Hipotenzija — nizek krvni pritisk
Nevarnost za »zgornja nadstropja"
Veliko smo pisali in še pišemo o visokem krvnem pritisku ter o diagnostiki, nevarnosti in kontinuiranem zdravljenju. Danes vemo, da visok krvni pritisk ni brez nevarnosti in da ga ima vellko Ijudi.
Kaj pa je z ljudmi, ki imajo nizek krvni pritisk?
Ali  jih  obravnavamo  kot  bolnike?
Nič kolikokrat slišimo: »Imate nizek pii-tisk, spijte malo kavice, da boste lažje delali, vendar boste dolgo živeli.«
Ali je to res?
V vsakem primeru lahko rečemo, da so ti ljudje nerazpoloženi, utrujeni, imajo pogoste glavobole in vrtoglavice, včasih celo izgubijo zavest.
Cim manjši je krvni pritisk, tem manj krvi deteka v možgane. Enostavneje si to lahko predstavljamo, če pogledamo stolpnico in vo-dovodno napeljavo: neraalokrat je curek vode slabši, zgodi pa se tud/, da so stanovalci v zgor-njih nadstropjih brez vode. No, ni se treba bati, da bi možgani ostali brez krvi, ker pri človeku obstaja več mehanizmov, ki to ure-jajo. Vsekakor pa moramo vedeti, da človeka, pri katerem je prišlo do nezavesti zaradi zni-žanja krvnega pritiska, ne smemo dvigovati. temveč ga moramo poleči, lahko mu tudi pori-ložimo noge. Ce bi ga skušali dvigovati in postavljati v stoječi položaj, bi to lahko po-menilo celo smrt. Največkrat se takšne nenad-ne nezavesti pojavljajo, ko veliko Ijudi stoji v zaprtih dvoranah, npr. pri proslavah, zborih in podobno. Vemo, da je pri ljudeh z znižaniin krvnim pritiskom premajhen dotok krvi v možgane. Ti ljudje teže pomnijo, lahko reče-mo celo, da pozabljajo, slabša pa je tudi spo-sobnOst koncentracije. Imajo motnje sna, obi-čajno povečano potrebo .po spanju in miru, največkrat zjutraj.
Pri mlajših ljudeh, ki imajo še zdravo ožilje, znižanje krvnega pritiska ni nevarno, razen če
so zaposleni na takšnih delovnih mestih, kjer bi že saraa vrtoglavica lahko povzročila nesre-čo, npr. delavke pri strojih, vozniki, delavci v višini. Vse drugače pa je pri starejših lju-deh, pri katerih je ožilje nekoliko sklerotičao ali pa je arterioskleroza že napredovala. Od enih do treh zjutraj je krvni pritisk pri vseh ljudeh že fiziološko najnižji, če gledamo ni-hanje krvnega pritiska v času 24 ur.
Če se takšnim Ijudera krvni pritisk v ome-njenem času preveč zniža, lahko dožive med spanjem možgansko kap. Dostikrat se zgodi, da takšne ljudi najdemo zjutraj mrtvoudne &li celo mrtve. Simptom, ki prestraši veliko Ijudi, je tudi hitro bitje srca, zato tudi večkrat išče-jo pomoč pri splošnih zdravnikih in različnih specialistih.
Simptomi, ki jih srečujemo pri Ijudeh z znižanim krvnim pritiskom, so zelo različni. Nekaj smo jih omenili, nekaj pa jih bomo sa-tno našteli, npr. črnenje pred očmi, šumenje. v ušesih, živčna prenapetost, pogoste spremembe razpoloženja, splošna potrtost, depresije, impo-tenca, krvavitve itd. Vemo pa, da je od 100 bolnikov, ki iščejo pomoč pri zdravnikih, 15 % tistih s hipotenzijo in da imajo ti ljudje med enajstim in tridesetim letom starosti najvcč težav,  od tega petkrat več ženske -kot moškl.
Zivljenje takih ljudi ni lepo, vsak pa želi živeti bolje in lepše. V vsakem priraeru so manj učinkoviti pri delu, pogosto na bolni-škem dopustu, pri splošnih zdravnikih in zdrav-nikih specialistih. Znižan krvni pritisk je to-rej    tudi   družbenoekonomski   problem.
Človek, pri kateremu sistem regulacije ne-moteno deluje, nima težav, pa čeprav so iz-merjene vrednosti njegovega krvnega pritiska prej nižje kot normalne. Ni pa nujno, da člo-vek, za katerega menimo, da ima normalen krvni pritisk, nima težav — lahko ima občas-na znižanja krvnega pritiska — njegova regu-lacija krvnega pritiska je torej motena.