Posamezna številka 6 vinarjev. S16V. 105. Izven Ljubljane 8 vin.
V
Л sredo, 8. moja 1912.
leto XI.
== Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . K 26*— za pol leta „ . „ 13-— za četrt leta „ . „ 6*50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29*— za ostalo Inozemstvo „ 35*—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24-— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6*— za en meseo „ . „ 2 —
V	upravi prejeman mesečno K 1*70
; Inseratl:
Enostolpna petltvrsta(72mm): za enkrat . . . . po IS v sa dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . . . ■ M >0 . sa večkrat primeren popnst
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
vsak dan, isvzemšl nedelje la praznike, ob 5. url popoldne.
KS- Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol itev. 6/11L Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74 =		P	olittten list za slovenski naro	d	■	Upravništvo Je v Kopitarjevi nliol štev. 6. тев Arstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštna hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona it. 188.
le jako spretno in učinkujoče zavrnil, češ, kako more govoriti o terorizmu meščanskih strank, ki da se javlja posebno pri volitvah, tista stranka, ki skuša celo zbornico terorizirati in ji hoče užgati pečat brczčastnosti.
Kot nekak psihologičen dokument, na katerem nivoju sc časih gibljejo debate v našem parlamentu, naj služi sc-znamek psovk, ki so padle dne 7. t. m. v zbornici in ki tvorijo material, na podlagi katerega ima sklepati grajalni odsek, ki sc jc povodom te debate izvolil. Nekateri izrazi so tako klasično grdi, da jih sploh ni mogoče prevesti. Evo jih:
Teufel jc vpil: smrkovec, socialno-demokraški smrkovci, apaši, brezčašt-neži, stranka apašov, apaški vodje, brezčastni subjekti, socialni demokrati so brezčastna sodrga; Hummer: apaši, brezčastneži, stranka apašev, apaški vodja, brezčastni subjekti; Winarsky: predrzni poba, predrzni človek; Abram: predrzni poba, predrzni človek; Glockel: treba bi ga bilo s pasjim bičem pretepsti; Low sc jc podobno izrazil; \Vidholz ravnotako; Seitz: brezčastneži, nemška nacionalna zveza je brezčastna; Schiirff: stranka apašev, apaški vodje, brezčastni subjekti, politični metalci blata (pravzaprav šc bolj markantno), politični »Zuchthausler-ji«; Albrecht: apaška stranka, apaški vodje, brezčastni subjekti; Sommer isto. Drugi izrazi pa niso zaznamovani.
Nam sta tako socialna dcmokx*aci-ja kakor nemškonacionalna zveza enako malo simpatični. Treba pa je pribiti, da jc škandal provocirala socialna de- j mokracija, ki sicer veliko govori o veljavi ljudske zbornice in njenih velikih •nalogah, pa ne kaže toliko samoprema-govanja, da bi brzdala svoje jakobinske instinkte, ki so pač najboljše sredstvo, da sc ljudska zbornica diskredi- 1 tira in njeno delo zavira. Ali bo to socialni demokraciji sami koristilo ali škodovalo, bo bodočnost pokazala.
Državni zbor.
Dunaj, 7. maja.
Mandat poslanca Silbererja.
Kakor so poročali časniki je social-nodemokraški poslanec Silberer začetkom leta ponesrečil v gorah. Predsednik dr. Sylvester je v zmislu poslovnika 1. aprila odposlal na njegov naslov pismo, naj se oglasi v štirinajstih dneh ali pa opraviči svojo odsotnost, j
Ker ni odgovora, mora vlada razpisati dopolnilno volitev. Silberer jc bil izvoljen na Dunaju v 3. okraju.
Proračunski provizorij.
Ker jc izključeno, da bi odsek in zbornica do konca junija rešila državni proračun, je vlada danes predložila proračunski provizorij od 1. julija clo konca leta.
Službena pragmatika.
Poročevalec Čeh jc danes predložil poročilo o službeni pragmatiki za državne uradnike in uslužbence. Razprava v zbornici sc prične morda šc ta teden. Odsek je v hitrici predelal nekatere določbe, proti katerim sc jc vlada najodločneje upirala. Poročilo je jako obširno in pregledno. Poročilu so priloženi razni statistični podatki. Vseh državnih uradnikov in uslužbencev jc 38 kategorij, 427.564 oseb, katerih plače znašajo v tekočem letu 763,049.000 kron. Po vladnem načrtu hi se plače zvišale za 10,068.000 kron, po odseko-vem sedanjem načrtu pa za okroglih 25 milijonov. Pokojnine presegajo žc 100 milijonov. Obširneje poročam tekom razprave.
Nekaj zabave.
Danes je zbornica v teku štirih ur overovila 9 mandat, poslancev Buzck, Rauch, Kleski, Hagenhofer, Vojna, Deb-ski, Singalevycs, Rvhlik in Scidel. Med razpravo o verifikaciji mandata poslanca Scidla jc nastal velik vihar. Seidl jc namreč v svojem okraju na Češkem voditelj nemškonarodnih delavcev in kot tak odločen nasprotnik socialnih demokratov. Od zadnjih volitev pritajena jeza je danes z vso silo izbruhnila zopet na dan. Psovke so kar dežile iz tabora nemških poslancev na glave socialnih demokratov, ki so seveda merili z enako mero. Dvomim, čc kdo najde vse psovke v naj debelejšem nemškem besednjaku. Konec je bil, cla so opsovani poslanci zahtevali izvolitev grajalnega odseka, ki naj pouči može o dostojnosti in lepem vedenju.
Brambeni odsek
je včeraj popoldne nadaljeval splošno razpravo. Govorilo je šest govornikov, oglašenih jc bilo šc 22. Poslancc P i -še k je izvajal:
Brambena predloga jc sedaj najvažnejše vprašanje za državo in prebivalstvo. Število vojakov naj se pomnoži, zato pa naj se za pešce vojaška služba zniža na dve leti. Ta krvni da-
Današnja številka obsega 6 strani
Ton v parlamenhi.
Zbornica se je dne 7. t. m. sestala v kritičnem razpoloženju. Dunajske občinske volitve so povzdignile samozavest krščansko-socialne stranke in tudi nemške nacionalce precej ojuna-čile, ker so nekoliko pokazale pot, kako bi takozvane meščanske stranke mogle zlomiti moč socialne demokracije, socialna demokracija pa jc kajpada nekoliko potlačena. Ni čuda, da je pri debati o verifikaciji mandatov to razpoloženje prikipelo na dan v strastnem izbruhu strankarske strasti, saj jc verifikacija volitev zadeva, ki že samo-posebi dosledno duhove v zbornici hudo razvname. Ta reč vsakega posameznika najgloblje tangira, tukaj si imajo stranke druga drugi največ očitati, tu gre za čast, za moralen ugled, za pravno podlago, na kateri poslanec izvršuje mandat svojih volilcev.
Socialnodemokratična stranka je bila tista, ki je provocirala debato v obliki, ki sicer v avstrijskem parlamentu ni nič nenavadnega, njegovega . ugleda pa gotovo ne povišuje. Socialna demokracija pač živi v tem, cla ima v človeški družbi edinole ona bodočnost, da zraven nje nobeno drugo kulturno in politično naziranje ni upravičeno in da je zato nekak zločin, če se druge stranke njenim pretenzijam ustavljajo. Pomisliti je tudi treba, da njen agi-tatorični vpliv na mase večjiclel sloni na sugestiji o njeni nepremagljivi moči, o tisti »zmagoslavni poti«, o kateri socialnodemokraško časopisje ne neha pisati. Zato so pa ravno dunanjske občinske volitve socialno demokracijo, ki se j c tu o sebi hudo zmotila, tako zelo zadele. Temu je v seji 7. t. m. zlasti poslanec Seitz dal očito izraza z ve-bemenco, ki celo njemu v tej meri sicer ni lastna. Že Daszynski je govoril nekaj o sramoti, ki sc kaže v tem, da polaga zbornica tako malo važnosti na kapitel o verifikaciji mandatov, Seitz pa se je celo povspel do psovke, da je cela zbornica »brezčastna«, čc izvolitev nem. nacional. Scidla potrdi. Spričo te-ga sta seveda nemškonacionalna zveza in krščanskosocialna stranka, na kateri je to zlasti letelo in ki ju je socialna demokracija napadala, da sta zvezani, močno vzkipeli. Stolzel od nemško-nacionalne zveze je socialne demokra-
H. Sienkiewicz:
v peščeni puščavi.
Prevedel dr. Leopold Lenard.
(Dalje.)
XXXI.
Začeli so se težki dnevi, polni pričakovanja. Drugi napad je prišel šele sa teden — in ni bil tako silen, kot prvi, teda Nelka se je čutila po njem še sla-bojšo. Shujšala je in oslabela v taki meri, da ni več izgledala kot deklica, anipak kot senca deklice. Plamenček njenega življenja je tlel tako slabo, da je bilo treba samo pihniti, pa bi ugasnil. Stanko jc spoznal, da smrt ne potrebuje čakati tretjega napada, da bi jo vzela — in pričakoval je je vsak dan, vsako uro.
Sam jc tudi shujšal in počrnel, kajti nesreča je presegala njegove sile in razum. Ko je toraj gledal na njen voščeni obrazček, je govoril sam sebi: »Zato sem jo toraj čuval, kot oko v glavi, da bi jo sedaj pokopali tukaj v džungli?« — in ni mogel razumeti, zakaj bi moralo tako biti. Včasih si jc pa spet očital, da ji ni dovolj stregel, da
ni bil zanjo dovolj dober in pri taki priliki mu j c taka žalost segla v srce, da si je hotel odgrizniti lastne prste. Bilo je v resnici preveč nesreče.
Nelka je pa sedaj spala skoraj neprenehoma in morda jo je to še držalo pri življenju. Stanko jo je pa budil nekajkrat na dan, da bi kaj zavžila. Pri teh prilikah pa je, kadar ni deževalo, prosila, da bi jo nesel na zrak, kajti nič več ni mogla stati na lastnih nogah. Včasih se jc pa tudi zgodilo, da jo zaspala v njegovem naročju. Vedela jc, da. je zelo bolna in cla lahko vsak dan umrje. Kadar jc bila bolj pri moči, je govorila o tem s Stankom, toda vedno jokaje, ker se jo bala smrti.
»Jaz se nikdar več ne vrnem k pa-panu«, rekla, jo nekega dne, »ti pa povej papanu, da mi jc bilo jako hudo — in prosi ga, da bi prišel sem k meni . . .« »Vrneš se«, odvrnil je Stanko. In ni mogel več odgovoriti, ker ga je dušil jok.
Nelka je pa govorila dalje z zaspanim, komaj razumljivim glasom:
»Papa pride in tudi ti prideš nekoč . . . kaj ne?«
Pri teh mislih je nasmeh razjasnil njen shujšani obrazček, čez trenotek jc pa spet spregovorila, sc tišje:
»Toda meni ie tako hudo . . .<;
To rekši jc oprla svojo glavico ob njegovo ramo in pričela plakati, on je pa premagal lastno bolest, pritisnil jo na prsi in odvrnil živahno:
»Nelka, jaz sc brez tebe ne vrnem in ... in nikakor ne vem, kaj bi brez tebe počel na svetu.«
Nastalo je molčanje, med katerim je Nelka spet zaspala. Stanko jo je nesel k drevesu, toda komaj je stopil v votlino, ko jc pritekel Kali s skalne višino in mahaje z rokama začel klicati z razburjenim in prestrašenim obrazom: »Veliki gospod, veliki gospod!« »Kaj hočeš?«, vprašal je Stanko. Zamorec jc pa iztegnil roko, pokazal proti jugu in rekel: »Dim!«
Stanko jc prislonil dlan k očem, in pogledal napeto v pokazani smeri, ter res zagledal v rudečkastom blesku že nizko stoječega solnca steber dima, ki sc jc dvigal v daljavi med džunglo, med vrhovi še daljših, že precej visokih dveh pogorij.
Kali se je stresel na celem ttiesu, kajti dobro je šo pomnil strašno suž-njost pri derviših in bil je prepričan, da jc to njihov tabor. Stanku sc jo tudi zdelo, da Io no more biti nikdo drug, kot Smain in v prvem trenutku so jo. . tudi strašno prestrašil. Še tega jc
vek je žc sedaj največje breme za pre-bivalstvo.
Presojati pa hočem to predlogo a stvarnega stališča. V prvi vrsti je treba naglašati, da so bistvene izpremem^ be skoraj nemogoče, ker moramo računati z Ogri, ki morajo skleniti enak zakon. Ta načrt je delo dolgotrajnih obravnav med raznimi faktorji. Vsaka iz-prememba bi se mogla izvršiti le sporazumno z Ogri.
Kmečki poslanci moramo grajati mnoge določbo v načrtu. In kot Jugoslovani moramo posebno obžalovati določbo državnopravnega značaja. Glave so si ubijali mnogo časa že s § 3. h samega strahu pred trializmom.
Z dveletno službo bodo vsi zadovoljni; obžalovati pa moramo, ker dveletna služba nc bode splošna. Jugoslovanski poslanci bi se konečno še sprijaznili z načrtom, ko bi bili v državi ravnopiavni z drugimi narodi. Čeravno so bili Jugoslovani najmočnejša obramba države na jugu, vendar st morajo še vedno z vso silo boriti za svoje pravice z močnejšimi narodi. Jugoslovani so stoletja branili državo na raznih bojiščih, za zahvalo morajo prenašati še zaničevanje. Vso kulturo so si morali Jugoslovani pridobiti z last« no močjo, proti volji svojih sosedov in raznih vlad. To bodo storili tudi v bodočnosti, ali j c nasprotnikom všei ali ne.
Glede olajšav vojaško službe pridejo v poštev paragrafi 30., 31. in 32., ki določajo, kdo more biti uvrščen v nadomestno rezervo. Olajšave dobe last. niki podedovanih posestev in družin« ski vzdrževatelji proti določenim pogojem. Ako namreč posestvo presega določeno velikost, lastnik nima pravi-, cc do olajšavo. Ta določba se mora pre-drugačiti v dogovoru z ogrsko vlado.
Jako kruta jc določba, da se mora vsako leto dokazati pravica do olajšave v rezervi. Po S 32. pridejo iz družinskih ozirov še 4 odstotki vseh novincev v nadomestno rezervo, v Avstriji okro-i glo 4700 mož. Dalje je jako ostra določba, cla, je za delovno nesposobnost postavljena previsoka meja 65 let. Večinoma so kmetje in obrtniki že s 60. lotom za delo nesposobni. Ta starost velja tudi za državne uradnike. Te olajšavo niso v pravem razmerju z bremeni. Kmet že danes le s težavo dobi delavcc. In če sam ni žc popolnoma, nezmožen za delo, vzamejo mu še edinega sina v vojake. In čc ima še druge
manjkalo! Poleg smrtne bolezni Nelki-ne — derviši! in spet sužnjost in spet vrnitev v Fašodo ali v Ilartum v Mah-dijevo pest ali pod Abdullahijcv bat. Ako jih vjamejo, umre Nelka prvega dno, on ostane pa suženj celo življenje. Ako bi pa tudi kdaj zbežal, čemu mu življenje in čemu mu svoboda brez Nelko? Kako bi pogledal v oči očetu ali gospodu Rawlisonu, ako bi jo derviši vrgli po smrti hijenam, on bi pa niij ne mogel povedati, kje jo njen grob.
Take misli so mu švigale po glavi kot bliski. Naenkrat jc začutil noodo-Ijivo željo pogledati Nelko in obrnil se je k drevesu. Mccl potjo jo zapovedal Kaliju, naj ugasne ogenj in nikar nc kuri ponoči, potem je pa šel v votlino.
Nelka ni spala in se je čutila bolje. To jo tudi takoj povedala Stanku. Saba jo ležal pri nji in jo ogreval s svojim velikim telesom, ona ga jo pa lahno gladila po glavi in so nasmehnila, kadar jc hlastnil z gobcem po drobne praške, trhljadi, ki so sc zibali v svetli drči, katero so tvorili v drevesu zadnji žarki zahajajočega solnca. Bila je oči-vidno boljše volje, kajti za trenotek se jo obrnila s precej veselim obrazom k Stanku:
»Morebiti pa no umrjem?«
»Gotovo nc umrješ«, odvrnil ie Stanko, »Ako se po drugem napadu do-
sine, ki pa ga ne morejo podpirati, potem se more pač sklicevati še na § 32. Toda število teh je tako omejeno, da bodo mnoge opravičene prošnje odklonjene. Zato moramo zahtevati, da so olajšave za kmečke sinove razširijo. Toda o tem hočemo obširneje govoriti v podrobni razpravi.
Reforma poslovnika.
Splošna in utemeljena je trditev, da je zbornični poslovnik že davno zastarel. Ustvarjen je bil v dobi, ko parlamenti še niso poznali obstrukcije in so tudi posamezni poslanci imeli več spoštovanja do parlamenta. Ako jc na primer pokojni dr. Smolka kot predsednik ali baron Chlumetzky poslanca zaradi neparlamentarnega izraza posvaril in poklical k redu, je to vzbudilo v zbornici senzacijo. Zadnja leta pa je tako posurovel parlamentarni ton, da se predsednik .že več nc zmeni za navadne psovke. Iznajdljivi poslanci so tudi zasledili že one vrzeli starega poslovnika, skozi katere morejo vtihotap-Ijati obstrukcijo orožje. Nekatere vrzeli je pač zamašil znani nujni predlog Krck-Kramar, vendar pa poslovnik reži, kakor razsušena ilovica.
Vlada je bila žc pred leti z načrtom novega voiilnega reda predložila tudi reformo poslovnika. Tačas jc bila najugodnejša prilika za to potrebno reformo, ki bi jo bila zbornica zvozila s pri-prego volilnega reda. Odsek se žc dolgo bavi s tem za zbornico perečim vprašanjem. S posebno resnostjo se je poprijel tega dela dr. Steinvvender, ki je izdelal več izprememb. Te merijo na to, da se po možnosti omeje brezplodne razprave in potrata časa.
Tako določa načrt, da se o državnih pogodbah vrši samo splošna razprava. Vsaka taka pogodba je itak žc preje dogovorjena po dolgih pogajanjih; zbornica jo more sprejeti v celoti ali zavreči.
Dalje predlaga odsek, da mora biti v zbornici določeno število poslancev samo pri glasovanju in volitvah. Doslej velja določba, da more tudi med razpravami nagajiv poslanec zahtevati, naj se »zbornica prešteje«. Če ni navzočih vsaj 100 poslancev, mora predsednik zaključiti sejo.
Interpelacije na vlado so že ob vso veljg-vo. Le v izrednih slučajih odgovarja vlada na interpelacije. Načrt pa določa, da mora vlada, oziroma interpelirani minister odgovoriti v še-i stih tednih ustno ali pismeno ali pa odkloniti odgovor z napovedbo vzrokov.
Grda razvada je tudi, da razni poslanci potom interpelacij spravijo v javnost pornografije in druge kaznjive spise. Načrt pa pooblašča predsednika, da sme take zmazke peresnih junakov odklanjati.
Za obsežne načrte zakonov more ebornica skleniti permanentne odseke. Načrt nasvetuje, da se potem v zbornici vrši le splošna razprava o predlogih odseka. Ta nova določba pa se mi ne zdi srečna. Pred leti smo v permanentnem obrtnem odseku tri mesece jako marljivo in vztrajno kovali novi
čutiš močnejša, tretji nikakor ne pride.«
Ona je pa začela grbančiti obrvi, kakor da bi nekaj premišljevala, ter je rekla:
»Ako bi imela oni grenki prašek, ki mi je tako dobro storil po tisti noči z levi, — veš? — bi mi niti na misel ne prišlo umreti, niti tolibo!«
In pokazala jc na prstu, kako malo bi v tem slučaju mislila na smrt.
»Ah!« odvrnil je Stanko, »ne vem, kaj bi dal za prašek kinine.«
In mislil je, kako bi, ako bi jc imel dovolj, pogostil Nelko, če tudi z dvema praškoma naenkrat, potem bi jo pa zavil v plet, posadil pred sabo na konja — in odrinil takoj proti nasprotni strani, kot se je nahajalo taborišče der-višev.
Med tem je zašlo solnce in džungla se je naenkrat potopila v temo.
Deklica je govorila še kake pol ure, Stanko je pa premišljeval dalje o der-viših in o kinini. Izmučena, toda izvan-redho iznajdljiva njegova glava je začela delovati in tvoriti načrte, enega drznejšega in pogumnejšega od drugega. Najprej je začel premišljevati, čc ta dim na južni strani prihaja v resnici iz Smainovega taboi'a. Mogoče da bi to bili derviši, zamogli bi pa tudi biti Arabci z nad bregov Oceana, ki so prirejali velike pohode v globino ccline po slonovo kost in po sužnje. Ti niso imeli nič skupnega z derviši, ki so jim kvarili trgovino. Mogoče tudi, da bi bil to tabor Abesincev, ali pa kakšna pogor-ska zamorska vasica, kamor še niso prišli roparji ljudij. Ali bi ne kazalo, da se o tem prepričam?
(Dalje.)
obrtni red iz leta 1907. V odseku so bile zastopane vso politične in socialno stranke od najradikalnejšega socialnega demokrata do zarjavelega konservativca. Skoraj vsi važnejši sklepi so bili mogoči le potom kompromisa. In tak ričet naj bi zbornica pogoltnila brez izbere! Ali vzemimo prvotni odsekov izdelek službene pragmatike za državne uradnike in uslužbence. Tacega načrta zbornica vendar ne bi mogla sprejeti brez izpremembe! Priznati pa se mora tudi, da večina govornikov v nadrobnih razpravah ponavlja govore iz splošnih razprav. Vprašanje jc torej odprto.
Posebna novost v načrtu pa je odškodnina za dnevnine poslancem. Odsek predlaga, naj sc odpravijo dnevnine ali dijete za poslance in določijo stalno letne odškodnine za izdatke, stanarino itd. Svote odsek ni določil in to delikatno vprašanje prepustil zbornici in vladi. Brez najmanjšega dvoma bodo planili ravno po tem predlogu vsaj vsi propali kandidatje in pa mnogo takih, ki zahtevajo od poslancev »blago srcc in odprte roke«. Morda se dobo med poslanci tudi stiskači, ki prebivajo v podstrešnih beznicah in na večer požirajo le sline, toda mnogo jih je, ki morajo dokladati dijetam, četudi ne obiskujejo dvornih gledališč in konjskih dirk. Gotovo jc tudi, da bodo razprave vobče krajše in stvarno j Šc, delo v zbornici uspešnejše, ako se za poslance določijo letne odškodnine.
Dalje določa odsek, da se okrajšajo govori, zbornične sejo in stvarni popravki omeje na pet minut. Prvo branje predlog naj se vrši, če to zahteva vsaj 100 poslancev. Za govornike naj se napravi poseben govorniški oder. Razgrajače more zbornica izključiti za pet dni, v ponovnem slučaju za štirinajst dni. To so bistvene izpremembe, ki jih nasvetuje odsek.
Občinski svet Moški.
Ljubljana, 7, majnika 1912.
Župan dr. Ivan Tavčar otvori sejo ob 6. uri 8 minut zvečer. Za zapisnikarja imenuje občinska svetnika Hudo-vernika in Ložarja. Deželno vlado zastopa vladni svetnik Kremenšek.
Josip vitez Gorup. — Ljudevit Dlmltz.
Zupan izvaja: Dne 25. aprila 1912 je umrl Josip vitez Gorup (občinski svetniki vstanejo), častni meščan ljubljanskega mesta, za katero si jc pridobil obilo zaslug. Stolnemu mestu Ljubljana je bil najboljši, najdražji dobrotnik. Zupan naznanja, da se je udeležil pogreba na Reki in da je položil na njegovo krsto venec s trakom z mestnimi barvami. Rodbini je izrekel soža-lje mestne občine. Izprosi si dovoljenje, da se sme znak sožalja občinskega sveta zabeležiti v zapisnik današnje seje in cla sme o tem obvestiti rodbino.
Nadalje se spominja župan, da je umrl na Dunaju Ljudevit Dimitz, ki si je zlasti za časa potresne pomožne akcije pridobil zaslug za mesto Ljubljano in da je izrekel rodbini sožalje.
Tekmovalno streljanje planinskih polkov. — Nabiralni kanali.
Župan javi, da so povabili domobranski regimenti občinski svet k tekmovalnemu streljanju, ki bo v Ljubljani od 17. do 24. t. m.
Občinskim svetnikom se je razdelilo natiskano strokovnjaško mnenje inženirja Ljudevita Rotha o zgradbi dveh nabiralnikov na desnem in na levem bregu Ljubljanice v zvezi z dvema zavorama, ki naj sc napravita v Ljubljanici. Inženir Roth nasvetuje, naj bi se napravila druga zavora v Ljubljanici kakih 150 metrov nižje šentpeter-skega mostu. Predlaga, da naj se v soboto zvečer ob 6. uri vrši v občinski posvetovalnici svoboden razgovor o tej zadevi. Inženirji bodo ob tem posvetovanju. ki ni obvezno, pojasnjevali stavljena jim vprašanja.	• ,
Novi častni meščani Maks Pleteršnlk, Vaso Petričlč in Fran Doberlet.
O samostalnem predlogu občinskega svetnika Detele in o županovem dopisu glede na imenovanja Častnih meščanov poroča občinski svetnik Višni-kar. Prcdlapa, da. naj se imenuje za častnega meščana šolski svetnik Maks Pleteršnik, ki je v Ljubljani že od lota 1872. O njegovih zaslugah bo pa predlagatelj, občinski svetnik Detela, ki je sam odličen slovenski pisatelj, govoril. — Vaso Petričič biva v Ljubljani že nad 50 let. Kot ljubljanski občinski svetnik je sodeloval 21 let, sedem let jc bil podžupan, več let je bil predsednik Trgovske in obrtne zbornice, tako tudi predsednik Mestne hranilnice. Za zasluge j« bil odlikovan leta 1898. z viteškim križcem Franc Jožefovega reda.
Znani gospod Fran Doberlet se u pravilno imenuje oče slovenskega
gasilstva. Ustanovil je ljubljansko gasilno društvo, ki mu jo bil od leta 1870. do leta 1899. predsednik. Ostal je predsednik Zveze kranjskih gasilnih društev. Doberlet ni samo častni član veliko slovenskih, marveč tudi vatrogas-nih društev v Zagrebu in v Karlovcu. Častno adreso mu je tudi izročila mestna občina.
Občinski svetnik dr. Detela o zaslugah Pleteršnika
izvaja med drugim: Profesor Maks Pleteršnik jc slavil dne 3. decembra leta 1910. svoje 70. leto. Čestitalo se mu jc od vseh strani. Slovenska Matica ga jc imenovala za svojega častnega člana. Ko bi bil posloval ljubljanski mostni zastop, bi ga bil tudi najbrže imenoval za častnega meščana. Ni treba njegovih zaslug, ki si jih je pridobil za slovenski narod, naštevati, znane so povsod, kjer je deloval. Sodeloval je z Miklošičem in objavil svoja dela v raznih publikacijah. Govornik se peča z velikimi zaslugami, ki si jih je pridobil profesor Pleteršnik, ker je uredil II. del Wolfovega slovarja, katero delo je izvrševal deset let. Ob 701etnici sc spo-minjajmo zaslužnega moža! (Ploskanje pri občinskih svetnikih S. L. S.)
Predlogi, da se imenujejo Maks Pleteršnik, Vaso Petričič in Fran Doberlet za častne meščane, obveljajo soglasno.
Izprememba licejskega štatuta.
Občinski svetnik Višnikar poroča o dopisu kuratorija mestnega dekliškega liceja glede na izpremembo licejskega štatuta in predlaga, naj se § 27. štatuta tako izpremeni, da kuratorij izvršuje disciplinarno preiskavo zoper licejsko učiteljstvo ter razsoja v prvi inštanci o disciplinarni kazni.
»Potrebno je, da se ves štatut prena-redl.«
Občinski svetnik dr. Zajec: Priznam, da je ta štatut potreben preosnove, a da so tudi drugi štatuti potrebni preosnove v tem zmislu, kakoršen je zdaj tu položaj, ko niste več sami med seboj. Preosnove je v tem oziru potreben licejski štatut. Pričakoval je, da pridejo z raznimi tozadevnimi predlogi, a se je motil. Gre le za eno preosno-vo, da se disciplinarna moč kuratorija ojači, čemur se pa ne moremo pridružiti. Če bi bili gospodje tudi predlagali, da naj se volijo v kuratorij zastopniki manjšine, bi ne ugovarjal. Zato pa predlaga: Štatut naj se vrne odseku, ki izdelaj nov sedanjim razmeram primeren štatut.
Občinski svetnik Etbin Kristan podpira predlog občinskega svetnika dr. Zajca, ker demokratičnemu duhu našega časa gotovo ne odgovarja, ker niso, kadar gre za njih personalne zadeve, zastopani tudi šolniki v kuratorij u.
Dr. Trillerjeva blamaža.
Občinski svetnik dr. Triller tolaži občinskega svetnika Kristana, češ, da je veliko šolnikov v kuratoriju. (Klici: Liberalni šolniki!) Dr. Zajcu odgovarja, češ, zakaj da jc deželni odbor lice ju odrekel podporo. (Občinski svetnik Ložar: »To nič ne spada zraven, mi smo v občinskem svetu!«)
Občinski svetnik dr. Zaje: Ker me je dr. Triller počastil, da sc jc zaletel v deželni odbor, češ, da ni naklonjen li-ceju, ker mu je odrekel podporo, bi dr. Trillerja opozoril na dogodke, ki so to povzročili, (Nemir med liberalci), ki so ravno tako dobro znani dr. Trillerju, kakor so znani meni. (Štefe: »Takrat j se jc šlo za Reisnerja!«) Vi ste tako postopali, da ste pregnali iz kuratorija odličnega Šolnika, tako konciljantnega moža, kakor je naš somišljenik dr. Detela. — Zato je deželni odbor bil prisiljen odreči podporo, ker jc čisto jasno, da najvišja avtonomna oblast kaj takega od Vas nc more trpeti.
Dr. Tavčar: »Tu smo v občinskem svetu. Vi pa govorite z Vi.« — Dr. Zajec: »Ne vem, ali imam jtz besedo ali dr. Tavčar.« (Vcselost in pritrjevanje.) Dr. Zajec: »Poslovni red določa . . .« — Dr. Tavčar: »Znam brati, ostanite pri stvari, sicer Vam vzamem besedo!« (Štefe: »Najbolje je, da pustiš liberalne šolnike pri miru, pa bo lop mir! Če bo g. župan tako postopal, bomo pa k vsaki točki tri ure govorili. (Veselost in ploskanje. Nemir med liberalci.) Med tem jo prišlo med občinskima svetnikoma Černetom-škerjanom in občinskim svetnikom Štefetom do burnega prizora, ker je občinski svetnik Černe zaklical Štefetu, ki je opozarjal na § 13 poslovnika: »Ven ž njim!« Zupan je pozneje radi te kontroverze oba poklical k redu.
Nato dr. Zaje konča svoja izvajanja, Ki naglašajo, da zdaj, ko niso liberalci več sami v občinskem svetu, pa hočejo razširiti kompctenco raznih kuratori-jcv. Ker sc.dr. Iriiler razburiA, тд dr..
Zajec svetuje, da bi bilo gotovo umest-nejše, da bi se liberalci ne razburjali, ampak da bi vrnili predlogo odseku, ki naj jo predela primerno sedanjim razmeram. (Odobravanje pri S- L. S.)
Po končnih Višnikarjevih predlogih obvelja z glasovi liberalcev odsekov predlog.
Ostala poročila personalnega in prav* nega odseka.
Odobri se prošnja Matije Maliča za zagotovitev sprejema v ljubljansko občinsko zvezo. — Zavrne se priziv U. Zupanca in Salezijanskega zavoda na Rakovniku proti odloku mestnega magistrata radi poprave Rakovniškc ulice.
Na zahtevo občinskega svetnika Pammerja se izvoli po listkih kot zastopnik mestne občine v deželno zvezo za tujski promet Rothl.
Poročila finančnega odseka.
Za izdajo zgodovine domačega c. kr. pehotnega polka št. 17 se dovoli 500 kron. Izplača se zdaj 250 kron, 250 kron se pa izplača, ko sc izda zgodovina tudi v slovenskem jeziku.
Prošnja »Osterreichischer Biihnen-vereina« na Dunaju za podporo se odkloni.
Akademičnemu društvu »Ilirija« v Pragi se dovoli 50kronski prispevek za nagrobni spomenik Janu Legu.
Pripravljalnemu odboru za IV. jugoslovansko umetniško razstavo v Belgradu se dovoli lOOkronski prispevek.
Petru Štcrku sc še nadalje prepusti potresno posojilo.
Ugodi se prošnja Franca Goloba za izbris zastavne pravice glede na potresno posojilo.
Kreditno društvo ljubljanske mestne hranilnice.
Računski zaključek kreditnega društva Mestne hranilnice ljubljanske se odobri in so dovoli zvišati dotacijo od 800.000 na 900.000 kron. Občinski svetnik Pammer ugovarja, da bi se dotacija zvišala za 100.000 kron. Ugovarja mu občinski svetnik Bonač, češ, da je nesrečni 20. september napravil velikansko škodo (Dr. Zaje: Čujte! Čujte!) in da je Kranjska hranilnica mnogim kredit odpovedala.
Podpora Dramatičnemu društvu ln Ljudskemu odru.
Občinski svetnik Reisner podpira prošnjo Dramatičnega društva, ki prosi izredne podpore. Gledališčni igralci se niso mogli zopet nastaviti. Dne 1. aprila je potekla funkcijska doba ravnatelju Govekarju in zdaj ni nobenega vodstva. Predlaga: Dramatičnemu društvu naj se dovoli za leto 1911/1912 izredna podpora 6000 K, da se pokrije deficit, za leto 1912/1913 pa izredna podpora 6000 K pod pogojem, da se takoj igralci nastavijo. Kot blagajnik in tajnik Dramatičnega društva naj se nastavi mestni uradnik proti mesečni nagradi 50 kron.
Župan: »To je že prav, kje naj pa župan dobi pokritje. Ali ste gospodje skrbeli tudi za pokritje?«
Poročevalec: Predlagam še, da se župan pooblasti najeti po svoji previdnosti tekoče posojilo.
Župan: Tako je pravilno. K bosedi se je oglasil občinski svetnik dr. Zajec.
Občinski svetnik dr. Zajec: »V nekaki taki zadregi, kakor »Dramatično društvo«, se nahaja tudi »Ljudski oder«. Priredil je 25 dramatičnih predstav, vzdržaval dramatično šolo. Kakor »Dramatično društvo« sklepa tudi »Ljudski oder« z znatnim primanjkljajem. Stavi še dodaten predlog: »Ljudskemu odru« se dovoli podpora 500 K, če vloži prošnjo za njo.« (Pritrjevanje pri občinskih svetnikih S. L. S.)
Dr. Novak ugovarja predlogu dr. Zajca, češ da naj podpira »Ljudski oder« bogati stric deželni odbor (Klici pri občinskih svetnikih SLS.: »Koliko j c pa dobil?«) Dr. Tavčar: Za tistih 500 K pa res ni potreba toliko govoriti. Dr. Zajec: Ljudski oder žal nima tistega bogatega strica, o katerem je govoril dr. Novak. Primeroma več kot Ljudski oder je dobilo od dežele Dramatično društvo. Občinski svetnik Kristan v daljšem govoru izvaja, da tudi s temi predlogi, če se sprejmejo, ne bo rešeno vprašanje slovenskega gledališča. Nc želel bi pa junktima med Dramatičnim društvom in Ljudskim odrom. Predlaga: Dramatično društvo se poživlja, da poda občinskemu svetu jasno sliko gmotnega, umetniškega in socialnega položaja slovenskega gledališča ter prospekt, kako bi bilo mogoče zagotoviti bodočnost gledališča kot umetniškega zavoda.
Pri glasovanju obveljajo predlogi poročevalca kakor tudi dodatna predloga občinskih svetnikov dr. Zajca in Ji.tbina Kristana z veliko večino,
Stavbne zaieve.
Za nujne poprave v mestnem kopališču Koleziji sc dovoli 220 K, za cesarski paviljon v mestnem logu pa 450 kron.
Opozicija skrbi za sklepčnost.
Ko naj bi sklepal občinski svet o odklonitvi prošnje Andreja Šarabona za izprerhcmbo regulačnega načrta za Ahacljevo cesto, je posvetovalnica, nezadostno zasedena. Občinski svetnik Štefe: »Gospod župan, mi nismo sklepčni!« (Veselost.) Župan: Prepustite le meni, da skrbim za sklepčnost. Ce sc pokaže, da nismo sklepčni, bomo pa zaključili sejo! (Veselost,. Zupan dr. Tavčar zvoni.) Na županovo zvonenje sc posvetovalnica zasede in se seja sklepčno nadaljuje. Odkloni sc soglasno Sa-rabonova prošnja. Nc ugodi se prošnja Valentina Accctta za izpremembo regulačnega načrta na Trnovskem pristanu. Reši se prošnja Franceta Kanda-re za razdelitev njegove parcele št. 185/2 kat. občine Karlovsko predmestje tako, da sc predloži deželnemu odboru in deželni vladi. Mestni travnik ob Dolenjski cesti se za zdaj še ne parcelira, kakor jc predlagal občinski svetnik Li-kozar.
Poročevalec predlaga: Dovoli naj se 700 K za napravo pisoarja ob Kar-lovškem mostu. Župan naj komisionel-no določi, kje da naj stoji pisoar. Zupan: Glasujmo o predlogu, da se dovoli 700 K za ta pisoar in da bo mogel župan poiskati, kje da naj stoji. (Veselost.) Obvelja.
Razpis del za most na Prulah.
Poročevalec stavbnega odseka predlaga, da naj se dovoli razpisati konkurenčnim potom načrte in proračune za nameravani most na Prulah.
Občinski svetnik Š e r j a k toplo priporoča, da naj sc stvar tako pospeši, da ko se Ljubljanica regulira, bo ta stvar že prej dogotovljena ter da zopet ne bo ostalo pri obljubah. Most naj bo modern, nc razkošen, (Klici: Brez lint-varjev! — Veselost.) praktičen, dovolj širok in da ne bo kakih lintvarjev.
Župan dr. Tavčar: Le bodite prepričani, da bo most praktičen in nc razkošen in da lintvernov prav gotovo pe bo. (Veselost.)
Poročevalčev predlog obvelja.
Poprava trotoarjev v Florijanski ulici.
Poročevalec stavbnega odseka predlaga, da naj sc popravijo trotoarji v Florijanski ulici. Občinski svetnik Šerjak podpira predlog in obenem opozarja na potrebo, da se popravi zdaj zasuti kanal. To povzroča tako blato, da bi se kmalu morali voziti po Florijanski ulici z gondolami, kakor v Benetkah. (Veselost.) Opozarja na potrebo kanalizacijo v Florijanski ulici, Starem trgu. Je, da se popravi trotoar, vender naj bi se potem, ko se izvrši kanalizacija sploh, napravil ondi nov trotoar. Stari trg naj bi se tlakoval.
Zveza Komenskega ulice z Ilirsko ulico.
Glede na samostalen predlog občinskega svetnika Jegliča glede na zvezo Komenskega ulice z Ilirsko ulico sc sklene, da se izvrše poizvedbe. Občinski svetnik Jeglič naglaša, da naj se stvar pospeši. Zveza Ilirske ulice s Komenskega cesto je nujno potrebna, da se razbremeni ozka Sv. Petra cesta s svojim velikanskim in obsežnim prometom. Potrebno je, da se glede na to hitro potrebno ukrene.
Regulacija Martinove ceste.
Odsek o samostalncm predlogu občinskega svetnika Marinka glede na regulacijo Martinove ceste predlaga, da naj se vrše pogajanja o odstopu sveta s prizadetimi posestniki.
Občinski svetnik Marinko: Naj bi Se kmalu začela pogajanja s posestniki. Na Martinovi cesti je promet vsak dan večji.
Župan: Čc bodo srca posestnikov hasproti občini mehka, bo hitro šlo, če bodo pa trda, bo dlje časa trajalo.
Pzevredltev mestne kopelji v Koleziji.
— Potreba ljudskih kopališč.
Sklene se prirediti načrte in proračune za preureditev mestne kopelji, da se priredi tudi ženska kopel j.
Občinski svetnik dr. Zajec: Priznali moramo, da sedanja kopališča ne zadoščajo. Naša mestna kopelj je borna. Vprašanje kopelji se mi zdi važno. Želim si prilike, da bolj obširno razmotri-vamo vprašanje kopališč. Predpogoje imamo. Saj imamo v bližini dve veliki reki. Upajmo, da nas le šo kdaj povedo električna železnica do Save, kjer bi Imeli tako lahko solnčne, zračne, peščene in druge kopelji. Stvar se mi zdi važna v zdravstvenem oziru. Boljši ljudje imajo kopelji doma, za revnejše pa ni zadostno skrbi j eno. Predlagam, ftfti se predlog vrne odseku, kako naj.
bi se na širši podlagi rešilo vprašanje kopelji. Dr. Triller, ki predseduje mesto župana, želi, naj bi se smatrala izvajanja občinskega svetnika dr. Zajca kot resolucija, kar tudi obvelja z veliko večino.
Delna kanalizacija Emonske ceste.
Poročevalec predlaga, da naj se dovoli za polaganje cementnih cevi od Jakopičevega vogala do Gradašcc 1150 kron. Občinski svetnik Bahovec želi, naj se počaka s polaganjem cevi toliko časa, da se regulira Emonska cesta. Smole pravi, da se Emonska cesta ne bo regulirala in da nas več ne bo, ko so bo ta cesta regulirala. (Presenečenje.) Občinski svetnik Bahovec poudarja, da se je regulacijo hišnim posestnikom obljubovalo. (Klici: »Take so liberalne volivne obljube!«) Občinski svetnik Ložar opozarja, da jc to nespo-razumljenjc, ker sc v dnevnem redu današnje seje navaja delna regulacija Emonske ccste, mesto delna kanalizacija. Nesporazumljenjc tiči v tem, ker se ccsta ne namerava regulirati in se o tem v stavbinskem odseku ni razpravljalo, marveč le o delni kanalizaciji. Inženir Prelovšek je v stavbinskem odseku pojasnil, da bi bila ta delna kanalizacija Emonske ceste odveč, ker se namerava itak v treh tednih predložiti odseku načrt o splošni kanalizaciji celc Ljubljane, pri kateri se seveda vpošte-va tudi kanalizacija Emonske ceste. Počakajmo, da dobimo v pretres načrt o splošni kanalizaciji, ker nikakor ne kaže, da bi izvršili delno kanalizacijo Emonske ceste in vrgli 1150 kron proč, medtem ko se itak mora izvesti splošna in seveda tudi kanalizacija Emonske ceste. Predlaga, naj se predlagana kanalizacija zato zdaj nc odobri. Poročevalec nato omeni, da je v svojem poročilu prezrl zadnji odstavek odse-kovega sklepa, ki meri na odklonitev te delne kanalizacije. Odsekov predlog ki meri na odklonitev delne kanalizacije, se nato sprejme.
Samostojni predlogi občinskih svetnikov S. L. S. Cestne zadeve.
Občinski svetnik S. L. S. Jeglič je vložil naslednja samostojna predloga:
a)	Emonska cesta naj se zveže čim najhitreje mogoče v smeri proti obrtni šoli z Gorupovo ulico, da sc pripravi dohod k tej šoli.
b)	Od Gosposke ulice naj se napravi v ravni smeri prehod na Cojzovo cesto.
Občinski svetnik S. L. S. Marinko je vložil samostojni predlog, naj se iz zdravstvenih in sanitarnih ozirov izvrši kanalizacija Martinove ceste.
Preuredba skrbi za mestne reveže.
Občinski svetnik S. L. S. Iv a n Štefe je vložil sledeči samostojni predlog: Z ozirom na slabo stanje mestnih financ skleni občinski svet, da se črtajo mestnim uradnikom nagrade, ki jih imajo za nadzorstvo ubožnih hiš. Za to nadzorstvo naj se mestu pridobe privatni gospodje iz raznih strank, ki imajo toliko karitativne zavesti, da bodo svoje delo postavili v korist mesta in mestnih revežev brezplačno na razpolago. Taki gospodje bodo imeli za tako delo mnogo več smisla kot marsikateri mestni uradnik; taka ureditev bi bila v korist mestu in v korist mestnim revežem, katerim bi tako organizirano nadzorstvo pridobilo v marsikaterem slučaju še kako podporo. Stopi naj se v tej zadevi tudi v zvezo z ljubljanskimi Vincencijevimi konferencami.
Podžupan dr. Triller ob 0. uri zaključi sejo. Nerešeni dnevni red se obravnava danes v seji, ki se prične ob 6. zvečer.
OGRSKA KRIZA.
V včerajšnji seji ogrske zbornice je izjavil rumunski poslanec Mihali, da zastopa njegova stranka stališče splošne, enake in tajne volilne pravice. Najodločneje ugovarja, ker narodnosti, ki na Ogrskem žc nad tisoč let prebivajo, naziva Lukacs ptujce. Protestira proti izjemnemu stanju na Hrvaškem.
Szabo izjavlja, cla bo kmečka stranka z vsemi sredstvi nastopala proti brambni preosnovi.
Grof Pejačevič, ki je banoval, ko je gospodarila pod nadbanom Supilom koalicija na Hrvaškem, izjavi, da jc pomirjen zato, ker Lukacs na Hrvaškem nadaljuje Khuenovo politiko in ker Lukacs obeta, da izpremeni železniško pragmatiko. Ko se reši brambna predloga, se rešijo tudi ostala sporna vprašanja. Zaupamo trenutku, ko se reši bramb. preosnova, ker bo skupna vlada izvedla, kar jc obljubila in jo bomo potem lahko podpirali. Mislil je seveda mažarone. Značilno je tudi. da Pejačevič ni obsodil komisarijata na
Hrvaškem. Ali se že morebiti strinja ž njim?
Popovič izjavi v imenu manjšine Hrvatov, da so z imenovanjem kraljevega komisarja na Hrvaškem prenehali poslaniški mandati. Če se kljub temu hrvaški poslanci razprav udeležujejo, store to zato, ker vladajo o tem vprašanju različna mnenja. Za dejanja kraljevega komisarja je odgovoren ministrski predsednik, ki komisarijata niti zagovarjati ne more. Žalostno je, ker morajo dalmatinski poslanci o lastnih in hrvaških koristih razpravljati v Avstriji. Hrvati vladi ne morejo zaupati, dokler bo obstajal komisarijat na Hrvaškem. Justhovec Lovassy želi, da se komisarijat na Hrvaškem kmalu odpravi.
ROJI TURKOV Z ROLGARI NA HAL-KANU.
V okolici Ochride so se spopadli turški orožniki z neko bolgarsko četo, ki je metala ročne bombe. Ustreljena sta bila dva četaša in en orožnik, dva orožnika sta pa bila ranjena. Pri Deve-bagajrdamu blizu Palanke se je tudi bil hud boj orožnikov z močno bolgarsko četo. Na obeh straneh je padlo in je bilo ranjenih več mož. V Papadiji so našli v stanovanjih Bolgarov pet bomb in več Manlicherjevih pušk.
Dnevne novice,
+ Priglašanje za evharistični kongres. Nabiralne pole za udeležence so se razposlale vsem župnim uradom po deželi. Če bi se morda kje priglasilo večje število udeležencev, kakor je raz-predelkov na poli, se pole lahko še do-pošljejo. Kot zadnji termin za prigla-šenje je določen praznik presv. Reš-njega Те1еза, ki je 6. junija. Ker je ljudstvo že zelo pripravljeno na kongres, se v enem mesecu lahko vsak odloči, ali pojde ali ne. Čimprej bomo na Dunaj sporočili število naših udeležencev, tem gotoveje bomo dobili potrebna prenočišča. — Za Ljubljano so se nabiralne pole istotako razposlale župnim uradom, dalje članom pripravljalnega odbora in še nekaterim drugim. Ako še kdo želi dobiti nabiralno polo, jo lahko dobi vsak dan v pisarni za evharistični kongres, ki je v Alojzišču v I. nadstropju št. 27. Ravnotam se sprejemajo priglasi posameznikov, ki sc ne bodo vpisali pri kakem drugem nabiralcu, in prispevki za troške kongresa. V ta namen je pisarna odprta vsak dan od 10. do 12. ure dopoldne. Termin za priglašanje je za Ljubljano isti kakor za po deželi, to je 6. junij, praznik sv. Telesa.
-f- Kmečka zveza v Kranju je imela v ponedeljek dne 6. t. m. mesečni shod, na katerem sta predavala deželni odbornik dx\ Pegan o rešitvi agrarnega vprašanja po Mojzesovi postavodaji (III. knjiga, 25. poglavje) in sadjarski nadzornik Humck o sadjereji.
-1- Občinske volitve v št. Rupertu. Št. Rupert, 7. maja. Nad osem mesecev se jc vršil boj za občinske volitve. Drugi in tretji maj je pa odločil zmago S. L. S. Povdariti pa moramo tu takoj, da čc so nasprotniki združili toliko glasov nase, je vzrok oseba Zupančiča, radi katerega je veliko domačih poštenih mož in večina volilccv iz Št. Janža, Sv. Trojice, Mokronoga in Trebelnega volila z nasprotniki. Ako bi liberalci ne bili imeli Zupančiča, bi sploh ne bilo nobenega boja. V S. L. S. je bila železna disciplina in kar je volilo, je volilo radi prepričanja z nami. Kakor proti poslancu Hladniku so lagali tucli sedaj, da bo davek na vino, na sadni mošt, na kure, na šipe pri oknih itd. Begali so sem in tje volilce, grozili jim, toda večina šentruperške fare se ni dala zbegati, ostali so ljudje zvesti in še bolj odločni. Večina v vseh treh razredih znaša 182 glasov.
+ O laških vohunih pravi prav primerno goriška »Soča«: »Nam sc zdi, da ni treba Lahom prav nič hoditi vohunit na Bohinjsko progo in kraje ob njej, to pa iz jednostavnega razloga — ker so že vse izvohunili, kar so hoteli iz-vohuniti; v Italiji imajo čisto natančne načrte o naši planinski železnici, v vseh podrobnostih. Ko so gradili želcznico, se je govorilo, da so med delavci laški inženirji in oficirji, takrat in še potem so si preskrbeli vse, kar so hoteli. Sploh pa so v Italiji bolje informirani o naši deželi, kot pa mi o Benečiji.«
4- Iz davčne službe. Višji davčni upravitelj Ivan Fink je premeščen od okrajnega glavarstva v Kočevju k c. kr. davkariji v Kočevju.
-(-V finančni straži je premeščen višji finančni komisar II. razreda Jak. Skubic iz Kočevja v Ljubljano kot voditelj finančnostražnega nadzornega okraja II. Finančni komisar I. razreda Ignacij Lužar je premeščen iz Ljubljane v Mokronog, finančni komisar I. raz-
reda Alojzij Armelini je imenovan za voditelja finančnostražnega nadzornega okraja v Kočevju.
+ Prczentiran je za župnijo Tuni-ce č. g. Jakob R a z b o r š e k, ekspozit pri Sv. Joštu nad Kranjem.
-j- Kanonično umeščen je b il danes na župnijo Krašnjo č. g. F r a n e S p a-r o v e c, ekspozit na Vrhpolju pri Moravčah.
—	Na Erzelju nad Vipavo je bil izvoljen županom Jožef Kobal, svetovalcem pa Frančišek Verčon in Alojzij Sorta. Tako smo prišli po dveh letih, v katerem času je bila trikrat občinska volitev, vendar enkrat srečno do županske volitve. Seveda pripadajo vsi S. L. S.
—	Včerajšnja nevihta je v ljubljanski okolici v Šmartnem pod Šmarno goro napravila znatno škodo. Strela je udarila v gospodarsko poslopje po-sestnice Marije Aleš. Strela je poslopje užgala in je poslopje do tal pogorelo. Zgoreli so tudi kmetijski stroji. Škoda se ceni okolu 5000 do 6000 K. Po-scstnica je bila zavarovana za 4000 K. Nevihta je zahtevala tudi smrtno žrtev. Ko se je pripravljalo k nevihti, jc šel Valentin Medved s sinom Jankotom in dvema vajencema, s katerimi je delal na polju, vedrit v gospodarsko poslopje Marije Aleš. Ko je v poslopje udarila strela, oplazila je Valentina Medveda in njegovega sina Jankota. katerega je tako hudo ožgala, da so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico, kjer je danes umrl. Oče je tudi precej ožgan, a jc ostal doma.
—	Požari v ljubljanski okolici. V Tacnu pod Šmarno goro je v ponedeljek zvečer ob 11. uri gorelo pri Janezu Robasu. Pogorela je hiša. Škode je nad 1500 K. — V soboto, L maja, je izbruhnil ogenj ob pol 12. uri dopoldne na hiši Valentina Ribiča v Gornji h P i r n i č a h štev. 38. Ogenj sc je hitro razširil še na sosednja poslopja Janeza Šusteršiča štev. 37 in Janeza Pctača štev. 36. Požar je uničil poslopja vsem trem gospodarjem. Domače gasilno društvo je bilo takoj na mestu in delovalo tako krepko, da sc je posrečilo ogenj omejiti in preprečiti še večjo nesrečo. Ker je pihal veter in so sosednja poslopja s slamo krita, bi se bil ogenj silno razširil, ako bi ne bilo domačega gasilnega društva. Gasilec Janez Rozman je pri gašenju dobil opekline na roki. Zelo hitro so prišla na pomoč tudi gasilna društva iz Tacna, Sore in Vižmarjcv. Domače gasilna društvo je bilo na, straži vso noč. Hvala tudi gg. orožnikom iz Vižmarjcv in Medvod, ki so bili takoj pri ognju in pamagali gasiti. Hvala tudi vsem sosednjim občanom in gasilnim društvom, ki so prihitela na pomoč. Škodo cenijo na 15.000 do 16.000 K, zavarovalnina pa znaša samo nekaj čez 13.000 kron. — Iz Medvod se nam poroča, da jc zgorela oljarnica v Grabnu. Gospodar ima veliko škodo, ker mu jc zgorelo olja za 1400 K.
—	Vrl živinorejec. Posestnik in gostilničar g. Jože R o t a r v Šmartnem pod Šmarno goro je prodal enega vola za 1020 K mesarju Marčanu v Ljubljani. Vol, tri in pol leta star, je tehtal 1000 kg.
—	Velik požar v Osjeku. Pogorelo
je v Osjeku poslopje veletržca Bele Springer. Škoda, pol milijona kron, je pokrita z zavarovalnino.
—	Najdeno okostje. Kakor smo svoj čas poročali, se je našlo v hmelniških vinogradih okostje, o katerem je sedaj dognala sodnijska komisija, da okostje ni človeško, marveč od mlade živali, najbrže kakega junčka. Ker je v tamoš-njih vinogradih splošna govorica o ubitem očetu, poročamo to v pomirjenje.
—	Tovarna C. Menger v Celovcu, ki prodaja svoje blago večinoma po Kranjskem, noče izdajati slovenskih faktur. Na neko tozadevno zahtevo je odpisala, da doslej slovenski trgovci od nje tega niso zahtevali ter da se na posameznike nc more ozirati. Slovenski trgovci naj vendar vedno in povsod zahtevajo slovensko korespondenco, slovenske fakture, da bodo tako tudi nemško tovarne morale imeti slovenske na-stavljcnce!
—	Kdor še ni izbrisal iz svojega srca domovine, naj se spomni, da krepko delo ob meji »Slovenska Straža« more izvršiti le, če ima dovolj sredstev. Narodni naš nasprotnik je požrtvovalen, med nami pa mora vsak žrtvovati, kar more, ako hočemo, da zajezimo nasprotnikov naskok na vero in jezik naših dedov. Zato hitite vsi z delom za »Slovensko Stražo«!
—	Očeta ubil. Minulo nedeljo zvečer jc med kmetom Petrom Kojičem v Dalju in njegovim očetom, ki je bil pijan, nastal prepir. Oče nato ni dopustil, da bi sin večerjal pri mizi in v svoji pijanski razburjenosti je vrgel skledo svoji ženi v glavo, nato pa z ve-
likim kuhinjskim nožem planil nađ sina. Žena se je zagnala med oba ter možu nož izvila. Ves nastop je pa sina tako razburil, da je vrgel očeta na tla in ga večkrat s polenom po glavi udaril. Oče je čez pol ure izdihnil, sina so zaprli. Alkohol . . .
—	Nedeljski počitek za lekarnarje na Hrvaškem. Med lekarnarji v Zagrebu in po ostali Hrvaški in Slavoniji so pričenja živo gibanje za dosego delnega nedeljskega počitka. Na deželno vlado je bila že pred precej časom vložena tozadevna spomenica, a odgovora še ni. Lekarnarji se pripravljajo na energično akcijo.
-f Katoliška gimnazija v Zagrebu. Nadškofijski urad v Zagrebu se pogaja s hrvaško deželno vlado za nakup obeh zgradb na Šalati v Zagrebu; tu se je nameravala sezidati nova bolnišnica, a se je temelj izkazal kot neprimeren. Obe že zgrajeni poslopji bi sedaj služili za namestitev nove katoliške gimnazije.
—	Dvorni škof dunajski dr. Lovrenc Мауег je nevarno obolel in ker je že precej v letih, ni izključena katastrofa.
—	Izgon srbskega častnika iz Dubrovnika. Podpolkovnik srbske armade Milovanovič, ki je prišel, kakor je izjavil, zdravit se v Dubrovnik, je dobil ad policije nalog, da mora zapustiti Dubrovnik. Pritožba na namestništvo v Zader mu ni nič pomagala.
—	Za Strossmayerjev spomenik v Zagrebu je risar g. Posilović razstavil nov načrt; spomenik bi tvoril velik slavolok s kiparskimi in slikarskimi deli, ki bi stal ob vhodu na Ilico in Jelačičevem trgu.
—	Himno Zagrebu je v znak hvaležnosti za proslavo njegove 801etnico uglasbil Ivan pl. Zaje ter jo poklonil županu Holjcu.
—	Podružnica mlekarske zveze v Gradežu. Ljubljanska Mlekarska zveza otvori dne 15. maja t. 1. v Gradežu podružnico. Svoje lepo urejene lokale ima na Piazza Grande. Prodajalo se bode dobro mleko iz kranjskih mlekarn, maslo, sir, med, jajca in izdelki iz sadja na debelo in drobno; nadalje bode imela pivnice mleka in zajutrkovalni-ce. Na to podjetje opozarjamo vse Slovence, ki bodo posetili Gradež.
—	Jankomir, bivše posestvo grofa Julija Jelačiča, ki leži tik Zagreba med Stenjevcem in Savo in je sedaj last Slovencev: Feliska Stareta, dr. Hočevarja i. dr., se bo sedaj parceliral. Napravi se kakih 600 parcel po najmanj 1000 m3, na katerih se sezidajo vile s 3 sobami, kuhinjo kopalnico in postranskimi prostori — vsaka zase z vrtom in dvoriščem. Taka vila z zemljiščem vred bo stala 14 do 16.000 K; položiti pa bo takoj le 4000 K, ostalo se lahko amortizira v 20 do 30 letih z mesečnimi odplačili, ki bodo znatno manjši nego je cena stanovanj v Zagrebu. Vile zgradi podjetništvo samo. Obenem se takoj začno tudi dela za upeljavo vodovoda, kanalizacije, električne razsvetljave in ugodne komunikacije z Zagrebom.
—	Opozarjamo na današnji oglas knjigarne Kleinmayr & Bamberg, s katerim se opozarja, da jc sedaj dovršen I. zvezek dobroznanih Sherlock-Holmesovih detektivskih povesti. Cena L zvezku je 1 K 80 vin. in se dobiva t.udi v vseh knjigarnah. Kakor znano, izhaja ta zbirka v snopičih in so se povesti tega pisatelja na slovenskih tleh selo priljubile.
—	V narodno zelo ogroženem trgu nekje ob slovenski narodni meji je na prodaj večje posestvo pod zelo ugodnimi pogoji. To posestvo obstoji iz lepe pritlične hiše, v kateri se lahko radi velikih in primernih prostorov otvori tudi gostilna, iz mlina z velikim prometom, žage ter stopom. Cena za vse znaša okrog 100.000 K, od katerih pa bo potreba v gotovini izplačati k večjemu 20 do 30.000 K, ostala kupnina pa je vknjižena. Za slovensko stvar bo velikanskega pomena, ako pride to posestvo v narodne roke. Pojasnila daje »Slovenska Straža« v Ljubljani.
LjoMjanske novice.
lj Poglobovanje v Gruberjevem kanalu se je končalo minulo soboto. Trajalo je 3 leta in 3 tedne. Struga je 2 m poglobena. Zdaj podirajo zatvornico na Prulah. Parni bager na ladji je žo začel čistiti Ljubljanico. Bodoči teden začno graditi zatvornico ob Krakovskem nasipu. Sodijo, da se bo poglobovala glavna struga Ljubljanice 6 let. Cesta za Gradom (Gruberjeva cesta) bo dodelana in izročena prometu v osmih tednih.
lj Nadzornik kavalerije, okscolen-ca Rudolf vitez Brudermann se pripelje jutri ob 5. uri 31 minut popoldne v Ljubljano, da nadzoruje ljubljanske dragonce. Pojutrišnjem ob 1. uri 6 min. odpotuje iz Ljubljane.
lj K poročilu občnega zbora S. K.
S. Z. Pomotoma so pri poročilu občnega zbora S. K. S. Z. izostala imena sledečih ustanovnikov, ki so pristopili v letu 1911/1912 polog že omenjenih z zneskom 20 kroni gg.: Barle, župnik; A. Bulovec, spiritual; dr. Debevec, profesor; dr. Dolence, profesor bogoslovja; Dostal Jožef; Erker Josip, kanonik; Fr. Ferjančič, se-meniški podvodja (drugič); Janez Flis, generalni vikarij; dr. Grivec Franc, profesor bogoslovja; Josip Grošelj; dr. Jožef Gruden, kanonik; Gregor Jakelj, župnik v pok.; Jane Peter, kaplan; Jerič Josip, koncipist; prelat Andrej Ka-lan; Tom. Kajdiž, kanonik; Kat. Kmet; A. Kocmur; M. Kocmur; Mat. Kolar, dekan-kanonik; K. Kregar, trgovec; Fr. Krhne, urednik; Kržič Anton, profesor; dr. Evgen Lampe; Rado Legvart, živin, nadzornik dr. Alf. Levičnik, profesor; dr. Avg. Levičnik, zdravnik; J. Lonča-rič, velepodjetnik; dr. Mantuajm Josip, ravnatelj; J. Marenčič, A. in Јак. Mar-tinčič; dva neimenovana; Olup Josip, trgovec; dr. Gr. Pečjak, profesor; Andr. Petek, župnik v pok.; Ivan Polak; Ka-rol Polak ml.; Stanko Premrl, stolni pevovodja; Fr. Pust, tesarski mojster; Bogom. Remec, ravnatelj; Vladimir Remec, ravnatelj; Sajovic Janez, prošt; Sečnik Jakob; Sušnik Ivan, kanonik; dr. Svetina Ivan, profesor; Jos. Šiška, kanonik; Fr. Šoukal; Ivan Štefe; dr. Fr. Ušeničnik; liadsv. Zaje; dr. Zore, profesor bogoslovja; Fr. Zorko, kaplan; Zupane Andrej, vikarij; Zupančič Ant., profesor bogoslovja v pok.; Zupančič Val. katehet. — Odbor S. K. S. Z. se vsem omenjenim najiskreneje zahvaljuje za izkazano naklonjenost in prosi iste naklonjenosti za bodočnost. Članarino bodo pobirali tudi to leto pri rednih in podpornih članih Zvezini zaupniki, ki imajo od odbora potrjene legitimacije. Prosimo člane, da na to pazijo. Članarino sprejema tudi tajništvo v Ljudskem domu med uradnimi urami. Prosimo somišljenike, da pristopijo vsi k najvažnejšemu društvu, k Zvezi, vsaj kot redni člani z letnim zneskom 1 K 20 vinarjev.
lj Zveza Orlov ima jutri, v četrtek, točno ob 7. uri zvečer sejo. Ker je spored velevažen, se prosi polnoštevilne udeležbe.
lj Odlikovanje za 401etno zvesto službovanje. Poročali smo, da je dobil zaslužno medaljo za 401etno zvesto službovanje sobnoslikarski pomočnik g. Ivan Škarjevec v Spodnji Šiški. Ves čas je g. Škarjevec delal pri tvrdki Ka-rol Lipovšek. To odlikovanje je najlepše spričevalo tudi za gospoda mojstra Lipovška.
lj Umrli so v Ljubljani: Valentin Semcja, čevljar, 31 let. — Ivana Dolenc, kuharica, 26 let. — Marija Globočnik, žena tovarniškega delavca, 27 let. — Vrladislav Benegalija, krojaškega pomočnika sin, 14 dni.
lj Trpinčenje živali. Predvčerajšnjim sta se na nekem dvorišču na Dunajski cesti dva voznika prerekala, kateri ima močnejšega konja ter naposled napravila stavo za 10 kron. Nato sta vpregla vsak svojega konja v z opeko naložen voz, ga zavrla in uboga konja začela mučiti tako, da so ljudje zelo zgražali nad takim početjem. Preskrbljeno je, da dobita hlapca za to tudi zasluženo plačilo.
Primorske vesli.
p Puljska električna železnica.
Puljski socialni demokrati so imeli v ponedeljek zvečer v svoji hiši shod, na katerem so sklenili, da bodo v sredo nastopili z najostrejšimi sredstvi, ako bi ravnateljstvo tukajšnje tramvajske železnice ne sprejelo zopet vseh odpuščenih prejšnjih uslužbencev v službo. Kakor je iz tega sklepa razvidno, ni generalna stavka izključena. Tramvajski promet se vzdržuje že z novim osoli-jem skoro na celi črti, seveda z manjšim številom vozov kakor po navadi. Vsak voz spremlja en policijski stražnik.
p Zastrupil se je v Pulju kovač Do-ria s tem, da je zaužil večjo množino mišice. S težkimi notranjimi poškodbami so ga prepeljali v bolnišnico, kjer jo po kratkem času umrl. Vzrok samoumora je neznan.
p Poskušen samoumor. V soboto se je zastrupila v Trstu 161etna služkinja Amalija Sta.no, ker jo je gospodinja posvarila. Nevarno bolano so prepeljali v bolnišnico.
p V morje je padel v Trstu v nedeljo zvečer delavec Matej Kraslič, ker je bil pijan in je hodil ob obrežju prav ob morju. Piloti so ga spravili na suho. Bil je kakor mrtev. Z umetnim dihanjem so ga spravili k življenju. Pri tem opravilu je pa zadel neki pilot z roko po licu neko radovedno žensko, ki je začela na vse pretege kričati. Pridružil so ji jo se neki mož. Udarjena ženska —- Kmi-lija Purič — si je dala napraviti od
zdravrtika spričevalo, da bo nastopila
sodnijsko pot proti pilotu.
■ ■
Telefonsko in brzojavno poročila.
DRŽAVNI ZBOR.
Psovke v državnem zboru. — Sprememba kompetenc ministrstev.
Dunaj, 8. maja. Psovkarjenje v včerajšnji seji državnega zbora je splošno v in izven zbornice napravilo najslabši vtisek. Danes Se poizkuša v državnem zboru te neljube afere spraviti iz sveta s tem, da bi prizadeti podali drug drugemu izjave. Grajalni odsek, ki je bil sklican pod predsedstvom poslanca Fuchsa, je sejo preložil, da dobi časa za pogajanja. Poslanca Seitza poizkušajo pripraviti do tega, da bi v zbornici dal primerno izjavo, nakar bo predsednik vse druge klice grajal. Pogajanja za to so pa jako težka, ker nemški radikalci hočejo prej videti besedilo Seitzove izjave. Današnja seja bo zelo kratka. Vrši se prvo branje vladne predloge o kompetenci ministrstev. Prvi govornik, češki agrarec Zahradnik, govori proti vsaki površnosti pri tej zadevi. Prihodnja seja v petek.
Dunaj, 8. maja. Pri izpremembi kompetenc ministrstev določa danes predložena vladna predloga, da vodne zgradbe sprejme ministrstvo javnih del, obrtno pospeševalne zadeve in vso obrtno izobrazbo pa trgovinsko ministrstvo. Ministrski predsednik je to obširno utemeljeval.
POST FESTUM.
Zagreb, 8. maja. »Narodne Novine« sedaj polemizirajo proti izvajanjem nekaterih jugoslovanskih članov avstrijsko delegacije o legalnosti ogrske delegacije in poudarjajo, da se je srb-sko-hrvatska koalicija varovala v ogr-sko-hrvatskem državnem zboru sprožiti vprašanje, da so- njeni mandati ugasli. § 34. nagodbenega zakona pravi točno in jasno, da so mandati hrvatskih poslancev v ogrsko - hrvatskem državnem zboru toliko časa pravove-ljavni, dokler ne odpošlje hrvatski sabor novih članov.
BOJ V ZRAKU.
Tripolis, 8. maja. V turški glavni tabor so pripeljali letalne stroje, ki pri-čno v najkrajšem času z vojnim delom. Pričakovati je torej v par dneh prvega sovražnega spopada v zraku.
ITALIJANI NA RHODOSU.
Rim, 8. maja. Agencija Štefani javlja, da je razdiralec torpedov presenetil v luki Lindo turškega valija z Rliodosa in dva njegova Častnika, ko so hoteli zapustiti otok. Vsi trije so bili prijeti ter jih kot vjetnike pošljejo v Italijo. Štirje turški častniki in 28 Turkov se je udalo Lahom.
NEMKA ZA ČEŠKO NARODNO OBRAMBO.
Praga, 8. maja. Tukaj je umrla Nemka Ana Kreuz. Ko so odprli njeno oporoko, so našli, da je vse svoje premoženje 50.000 K zapustila češki »Matici Školski«. Njeni nemški sorodniki hočejo oporoko sodno izpodbijati, češ, da je bila pokojnica blazna.
MEDNARODNI TATOVI OROPALI VAJENCA.
Monakovo, 8. maja. V Monakovem je neka mednarodna roparska družba napadla v poulični železnici nekega bančnega uradnika in mu uropala 7800 mark. Nekemu vajencu je pa neki elegantno oblečeni 251etni mož uropal 3000 mark, ki jih je na pošti dvignil za svojega gospodarja. O napadalcih policija ničesar ne ve.
NOVI BEROLINSKI NADŽUPAN.
Berolin, 8. maja. Namesto dosedanjega nadžupana Kirschnerja postane nad župan bivši državni tajnik Wer-muth.
NAPAD NA DRŽAVNEGA PRAVD-NIKA.
Berolin, 8. maja. Med dopoldanskim odmorom je napadel državnega pravdnika Loninga neki pisar in ga ranil. Pisar je izjavil, da je napad izvršil, ker ga je Loning šikaniral.
ABESINSKI CESAR UMRL?
London, 8. maja. »Daily Telegraph« poroča iz Adena, da je baje abesimski cesar Menelik umrl in da so izbruhnili v Abesiniji nemiri. Ameriški in italijanski konzul sta hitro odpotovala iz Adena v Djibuto. (Pripomniti se mora, da se je že velikokrat poročalo v Mene-likovi smrti, a dozdaj so bila vsa poročila izmišljena. Zato se mora tudi najnovejše poročilo »Daily Telegrapha« sprejeti z največjo rezervo.)
IZSELJEVANJE ŠKOTSKIH KMETOV.
London, 8. maja. S Škotskega se je izselilo zadnji teden nad 2000 kmetov, ki iščejo boljše bodočnosti v Kanadi, ker so jih liberalni veleposestniki popolnoma uničili.
POOSTRENA STAVKA ORKOSTAV-CEV V CHIKAGU.
New York, 8. maja. Stavka črko-stavcev v Chikagi se je poostrila, ker so sc ji pridružili tudi raznašilci časopisov.
RODBINSKA ŽALOIGRA.
Kodanj, 8. maja. V Koldingu je ustrelil z Nizozemskega došli cigan Vanderberghe pred otroci iz ljubosumnosti svojo ženo, nato je pa šc sebe usmrtil.
NAPADALEC NA ITALIJANSKO
KRALJEVO DRUŽINO JE IMEL TOVARIŠA.
Rim, 8. maja. Napadalec na italijansko kraljevo dvojico Dulba je povedal, da je imel pri napadu dva sokrivca. Oba sta že pod ključem.
KRVAVA STAVKA V BELGIJI.
V heneganškem premogokopu, kjer dela več sto poljskih premogoko-pov, so se orožniki spopadli z rudarji. Več rudarjev je ranjenih. LAŠKA ARMADA V TRIPOLISU SE MANJŠA.
Lahi so poslali iz Afrike domov v Italijo rezei-viste iz leta 1888. in en del iz leta 1889.; veliko število vojakov je tudi ranjenih in bolnih, ki se zdravijo v Siciliji in v Spod. Italiji. Sedaj so pa laško vojne ladje še nekaj regimentov odpeljale v Egejsko morje, tako da je v Afriki sedaj samo 40.000 vojakov. S tako majhnim številom moštva je seveda vsako prodiranje izključeno. Predno bo prejš-nje število moštva z novimi Četami iz Italije spopolnjeno, bodo prešli najmanj trije tedni. 91 ZAROTNIKOV PROTI SIAMSKEMU KRALJU OBSOJENIH.
Vojno sodišče v Bangkoku je obsodilo 91 zarotnikov proti življenju siam-skega kralja in sicer 3 častnike na smrt, 20 v dosmrtno ječo, 68 ostalih zarotnikov v daljši zapor. Kralj je pomi-lostil na smrt obsojene zarotnike v dosmrtno, v dosmrtno ječo obsojene zarotnike pa v dvajsetletno ječo.
't NEMČIJA IN LAŠKO-TURŠKA VOJSKA.
»Daily Telegraph« poroča, da je nemški carigrajski poslanik izdelal sledeči posredovalni mirovni predlog med Italijo in Turčijo: Turčija odstopi Italiji v Tripolisu obrežje, ki so ga zasedli Lahi. Ostala dežela in dve pristan nišči ^a ostaneta turški.
Štajerske novice.
š Naši shodi. Pretečeno nedeljo, 5. maja, se je vršilo celo vrsto lepo uspelih zborovanj naše organizacije na Spodnjem Štajerskem. Dr. Korošec, Roškar in dr. Hohnjec so govorili na shodu Kmečke zveze v Št. Jakobu v Slovenskih goricah, Pišek, dr. Benkovič in dr. Leskovar na shodu Jugoslovanske Strokovne Zveze v Rušah, kjer se je zbralo nad 200 ljudi. — V Slivnici pri Mariboru je bila skupna prireditev Orlov iz Slivnice in Hoč. Govorila sta po javni telovadbi urednik Kemperle in kaplan Baznik ter načelnik mariborskega Orla, Simonič.
š Kamnica pri Mariboru. V četrtek, dne 9. maja dopoldne se vrše tukaj občinske volitve. Posilinemci in mariborski meščani delajo z vso silo. Celo dve slovenski učiteljici ste morali dati njim pooblastila. Slovenska stranka se je sicer na boj pripravila, vendar se še danes ne more reči o končnem uspehu.
š Cvetlična dneva, ki so ju priredili mariborski Nemci dne 4. in 5. maja v korist ubogim otrokom, sta prinesla 13.500 kron dohodkov. Stroški bodo znašali komaj 1800 kron. Ostane torej lepa vsota ža razdelitev med uboge otroke.
š Osebne vesti. Poštna koncipista Al. Gregorič in dr. Leparovič v Gradcu sta imenovana poštnima komisarjema istotam. — V pokoj je stopil davčni upravitelj Alojzij Belšak, ki je bil pri« deljen c. kr. davčnemu in depozitnemu uradu v Mariboru.
š Smrtna kosa. Umrla je v Celju 941etna hišna posestnica Vilhelmina Dcgen. — V Št. Juriju ob Taboru pa sta umrla posestnik in mlinar ter večletni načelnik požarne brambe Franc Bovni v 62. letu starosti ter posestnik Franc Kotlan, p. d. Lesjak. Oba sta nagloma preminula na eni in isti bolezni.
š Umrl je v Starem trgu Anton Si-tič, veleposestnik in cerkveni ključar. — V Vrhih j c umrl g. Pavel Hovnik p. d. Repnik. — V Št. Andražu nad Polzelo pri Oljski gori je umrla gdč. Marica Proprotnik, stara komaj 21 let.
š Strela je udarila dne 3. t. m. ob Vi 3. uro popoldne v hišo posestnika Kačiča. pri Sv. Krištofu pri Laškem trgu. Ogenj se je hitro Širil na hleve in gospodarska, poslopja. Rešili so samo svinjo in živino. Skoda pogorelih po slopij je velika. Nekaj ic pokrite z za< . .varovalnino.
§ Mraz, kaltor iz Haloz pišejo, Posedaj po tamošnjih vinogradih ni napravil take škode, kakor so časopisi poročali. Dosedaj je večinoma še vse v redu in če ostane tako, laliko upamo na bogato trgatev.
š Oven Je pobodel v Prepoljah na Dfevskem polju 161etno dekle Marijo Sagadinovo. Pri tem si je strla eno roko in so jo morali spraviti v mariborsko bolnišnico.
š Cerkveni rop. Iz Konjic nam poročajo, da je neki zlikovec vlomil v farni cerkvi v nabiralnik ter pobral iz njega ves denar. Notri je utegnilo biti 40 do 50 kron.
Mnenje g. dr. Al. C r a c i u n c s c u , poleti v Herculesbad-u (Mehadia); pozimi v Opatiji.
Gospod J. Scrravallo,
Trst.
Uspehi, ki sem jih dosegel z Vašim Serravallovim Ki na vinom z železom, so bili tako povoljni, da ne bi mogel biti sedaj brez njega. Veseli mo, da Vam morem poročati, da je to vino mnogo boljše od vseh sličnih izdelkov.
Herculesbad, 1L maja 1909.
Dr. Al. Craciunescu.
Tržne cene.
Cene veljajo za 60 kg.
Budimpešta, 8. maja 1912.
Pšenica za maj 1912.....11-73
Pšenica za oktober 1912 . . .	1128
Rž za oktober 1912.....9 55
Oves za oktober 1912 ....	9 09
Koruza za maj 1912.....919
Koruza za julij 1912.....917
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
Cu opazovanja	Stanje baroni otra v mm	Temperatura Celziju	Vetrovi	Nebo	djl c & >3§ i г •d as w > U >
9. zveč.	7413	130	sr. svzh.	oblačno	
7. z jutr.	41-5	110	sl. jjvzh.	n	1-0
2. pop.	39-6	16-0	sl. svzh.	dež	
Srednja včerajšnja temp. 12-9°, norm. 13 0°.
Hiša
enonadstr opna z zelenjad. vrtom, gostilno in trgovino se takoj iz proste roke proda. Naslov pove uprava „Slovenca". 1358
Zi izdelovanje
vseh vrst se priporoča po nizkih cenah tvrdka
M. Schubert, prej Bilina & Kasdi
Ljubljana, Židovska ulica št. 5. 1239
z velikim, dobrourejenlm vrtom pod smrečjim
gozdom na lepem prostoru pod Rožnikom, kamor zahajajo na počitnice tujci; oddaljeno od Ljubljane 10 minut, davka prosto še 12 let. Vse ugodnosti kakor v mestu. Cena po pogojih. Naslov pove upravništvo „Slovenca". 1383
Fini, zelo ceni, modni
se dobijo pri g.l. podboju p. Sv.Petru v Ljubljani, tudi žalni, vel. zaloga itd.
1462	Tovarnar.
/ Zlate Mtinje: Berlin, Pariz, Bim Itd./
TZaJbelJ. kosm. zobo
Г
st
•Г
Izdelovatelj
O. <3eydl
LJubljana, Stritarjeva ollca 7
Proda se
1449
enonadstropna hiša
sredi trga z gospod, poslopjem, vrtom ln nekaj njiv, pripravna za vsako obrt Vprašanja na M. Hribar, Mengeš.
M KACIN, Hovi Vodmat 101, Ljubljana
(Oražmova jama)
Izdelujejo so Itaritintllll P° vsake vrsto HdllliUUlJl najnovejšem ameriškem sistemu. Za ccr-kve, šole, pevska društva itd., od 120 K .naprej. Na delna odplačila po 15 K na mesec. Sprejemajo se tudi popravila. Cenik gratis in franko. 1412
Takoj se odda
1438
eno stanovanje
z dvema sobama, kuhinjo in pritikli-nami za letno najemnino 240 K in
eno stanovanje
z dvema sobama, kuhinjo in pritikli-nami za letno najemnino po 180 K.
Pojasnila je dobiti v vili Popovič, Bleiweisova cesta št. 33.
Štiri pare utrjenih tovornih
i voziti in ipniD vred se m moli eni preda.
Kje, pove uprava tega lista pod št. 1440.
Zahtevajte novi cenik za leto 1912 o veliki zalogi potrebščin za mizarje in dodatek z novostmi, velezanimivimi za vsakega rokodelca in tovarnarja, posebno važno za kalkulacije in proračune. — Naročila sc izvršujejo najskrbneje, najsolid-neje in potom prve pošto ali prvega vlaka. — Cenik pošiljam zastonj in franko. Adolf Sch6n, velika zaloga vseh potrebščin za mizarje, Praga, trg sv. Vaclava 53.	1382
Popoln je:
1484
Sherloc^ Holmesovih
::::: detektivskih povesti 'TZ
OU	(Spisal Conan Dovle)	©U
tfcsr C&gr
VSEBINA: Škandal na Češkem - Liga rdečelascev Slučaj istovetnosti - Skrivnostni dogodek v Boscombe Valley- Petero pomarančnih peček - Mož z zavito ustnico

Dobiva se v vseh knjigarnah ali pa pri
Ig. pl. К1егг\таугји \ Геф Bambergu v Ljubljani.
Otvoritev gostilne.
Velecenjenim stalnim gostom in slavnemu občinstvu sploh si usojam vljudno javiti, da sem prevzela staroznano gostilno
Proda se skoro nova, komptoarska
kjer bom vsikdar skrbela za najboljšo pijačo inizborno kuhinjo.
Zahvaljujoč za vsestransko zaupanje, ki se mi je doslej izkazovalo v restavraciji »PERLES«, se priporočam tudi na novem mestu za enako zaupanje, zagotavljajoč vsestransko najboljšo postrežbo po zmernih, nizkih cenah.
1485
Veiespoštovanjem Marija Petan.
Št. 13.192.
azglas.
1469
Po naročilu c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 18. aprila 1.1., št. 8372 se opozarja prebivalstvo mesta Ljubljane, da je letos takozvano hroščeoo leffl.
Podzemeljski ogrci rjaoega hrošča so napravili zadnja leta po nasadih, njivah, travnikih, vrtovih, gozdih in vinogradih veliko škodo, ker so izpodjedali korenine; zdaj pa objedajo hrošči mladozeleneča drevesa, rastline, trte, zlasti pa sadno drevje ter pokončavajo vse bodoče pridelke.
Zato je v živo korist ljudstva, da pokončuje rjavega hrošča z vso silo in na vse načine. Najlaže se pokončujejo hrošči v zgodnjih jutranjih in dopoldanskih urah, dokler še ni gorkega solnca in dokler sede hrošči leni po vejah in rastlinah.
Ob tem času je najuspešneje otresati jih v rjuhe ter jih zmetati v vreče, ki naj se na to pomešani z neugašenim apnom namočijo ali skuhajo in posuše na solncu. Na ta način pokončani hrošči so tečna piča perutnini.
Opozarja se prav posebno, da je treba hrošče pokončavati najbolj prve pomladne tedne, ko začno letati in pa ko nehajo frčati, ker je tedaj med njimi največ babic.
DeZelni odbor plaCa stroške za ncngaSeno apno fn njegouo ooinfo ter daje prispeohe za rfuhe in nreCe, ki so za nabiranje rjavih hroščev potrebni.
Račune je predložiti mestnemu magistratu do konca junija t. 1., da jih odpošlje deželnemu odboru.
Ljubljansko prebivalstvo sc poživlja v lastnem interesu, da pomaga pokončavati škodljivega hrošča in da k temu poslu navaja in vzpodbuja tudi mladino.
Illesfni magistrat ljubljanski,
dne 25. aprila 1912.
Župan:
dr. loan Taužar t. r.
za pomladansko in poletno sezono 1912. Kupon. 310 metr. dolg, za (} ^ kompletno moško obleko 1 kupou 15 kron
(suknjo, hlačo, telov-1 1 kupon 17 kron nik) zadostno, stane le 1 1 kupon 20 kron
Knpon r. a črno salonsko oMoko K SO'—, kakor tudi blago za površniko, turiBtovsko obloke, svileni lcamgarn itd., pošilja po tovarniški ceni kot reolna in solidna, dobroznaua	425
zaloga tovarniškega sukna
Siegel-Imhof v Brnu.
Vzorci zasloni In Iranko. Vsled direktnega naročila blaga pri tvrdki Siogol-Inibot iz tovarne imajo zasebniki mnofjo
prednosti. Vsled velikega blagovnega prometa vodno največja izbira povsem svežega blaga. Stalne. najnlžfe cene. Tudi najmanjša naročila »o izvršo najskrbneje, natančno po vzorcu.
so m
J
Samo tedaj
jc preizkušeno najboljši 1252 kavini pridatek n.
: Franck: pravi,
kadar ponujeni Vam zaboj-čki ali zavitki nosijo kot ne-prevarljivi znak tvorniško znamko: kavin mlinček.
Domača tvrdka.
Modni salon *
arija Soizl
Židovska ulica št. 8.
Največja zaloga vsakovrstnih slamnikov, športnih čepic in oblik zadnjo novosti pravkar došla. Žalni klobuki vodno v zalogi.
Razno.rsten nakit, svila in druge mo-distovske potrebščino v veliki izberi. -
Modelni klobuki so cenj. damam na ogled samo v trgovini. ———
Marija Gotzl.
Za obilen poset se priporoča. Z veiespoštovanjem
Za modlstinje vse močne potreMćinsz imernim Dopustom.
□
lina
z vso dobro izbrano zalogo mešanega blaga in popolno opravo se takoj proda zaradi rodbinskih razmer. Nahaja se v večji župniji na Dolenjskem, na najlepšem mestu prav blizu železnice. Trgovina je staroznana, se najboljše vodi in ima velik promet. Ta, pravi zlati izvor se odda pod zelo ugodnimi pogoji. - Pismene ponudbe na upravo lista pod „štev. 1486".	ч Н8Г>
s pripravnim stanovanjem se takoj odda Vprašati je v Sodni ulici št. 3. 1488

Od dobrega najboljše!
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 4. KRANJ	KOČEVJE
Glavni trg St. 79.	Glavni trg St. 53.
NOVOMESTO 1197	Vel. trg St. 88.
IZPELJHVH
vseb poslovnih transakcij. Izdajanje Čekov, nakaznic
1П KREDITNIH PISEIfi
za vsa olavna io stranska mesta iu- in inozemstva.
C. KR. PRIUIL. ВНПСПН 1П mEflJllLIIIĆflfl DEII1IŠHH DRUZBH ♦ ffHKUP 1П PRODAJ H
Akcijski kapital: 50,000.000 kron.	Rezervni zakladi: 22.000.000 kron. ^
OSHEONJA MENJALNICA:
IH t K RIIR ВШШЈ i., ШC91LZEILE š!eo.
iS
Hoden, Češka Kair.ilcn, Češka Lipa, Urno. Cablonz, N. firaslllz, Krakov, Lltomerlee, Moravski /umperk. Modllng, Meran, Novi Jleln, Plzen, Praga, Llberce. Tcpllee, Senov, Dunajsko Novomesto, Cvitava.
♦
♦ ♦
ev,
vseh vrst rent, obligacij, državnih paplrj akcij, prioritet, zastavnlc, srečk Itd., Itd.
Zavarovanje proti \m pri тШ srečk in vreon. papirjev
Prospekte in cenike premij zastonj in tranko
Nizke cene!
P
S«
£ ЧЦ
Novosti sukna za moške in modnega »lasa za damske otrteke!
Zahievaiie vzorce!
Ljoliljaiia, Stritarjeva ulica 4.
Vzorec гататотвп-
015
Klobuki Cilindri Čepice Kravate Rokavice
Srajce Nogavice Žepni robci Naramnice Palice Dežniki i. t. d.
vedno najnovejše v vseh modnih predmetih*
Modna in športna trgovina
P. Magdič
Ljubljana, Francajožefa xcesta, naspr. glav. pošte.
Za birmo!
Najboljši in najcenejši vir za nakup birmanskih daril.
Največja izbira ur, zlatnine in srebrnine.
Srebrne moške ali damske ure po kron 9-80; zlata damska ura kron 23—; srebrna verižica krone 3-—; srebrna dvo« stranska verižica (zelo moderna) krone i—.

©Fr. (Buden
PreSernooa I infiliaffM , Samo nasproti ulica St. t. ВДМШдаПа« franc, samostana.
v
£asina tovarna ur v Švici.
Precizlgske are „UHa", „Union", „Seeland".
Zastopstvo le prvovrstnih to-varen in priznano najboljših koles „KI NT modeli 1912
Karel Čamernik & Ko,
Ljubljana, Dunajska cesta 9 — 12.
Specialna trgovina s kolesi, motorii. avtomobili in posameznimi deli. ™
Mehanična delavnica prvega razreda za vsa V
to stroko spadajoča dela in popravila.
Garaža za avtomobile. Zaloga pnev-matikov za avtomobile, motorje in kolesa. — Popravila pnevmatlkov potom vulkaniziranja. — Bencin in olje za vse vporabe. — Izposojevalnica koles. — Sola za vožn|e z vsemi vozili. — Interesentom smo s strokovnimi pojasnili brezplačno na razpolago.
Ugodna prilika!
Ker imam veliko zalogo opeke, ki je izdelana še iz cenenega cementa, oddajam
cementne strešnike
(z zarezo in brez zareze) po znižani ceni.
Cementna strošna opeka prekaša po svoji trpežnosti druge vrstne opeke ter dajem za njo vsako poljubno garancijo.
IVM JEUtČl. UUUflUL
družba
1018
Nizozemska
S se priporoča za sklepanje zavarovanj na življenje rente, doto in vojaško službo pnpo	pQd n'ajugodnejšimi p0g0ji m najnižjimi premijami.
- stanje zavarovanj koncem leta 1910 ca 375 milijonov. S Rezerve	n	» » TUf u , " 452
И eiavno „stonstvo za štajersko in Kranjsko v Građcu I, Schmiedgasse 40,
S kfr se sprejmovsak čas strogo reelni, delavni sotrudniki proti dobri plači, g S Nadzornik za Kranjsko CIRIL GLOBOČNIK, Ljubljana, Elizabetna cesta i. g
■Данамиииддвниидијиииндваидмјиивмианиииидиидиидди
__I .............I... ■ it" tihii i IIII I li 11 11И1ГГ1ГТГ-"" .........'
lil ciif1®
Praga ®Wysočany.
Dinamo stroji, elektriški motorji. Naprave za elektriško razsvetljavo in preuafanie elektriške sile. Električni obrat vseh vrst. tfentilsstorSi. Trarlbo-geiieraforji, elektriške železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. OMoČnice in žarnice
vseh vrst.
Vodne fnrSrine vseh sestav, &Francis, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh elektriških strojev od drugih tvrdk. Vse :-:	potrebe za inštaliranie.


TEHNIČNI
RESLJEVA CESTA
BIRO Ш STAVBENO PODJETJE
ST. 26 (POLEG PLINARNE), IZDELUJE:
Beton Zelezobeton Mostove Strope Dvorane Zazidke turbin
Strokovna Izvržitev vseh vrst načrtov Prevzetje zgradb Tehnična mnenja
Vodovodi Električne centrale Turbine Milni Žage Opekarne Moderne apnenlce
Obisk strokovnih inženirlev na željo