiral * Pravico se poiu vidi dolži. d;» je počasna. Njena počasnost pa ie. ki predstavlja njeno moč in varnost, njena nezmotljivost v večini slučajev. Človek ne more videti v enem trenutku v Kakšno smer bo kre-liilo pričevanje. Človek nikdar ne ve. kakšr a dejstva bo spravila na dan pre-skavo, katero se smatra za nepotrebno. Daburon ponavadi zelo previden človek, je smatral enostavnim enega najbolj kompliciranih ali zapletenih slučajev. V skrivnostnem zločinu, ki je zahteval skrajne previdnosti, je postopal kot da gre za slučaj majhnega prestopka. Zakaj! Ker niso njegovi spomini puščali na dai. njegove razsodnosti in premišljenosti. Bal se je, da bo izgledal tako slaboten kot osveteželjen. Ker je mislil, da ie gotov svojih dejstev, se je pustil zavesti od svoje animoznosti. Kako po»osto je varal samega si be z idejo dolžnosti'. Kadar pa ste v dvomu glede svoje dolžnosti, ste vedno na napačni poti. Najbolj čudna stvar pri vsem tem pa je bila, da so vse napake tega preiskovalni g? sodnika izvirale iz njegove poštenosti. Zavedal ga je na strai. rjegova pre *e<* razvita in rafinirana vest. Pomisleki, ki so ga vznemirjali, so rapolnili njegovega duha s fantomi ter ga izročili strr.stni animozntsti. Tabaret je mislil, da je spoznal v njem moža, katerega so mu opisali železniški uslužbenci na postaji kot mladega, temne polti, s črnimi brki ter ob'ozenega z veliko suknjo ter dežnikom. Ta potnik, ki je dospel z vlakom, ki odhaja iz Pariza proti St. Germain malo pred poldeveto uro zvečer, je izgledal zelo pobit. Ko je zapustil postajo, je pričel hitro korakati naprej po cesti, ki votli v Bužival. Na tej posti sta ga videla dva inožlia iz Marly in ena ženska iz Malmaison in vsi ti trije so se čudili njegovim dolgim korakom. Kadd je po celi poti. Ko je prekoračil most, ki spaja oba bregova Seine pri Buživalu. so ga zopet zapazili. Navada je phtčati mostnino na tem mestu. Domnevani morilec je očividno pozabil na to okoliščino Sel je preko, ne da bi plačal, hitrih korakov in sop»hajoe. Paznik na mostu je moral leteti za "jim, da je dobil dener. Tujec je izgledal zelo jezen, vrgel na tla večji denar ter odhi-tel, ne da bi čakal na drobiž. To pa ni bilo še vse. (Dalje prihodnjih.) V staro domovino S posredovanjem tvrdke Frank Sakser State Bank so odpotovali r staro domovino: S parnikom La Savoie 19. novembra: Benedikt Pajk iz Cleveland, O., v Zagradec. S parnikom Paris 25. novembra: Anton Turšič iz Roosevelt, W. Va., v Cerknico. Alojzij Petek iz Aurora, Minn., v Ribnico. Imbro Ribar iz Aurora, Mirni., Franc -Jemc iz Yukon, Pa., v Tolmin. Anton Kovač iz Anaconda, Mont., v Ajdovec. S parnikom Argentina 26. novembra: Mate Pečarič iz Ironton, Minn., v Otočac. Franc Ogrin z družino iz AVau-kegan, 111., na Vrhniko. S parnikom America 20. novembra: Ivan Žibert iz Milwaukee, AVis., v Šmarjeto. Ivan Zupančič iz Hiawatha, i'tali, v Grosuplje. Jos. Tomac iz Hiawatha, Utah, v Gerovo. Anton Markovič iz Hiawatha, I Utah, v Delnice. Severovj zdravil.. vtdr/u|e|0 zdravje . družinah. Kašelj in prehlad. V tem letnem času vlad« kaielj in prehlad pri odrastlih in pri otrocih. Ce se zanemari, se razvijejo iz njega komplikacije, ki se lahko nevarna. Izegnite se zlim posledicam prehlada z vzetjem Severs'e Cold and Grip Tableta (Severjevih Tableto* zoper prehlad in gripo). Cena 30 centov.— Hitro odpomoč proti kašiju dobite, če vzamete gevera's Cough Balsam (Stvari«v Balzam zoper kaielj). Pomirjuje razdraienost. omehča ^ločevanje, ustavi kaielj. povzroča laglje č'lian je in pomaga prrof'i povrniti normalne starvb. Ve^je steklenice SC cer'ov, manje Sčc. Pri lekarjih. ADVERTISEMENTS. KRETANJE PARNIKOV Eedaj približno odplujejo iz New Yorka. AAXONIA 8 dec. _ H arii our® RV N DAM 29 dec. — Boulogne FINLAND 10 dec. —" Che. bou.'^ CARMANIA 31 dec. — Cherbourg PR. &.ATOIKA 10 d»c — dremen PJ. OVAC »1 dee.. — Bret. «e OLYMPIC 10 lee. — C^erbourc LA LORRAINE 11 dee, — Hr*re BOTTFUDAM »0 dec. — BouiogiM OLYMP'C 31 dec. —- Cherbourg OROUNA «0 dec. — Knmturfl america 3 Ja — Bremen COLOMBO 10 dec. - Genoa N. AMCTf ROAM 4 Jan. — Boi"OB"« LA TOURAINE 10 dec. Havr# LA TOUHAINE 7 Jan. — Havre SAXON'A 13 Oac, — Cnerbou, w OROPESA 7 Jan, — Kern burg AQ UIT ANI A 11 fee. — Chtrb^urt ^RUENTINA it }mn. — frrt PARIS 14 dec. Havre O. WASHINGTON 17 Jan. — Bremen CEN TEN.STATE 15 Cec. — Boulogne ROCHAMBEAU 17 Jan. — H a«re M'NNFKAHOA 15 dec. — Hair, burg PARIS 1S Jan. H i»re LA SAVOIE 23 dec. Havre ORD INA 21 Jan. — Hamburg ZTELA^D 24 d"& — C'tfc-S'Mirf 5AXONIA 21 J-n. — Hamburg ORBITA 34 de-. — Hamburg ^OOKOAM 21 — Boulogn« PANHANDLE S. t/ Q«C. — Brulogne pres. vvilso:i 21 Ian. — Trat ADRIATIC 28 doc. — Cherbourg LA LORRAINE Z> lun. — Hav-l S parnikom President Wilson It. deeejubra: Mirko V i do vie iz Bryant, HI. v Varaždin. Janez šriglic iz Sheboygan, Wis., v Radomirje. Anton Vklrih iz Pueblo, Colo., v Se\-nico. .Tajiez Htrle iz l^teblo, Colo., v Turjak. Jožef Smolej iz Clevelaaid. O-v Javornik. Matija Božuar iz Wintondale, Pa., v Škofjo Loko. Franc Kvas iz Cleveland, Ohio, v Postojno. Ilinko Bole z družino iz Cleve- NAZNANILO IN ZAHVALA land, Ohio, v Postojno. Tužnim srcem naznanjam ža -Janez Vičič z družino iz Davis,«iOHtll0 vest, da je po dan in .pol W. Va., v Ilirsko Bistrico. j trajajoči mučni bolezni difteriji Ivan Kralj iz Triadelphia, AV. naša nepozabljena hčerka Janez Pirnat Lz Cleveland, O., v Rakek. Jakob Barak iz Denver, Colo., v Klano. Ant. Mihevc iz Eveleth, Minn., v liogatee. Ivan N'aiiut iz MLnersville, Pa.. v Gorico. Ivan Gerjevič iz Cleveland. O.. v Brežice. Glede cen za vozne listke In V**- drug« pvjanib, obrnile se na f^idku: FRANK »AKS5B STATE B/iNa, (ortfaudt S*. New Yor% Va., v Dobrepolje. Franc Kastelic iz La Salle, 111., v Brežice. MARTHA ELIZABETH RUDOLF za večno zaspala dne 30. novem-Stjopan Runatič iz Detroit bra 1921 ob 1. uri popoldne. Ro-Mich., v Bud ovac. Ijena je bila djie 30. septembra Barbara Lepštn s hčerko iz J919. Oglesbv, IU., v Veliko Dolino. ' Tern potom se prav lepo zaliva Janez Panian z ženo iz Lorain ,'ijm mojemu bratu in njegovi so-Ohio, v .Stari trg pri Črnomlju, (progi, ki sta bila tudi kt-dna bo-Anton Skrili jar iz Davis, W. tra moje hčerke, kakor tudi vsem COKPAfiNIC &ENEfiAL£TRAK&4TUtXnCV£ txprrtl Pndal &«rv>c« Direktna služba v Jugoslavijo preko Havre c velikimi parniki n\ 2 3 vijake LEOPOLDiNA .......... 8. dec. PARIS ................ 14. dec. SAVOIE .............. 23. dec. LORRAINE ............ 31. der. Za druiin« nudimo Izbo rue ugodnosti tretjega r.Azreda - - kbbine x dvemt, fttlnml. ifhtlml In aKalml pneteUiiinL v8j taki potniki bodo deležni 1st« Izborne službe tn kn-Il«, vsled katere je znana Franoo**a Črta. Za nadalje 'nformacii« vprašujte prt lokalnih »Centih FRENCH LINE. GOSUUGH ČRTA Direktno potoTunje v tm-brovntk (Oravxa) in Trat PRESIDENT WILSON 24. januarja, 1922. Cw« za Trst in ReKo »j: Pres. Wilson |1U in U d«yfea. Araentli.s In Belvea«r« $103 in Potici 11b«Vjv ltda.nlh sa *r»- Je V J ueoaLavUi In sri.t)L Raz.io6ne ugodnosti Jnj. iti tretjer* .airetlx. Potniki tretj^a r«t»reda dobivajo Lr^ruladno vino. PHELPS BR0THE11S & Co. P«Mtnoer Oepartr.tent 2 West Street New York POZOR, SLOVENKE! NAPRODAJ ZEMLJIŠČE PribLiž- Šest fantov pečdarjev v gozdu,' v l^^ovcu pri Krškem. . . t * , ,, , , ,, no 2 orala gozda z raznim mesa-10 minut od nie-ta lietula. I a., . , . D , , , , . ! linn drevjem, 1 oral vinograda z iščemo izvrstno kuharico srednje L oralum koloseka in njive s pri- itarosti. Ce katero veseli, naj se« bližno orali površine. Cena za oglasi. Tudi ženitev ni izključena.! Vse skupaj ^.">0d.00. Vprašajte pri ker fantje smo v najboljših letih.! Franku Mramor, i:JT8 E. 45. St., John Ijagoj, Box G:i, Betula, Pa. i Cleveland, Ohio _(6-7—12) Va., v Sežano. Jernej Kranjc iz Kellettvilie, Pa., v Tolmin. Jos. Marrišič iz Evoloth, Minn., v Opatje selo. Janez Klajder iz Johnstown, Pa., v Brusnice. drugim, ki so jo spremili k večnemu počitku. Ti pa, nepozabljena hčerka oziroma sestrica, počivaj v miru in večna luč naj ti sveti, nam boš ostala v blagem spominu. Križ nam sveti govori, da zopet vidimo Anton Miholič z družino iz se nad zvezdami! Kellettvilie, Pa., v X ovi grad. j Žalujoča rodbina: Anton Sadar z družino iz Cone- Frank in Frances Rudolf, stariši. maugh. Pa., v Št. Rupert. j Tony in 7rank, brata. Jožef Kržič iz Waukegan, Tli., Ivana, Angela, Frances, Mary in v Rakitno. Julia, sestrice. Franc Baloh iz Cleveland, O.,1 Duulo, Pa., 3. decembra 1021. Tolmin bedaj. len se j • nekoliko p< miril, je preiskal celo zadevo bolj globoko. II vala Bogu ni bilo v celem še ničesar storjenega, česar hi or bilo mogoče p< praviti. Kljub temu pa jii neizmerno obtože-J val samega si»be. E l»nole slučaj ga je.ttstavil ;.a jx»ti, ]>o kateri je j, kftiil. Ob i>!»-m času pa ji* tudi sklenil, da bo ta preiskava tudi n je-. I :i f.adnja preiskava. Njegova profesij.-' ga je mogla ocl sedaj na-j I pr»-» navdajati !«• / pj.jbolj nepremagljivim -itijusoni. Pogovor s Klaro je odprl ra*v»-nt»ga tudi vso stare rane v njegovem srcu. Krvavele so bolj strašr.o kot kedaj poprej. Ves ooupan je čutil da je njegovo življenje zl »taljeno, uničeno. Možki lahko čuti tako, kadar ne potn«*njajo v-i* /nn»ke ničesar zanj z izjemo ene, katere pa ne more imeti. Pr»'V< i"- varen, d;- o' mislil ni samomor, se jc s strahom vpraševal. kaj bo postalo i:* njega, ko bo slekel talar sodnika. Nato pa jc /op« t lotil ]h»s1;i. ki ga je imel pred seboj. V vsakem slučaju neilolžcn ali kriv. Albert je bil v resnici grof de Com-Uiarin, legitimni sin :-tarega grofa. Ali je bil kriv? Gotovo ne. — Jaz mislim, —- je naenkiat vzkliknil. — da bi bilo boljše, •e govorim takoj z grofom Conunarinom. Konstant, jwisljite neko-i'H v njegovo hišo ter j.ra privedite takoj sem. Ce ga ni doma, naj ga iščejo. Daburon je čut' . da čaka t eprijetna dolžnost. Reči bo moral »taremu gospodu — Gospod motil sem se glede vašega legitimnega s na. Vi imate še vedn* pravega pri sebi. — Kakšno stališče. ne le nmeno, lemcveč meječe celo na smešr.o! V kompenzacijo pa bi lahko i hi ved a! staremu grt fu, da je Albert nedolžen. Tudi Noelu mora povedati resnico, ga podreti na tla potem ko ga j«' dvignil nad oblake. Kakšer. udarec bo to! Brez dvoma pa mu bo dal yrof odškodrdno. Vsaj moral bi storiti kaj takega. — In sedaj — „e mrmral sodnik. — kdo more biti zločinec? Neka temna slutnja mu je švignila skozi možgane, ki pa se mu je zd«d« takoj nato rajno absurdna. Zavrgel jo je, a takoj nato zo|M»t m >lil nayjo. Prišel je skort do bklepa. ko je vstopil grof de Commarin. * « (hllkislanec Dabumna je dospel pred palačo ravno v trenutku, ko je grof stopil iz kočije, vračajoč se s Klaro od inidame Gerdy. Osemnajsto poglavje. ^ ^--- Oee Tabaret je govoril, a je tudi takoj nastopil. I'repušeen od p*eiskovalnegj sodnika svojim lastnim virom, je šel ita delo. ne da bi izgubil trenutek časa in ne da bi »e odpočil. Pove.vt o majhr.em vozieku. 1 aterega je vlekel hiter konj. je bila resnična v vseh posameznostih. Radodaren s sv.n tn denarjem jt stari mož i:bral krog sebe kak ducat detektivov na dopustu ali l»rez dela. Na čelu teh časti vrednih jMunoenikov ter v spremstvu s\t»jega prijatelja Lekoka se je napotil v Bužival. Dejanski je preiskal celo okolico od hiše do hiše. s trdovrat-nostjo in nstrajnos.jo blazneža, ki išče iglo v kupu sena. Njegovi i.r.pori n»so bili absolutno zaman. Po treh dneh pruska ve je bi', sorazmerno trdno uverjen o naslednjem: Morilec ni xapUMi! vlaka v Ruel. kot delajo vsi ljudje iz Bu-živnla, iUtuicr iu M^rK, teuive*'* se je peljal naprej di' Satu, Slovensko - Amerikanski KOLEDAR za leto 1922 Poleg koledarskega dela vsebuje obilico poučnih člankov, zanimivih povesti, nasvetov za zdravje in dom, raznoterosti, šale itd. Nad vse xanimiv je članek "Proti delavska špijonaža v West Virgin!ji". Ko bodo delsvci to prečitali, jim bo marsikaj jasno, o čemur dosedaj niso niti pojma imeli. Koledar krasi cela vrsta krasnih slik. čtivo je tako izbrano, da mora zanimati vse sloje našega naroda. Cena je 40 centov s poštnino vred. . Za Jugoslavijo je poštnina ista. Naročite ga za svoje sorodnike in znance v stari domovini. Vsakdo bo vesel tega božičnega daru. Naročite ga še danes! Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York je sedaj čas poslp.ti svojcem ▼ staro domovino ali jugcslc-=^=== ===== vanske krone, dinarje, ita-ljanske lire ali čeke v ameriških dolarjih. Vse te dohite po nizkih cenah in hitro postrežbo pri: Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York DR. LORENZ 644 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. EOINI SLOVENSKO QOVOAKwl ZDRAVNIK ŠPECIJALI6T MCŠKIH BOLEZNI. MoJa stroka Je zdravljenje akutnih in kroničnih bok.zni. Jaz sam že zdravim r»ad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spqznatl vašo bolezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čimpreje. Jaz ozdravim zastrupljeno kri, masulje in lise po teiesu. bol-znl v grlu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane. oslabelost, živčne in bolezni v mehu-Juledicah, jetrah, želodcu, rmenico revmatizem, katar, zlate čile. naduha itd. Uradne ure: V ponedeljek: sredo in petek od i", dopoldne do 5. popoldne; v torek. Četrtek in sobota od 8. doj>oldne do 8. zvečer; v nedeljah in praznikih od 10. dopoldne do 2. popoldne. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York GENERALNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE in vseh njenih podružnic. JUGOSLAVIJA • Beograd, Cerje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJi b.Jana, Maribor, Metkovlč, Sarajevo, Spl.'\ iibenlk, Zagreb. NEMŠKA AVSTRIJA IT ALI 3 A Trat, Opatija, Zadar. Dunaj. IZVRŠUJEMO htfr* fax poecU tenam* izplačila v Jugoslaviji, kopiji. In Nemški Avstriji. IZDAJAMO teke v kronah, lirab dolarjih, plačljive oa vpogled pri Jadranski isankl in mh njtdib podružnicah. PRODAJAMO parobrodoe is železniške voxno liste na vse kraje ti za vse trte. IZSTAVLJAMO tudi čeke, plačljiv v efektimcas zlata pri Jadranski banki In njenih podružnicah a pridržkom, da bo izplačajo ▼ napoleonih ali angleških žteritagih, «ko ni na razpolago ameriških dolarjev r »lat«. SPREJEMAMO DENARNE VLOGE t dolarji ter plačamo začasno 4% obresti. Oddelek vlog smo rstanovlli nanovo oa ieljo mnogih rojakov čirom Amerike, ki se poslužujejo naše banke. Po sprejemu prvega denarja izdamo vložno knjižico v dolarjih In jo pošljemo vlagatelju. Za prepis na daljnih vlog ali za dvig denarja je potrebno, Aa se nam pošlje v registriranem piraiu vedno tudi vložno knjižico. Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order all pa po New York Bank Draft KADAR STE NA POTU. v staro domovino in sa nahajate v New Yorku, se Vam bo izplačalo, ako se zgiasite glede trediive Vaših denarnih zadev pri ravnateljstvo naV? banke v prvem nadstropju brez ozira n* to, ako kupite parobrodni listek pri nas ali sC^s ga mogoče ie kupili drugje. Zajamcnčenl so nam pri Jadranski banki Izvanredno ugodni pogcjl, ki bodo velike koristi za vso one, ki se že ali se bodo posluževali nase banke. Slovenci, prijatelji in poznavalci naše banke so vljudno na-prošeni, da opozorijo na ta naš oglas svoje znance iz Hrvatske, Dalmacije, Istre, Goriške, Srbije, Bosne, Hercegovine --in Crnegore. -- Frank Sakser State Bank