Posamezna Številka 40 vinarjev.
Šlev. 169.
v LMaii, v pm, dne 25. jnma n
Leto um
»SLO V t NEC« velja
po polti na vso strani Jagoda vije In v Ljubljani: m oelo leto naprej.. k 84'—
ia pol leta •......42-—
sa oetrt leta * .. „ 21-— uenmeaec „ .. „ 7'—
la tiostmatvo cololetno K 95 —
ess Sobotna izdaja: =
Za oelo leto.....K 15 —
ia inozemstvo. . . . _ 20 —
Enostolpna petltvrata (58 mu široka ln 3 mm visoka ali njo
proator) za enkrat . . . po K 1-20 uradni razglasi . no K 1-80 Pri naročilo nad 10 objav popnst
tfajmanjšl oglas 59/9 mm K t— ■ Poslano:
Enostolpna petitvrsta K. 3'—>
Izhaja vsak dan IzvzemM ponedeljek ln dan po praznik^ ob 5. url zjutraj.
IV Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol ttev. 6/111. Bokoplal se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne sprejemajo. Oredg. telef. šiv. SO, npravn. itv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava Je v Kopitarjevi ul. 6. — Račnn poštna bran. ljubljanske št. 850 za naročnino ln št 349 sa oglase, avstr. ln češke 24.797, ogr. 20.511, bosa.-tiaro. 7563.
moderni politiki.
Najstrašnejši pojav, ki se vzdihuje na obzorju našega socialnega življenja, je boljSevizem. Kako to grozno gibanje razkraja in drobi naš državni ustroj, o tem ao naši državotvorni listi sila dobro poučeni. Komunizem z vsem svojim miselnim aparatom se polašča našega ljudstva. Tako mora vsakdo soditi, kdor oblikuje svoje politično znanje iz časopisja J. D. S. Višek je dosegel ta strahoten pokret na Vinici, ko so boljševiki priredili naravnost procesijo.
Neprestano govorjenje o boljševiški nevarnosti, o »podzemeljskih rovarijah komunističnih elementov«, o agitatorjih Lenina in agentih Bele Kuna v Jugoslaviji je brezmiselno in skrajno škodljivo. S takim jjevorjenjem se zanaša med naše ljudstvo razpoloženje nezaupanja in negotovosti. Javnost je v neprestanem razburjenju in pričakuje dan na dan novih, krvavih pretepov, ki naj državo prevržejo. Ustvarja se s tem atmosfera, ki mora ljudstvo demoralizirati, ga oropati vsake vere v trdnost in trajnost naše mlade države. Skrajno neprijetni in tesni občutki se morajo polastiti vsakega posameznika ob teh senzacionelnih, pretiranih in nezmiselnih vesteh. Ko se ustvari tako nemirno in de-imoralizirano ozračje, se pričnejo takoj gibati pustolovski elementi, ki jih vojna in revolucionarni dogodki našega časa tirajo potem k nepremišljenim korakom ter vodijo v nesrečo. Nič ni tako pripomoglo k nemirom v naši državi, kakor zmedeno in alarmantno pisanje naših »državnih« listov. Poleg tega sc širi s tem v svetu mnenje, da je naše ljudstvo tolpa razdivjanih bolj-ševikov, da sloni naša država na gnilih, trhlih nogah in se v kratkem zruši v prah.
Tako žurnalistično početje podpira na
ViSO
moč zunanjepolitične namene Italijanov in jim pomaga uničevati ugled naše države v tujini.
Kar utegne omajati temelje našega državnega organizma, ni otročja procesija v Vinici, temveč ona korupcija, ki se širi ▼ upravi na Hrvaškem in v Srbiji, je ono nesramno tihotapstvo in veriženje, ki nam podražuje vsak kos kruha in vzbuja v celi deželi ljudsko ne voljo in ljudsko upornost.
Vso ostrino državne oblasti in brezobzirnosti zakona je treba uporabljati proti pravim povzročiteljem ljudske nevolje in ne proti nevolji sami, ki je naravna posledica škandaloznih razmer.
Klicati strojne puške in vojaštvo na cesto, da se zaduši v krvi vsak znak ljudske nezadovoljnosti, prilem pa trpi tihotapstvo, korumpirati našo upravo po receptu dr. Žerjava se pravi zlo na lahkomiseln in brezglav način večati. Poleg tihotapstva in korupcije v upravi naj po-
SL* I i. £\,
J. p-
-n.
Dr. Ignacij BCno&lefoar.
Dne 6. julija je minilo sto let, ko jc bil v Škocijanu pri Mokronogu rojen misijonar dr. Ignacij Knoblehar, ki slovi po svojih delih tudi med drugimi narodi. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu in v Ljubljani in je vstopil v ljubljansko bogoslovno semenišče. Že kot dijak je imel željo, da bi postal misijonar pri poganih. Da bi se mu ta želja čim prej uresničila, je odšel v Rim, da bi v propagandi nadaljeval bogoslovne študije. V propagando ga niso sprejeli, a to mu ni vzelo poguma. Ostal je v Rimu in se pridno učil, čeprav jc moral trpeti opmanjkanje. Po dveh letih so ga sprejeli v propagando, kjer se je z veliko vnemo pripravljal za misijonarja. Ni bil sicer posebno nadarjen, pač pa zelo marljiv in se je pridno učil vsega, kar bi mu moglo pozneje koristiti pri misijonskem delu. Dne 9. marca 1845. je prejel mašniško posvečenje in jc kmalu nato postal doktor bogoslovja.
Takrat jc propaganda sklenila ustanoviti novo misijonsko postajo v srednji Afriki in je za ta misijon določila poleg drugih poljskega jezuita p. Maksimiliana
maga še preki sod in policijski režim razširjati upornost in prevratnost v ljudstvu. Take modrosti sta le Pribičevič in moderni politik dr. Žerjav sposobna. Isto politiko je uganjalo gnilo nemško meščanstvo v Avstriji, ko jc narode mesto s samoodločbo osrečevalo z vislicami, z zapori in žen-darmerijo. Tudi jugoslovanski »National-verbaandlerji« se niso v svetovni vojni ničesar naučili in nimajo zato niti najmanjšega vpogleda v potrebe našega časa.Ali ve »Slov. Narod«, ta cesar državotvornih listov, da so imeli Italiiani par kilometrov od Ljubljane zbranih 21 polkov, 20 oklop-nih avtomobilov in 200 topov pripravljenih, da »posežejo vmes«, če se pojavijo nemiri v naši deželi? Zadostovalo bi, da vrže 14 leten fantič kamen v šipo in panika bi bila tu. Vojaštvo in policija bi morala nastopiti, kri bi namočila ljubljanske ceste, izgredi in nemiri bi bili neizogibni in za intervencijo italijanskega vojaštva bi bil povod dan.
Zato moramo biti predsedniku deželne vlade hvaležni, da je s svojimi daleko-vidnimi ukrepi preprečil to nesrečo in dokazal, da ume potrebe naše države in našega ljudstva globlje kakor po policijskem sistemu hlepeči demokratični ministri v Belgradu.
Dr. Ivan Knific:
sa propssrcn. i.
»Večinska volitev ali proporc?« to vprašanje sili na dnevni red. Rešuje ga naše ministrstvo« za konstituanto, reševali ga bodo poslanci v belgrajskem predstavništvu, rešiti ga bo treba pa tudi za deželne (pokrajinske) zbore, mestne zasto-pe, občinske odbore, morebiti celo za društva in korporacije. Bahamo se, da živimo v najbolj demokratičnih časih; pravico hočemo za sebe, pravico tudi za druge. Kako je mogoč še kak pomislek proti proporcu, najpravičnejšemu volilnemu redu? In vendar odgovor na stavljeno vprašanje ni tako enostaven, kakor se nam zdi na prvi pogled. Tehtni razlog' govore za proporc; ima pa ta volilni red tudi gotove slabosti.
Oglejmo si najprej nekatere ugovore proti proporcu.
1. Pri večinski volitvi za državni in deželni zbor se razdeli večje ozemlje v majhne volilne okraje in za vsak okraj določi stranka javnega kandidata, moža, ki hodi po volilnih shodih, proučuje potrebe tistega okraja in obljublja volilcem, kaj bj storil za nje. Volilci poznajo kandidata, agitacija zanj je lahka in uspešna, in ko je poslanec izvoljen, vedo, na koga se morajo obračati. Pri proporčnih volit-
vah pa se glasuje po strankah. Volilec nc voli določenega kandidata, marveč se samo izjavi, kateri stranki najbolj zaupa. Vodstvo stranke sestavi seznamek (listo) kandidatov za veliko ozemlje, ne da bi se oziralo na posamezne okraje. Po končani velilvi nihče ne ve, kdo je njegov' poslanec, na koga naj se obrne, če hoče kaj doseči. Vsckako le na vodstvo stranke; to šele določi poslanca, ki naj posreduie v tisti zadevi. Skušnja uči, da poslanec mnogo marljiveje deluje zi lastni volilni okraj, ki ga natančno poz- a, nego se briga za posamezen slučaj, če jc izvoljen za celo deželo, ki je ne more poznati v podrobnostih. Tudi zahteva proporc politično izobražene, izšolane volilce; preprost človek pa se ne more povspeti do tolikega strankarstva, da bi pri volitvi upošteval samo stranko, nc pa strogo določenega kandidata.
Resen in stvaren ugovor, ki jc upravičen le pri državnih in deželnih volitvah, ne pa pri občinskih in društvenih. Težko-čam bi se izognili tako-le: Stranka naj po končanih volitvah vse ozemlje natančno razdeli med izvoljene poslance, od katerih naj zahteva, da se pouče o potrebah njim pripadlega okraja in sc kar najbolje potrudijo zanj. Je pa premnogo zadev, ki niso le krajevnega pomena, ampak splošnega, važnega za celo deželo ali cel narod. Takih stvari že doslej ni obravanaval posamezni poslanec, ampak vsa stranka, ki je zadevo izročila najsposobnejšemu, če le mogoče, strokovnjaku. Isti način ostane ti v;bolj, če zavlada proporc. — Ugovor ima v misnh le proporčno volitev potom »vezane liste«, nt upošteva pa direktne volitve po proporcu, kakršno je spte.clo v načrt naše ministrstvo za konstituanto. Po tem volilnem načinu se večje ozemlje istotako razdeli v volilne okraje kakor pri večinski volitvi ter se istotako za posamezne OKiiijc. določijo kandidati; torej bi sc tudi agitacija vršila na isti način 1 . kor doslej. — Očitek, da naše ljuds i-n ni /.t-lo za proporc, je krivičen. Hudi volilni boji v zadnjih desetletjih so pokazali, da je drankarska zavest že globoko prodrla v slovensko ljudstvo. Najpreprostejši človek je volil pravzaprav stranko, četudi je v resnici glasoval za določenega kandidata. Zgodilo se je včasih, da ie ta ali ona stranka postavila za kandidata manj sposobnega, recimo slamnatega moža, dostikrat brez upa zmage, in vendar so šli volilci zanj v boj z isto odločnostjo, kot za voditelja stranke.
2. »Večinska volitev je enostavna in svobodna, proporc je izumetničen in neiz-premenljiv.« Večinsko volitev razume tudi najpreprostejši volilec. Na glasovnico zapiše, kogar sam hoče; nikogar ne moremo siliti (razen pri ožji volitvi), da bi vo-
lil oficielnega kandidata. Proporčnih načinov pa je brez števila, da niti izobraženci ne vedo, kateri je najprimernejši in naj-pravičnejši; kako naj ga razume neuki volilec? O svobodi pri izberi kandidata ni govora. Če stranka proglasi neizpremen-ljivo listo kandidatov, moraš voliti »vezano listo«, če so ti naštele osebe všeč ali ne nimaš niti pravice, da bi kandidate napisal v drugačnem redu, nego zapoveduje stranka; voliti moraš vse ali pa nikogar. Pri direktni proporčni volitvi je pa tvoj glas tudi samo tedaj veljaven, kadar voliš ofi-ciclnega kandidata, sicer proglase tvojo glasovnico za neveliavno. Kako se to strinja z demokratičnim duhom in svobodo-ljubnostjo sedanjih časov? Niti najbolj absolutistične stranke niso tako prezirale volivčeve osebnosti.
Očitek je deloma upravk.:n. v splošnem pa hibe proporca hudo pretirava. Nekateri proporčni načini so res zamotani, drugi pa so prav razumljivi. Posebno metoda »vezane liste:< je jasna vsakomur. Ko so 1. 191!. Ljubljančani po tem načinu volili mestni zastop, glede umljivosli ni bilo niti najmanjše težkoče. Direklna pro-porčna volitev pa ie r.a las enaka vc-činski volitvi. Ao bi kje vpeljrii zamota-nejši proporc, bi morali seveda volivce pred volitvijo primerno podučiti. — Toliko hvalisana svoboda pri večinskem glasovanju je samo namišljena. Če riti volil strankinega kandidata, nisi izvršil nikake-ga junaštva; razcepljeni glasovi povzročijo kvečjemu ožjo volitev, kar pri proporcu t>i mogoče; tvoje svobodno glasovanje je bilo samo udarec, v vodo, pozifivn. uspeha nisi dosegel nikakega. Pri direktni volitvi je svoboda glasovanja enaka, če volimo po proporcu ali potom večinske volitve. — Drugače je pri »vezani listi«; tu ni nobene svobode več. Zato pa vodstvo stranke ne sestavi liste, kakor samo hoče, marveč s pomočjo zaupnikov. V majhnem ozemlju, n. pr. pri občinskih volitvah, sestava take liste ne dela posebnih težav, dasi je treba upoštevati krajevne in osebne razmere. V večjem ozemlju, pri državnih in deželnih volitvah, pa je sestavljanje »vezane liste« najtežavnejši del volitve. Na vse stanove in na vse dele dežele se je treba ozirali. Zaupniki istega okraja dostikrat niso edini. Kako razvrstiti kandidate? Nihče ne mara na zadnje mesto. Tu priporočajo sociologi pronorčno sicer, toda direktno volitev s kolikor mogoče veliko volilno svobodo pri izberi kandidata.
3. Skrutinij večinske volitve je zelo preprost, proporčev pa naravnost učenja-ški.« Pri navadni volitvi zmaga kandidat, ki je dosegel večino glasov. Treba je samo sešteti veljavne glasove in vsoto deliti z 2. Vsak volivec takoj razume, kdo je zmagal in zakaj. Pri proporcu pa zlasti razdelitev
Rylla in našega Knobleharja. Knoblehar je šel prej v Gazir na Libanonu, da bi se utrdil za vroče afriško podnebje in se še bolje priučil arabskega jezika. Spomladi
I.	1847. so odšli misijonarji v Afriko in so
II.	febr. 1848 prišli v Hartum, kjer so ustanovili misijonsko postajo, ki naj bi bila središče njih misijonskega dela. P. Ryllo, ki je misijon vodil, je umrl že 17. junija; njegov naslednik je postal Knoblehar, ki jc vodil težavno misijonsko delo v srednji Afriki skoraj deset let.
Jeseni 1. 1849. se ie odpeljal Knoblehar z nekaterimi tovariši po Belem Nilu proti jugu, da bi si ogledal, kje bi bilo mogoče začeti misijonsko delo med zamorci. Prišel je do kraja Gondokora, ki se mu je zdel pripraven za misijonsko postajo. Ker pa ni imel sredstev za ustanovitev, se je vrnil v Hartum in odtod v Ljubljano. Doma in na Dunaju je nabral prccej darov za afriške misijone. Po njegovem prizadevanju se je na Dunaju ustanovila misijonska družba za katoliške misijone v srednji Afriki. Šel je tudi v Rim, kjer ga je Pij IX. prijazno sprejel. Propaganda jc nameravala afriški misijon opustiti, a na Knoblchar-jevo prigovarjanje tega ni storila in jc Knobleharja imenovala za provikarja. Iz Rima sc jc vrnil v Ljubljano pn darove in jc cd šel v Afriko. Z njim jc šlo pet slovenskih misijonarjev: Dovlak. Milharčič. Kočija -
čič, Trabant in Možgan. Prišedši v Kairo je Knoblehar kupil ladjo, da bi lažje misi-jonarili. Dal ji je ime »Zgodnja danica«. Ko so v Hartumu nekoliko uredili, se je napotil Knoblehar z nekaterimi misijonarji v Gondokoro, kjer so z velikim trudom ustanovili misijonsko postajo in jo posvetili Materi božji. Misijonar Možgan je ustanovil v ribiški vasi ob Belem Nilu postajo Sv. Križa. Vsled nezdravega podnebja so umrli v štirih letih že štirje slovenski misijonarji. To je bila huda izguba za misijone in velika žalost za Knobleharja, pa ga ni po-trlo. Knoblehar je imel silno težavno delo: učil je zamorce, vozil se večkrat iz Gondokora v Hartum in nazaj, moral je za vse skrbeti in je živel v nezdravem podnebju. Zato ni čudno, da je zbolel. Tudi je hotel v Evropi nekatere zadeve urediti, zato je odpotoval domov. Bolezen se mu je med potjo shujšala, tako da je umrl v Neaplju 13. aprila 1858. Malo pred Knoblcharjem jc umrl Možgan, zadnji slovenski misijonar v srednji Afriki.
Knoblehar je umrl star šele 38 let in je vse življenje posvetil mirijonom. Bil jc pogumen, delaven in vnet za razširjanje sv. vere. Tudi v takratnih težavnih razmerah in v malo letih je dosegel precei uspeha. Njegovo veliko delo priznavajo tudi misijonarji drugih narodov. Apostolski vikar Franc Gcyer. ki ic 1. 1910. poto-
val po istih krajih kakor prej Knoblehar, piše v svoji knjigi »Durch Sand, Sumpf und Wald« (Herder, Freiburg 1914.) o Kno-bleharju: »Knoblehar je razširil misijonsko delovanje daleč proti jugu in je ustanovil dve postaji pri Sv. Križu in Gondokoru. Za tedanji čas sta bili ti oddaljeni ustanovitvi občudovanja vredno delo.« Dne 12. januarja 1910 se je vikar Geyer pripeljal k Sv. Križu, ki se sedaj imenuje Kaniza in kjer ni več misijonske postaje. Tu se je pogovarjal s 70 let starim slepim možem, ki mu je povedal o misijonarjih naslednje: »Abuna Soliman nas je prišel obiskovat na veliki železni ladji, ki jo je gonji veter. Misijonarji so učili zamorske dečke in so dajali jedi in darov. Bili so dobri, niso kradli otrok kakor Nubijci in so dajali veliko. Imeli so krave, pa so jedli le pljuča in jetra, vse drugo so razdelili ljudem. Govorili so o Bogu in so ga molili. Slednjič so odšli in so rekli, da bodo poslali pozdrave. Po odhodu misijonarjev so lovci, ki love sužnje, in Turki ugrabili otroke in pomorili odrasle. Izmed dečkov, ki smo bili takrat v misijonu, nas živi satno še pet; druge so odpeljali, ali pa so umrli. Ako spet postaviš ccrkev in boš učil dečke, bodo vsi prišli k tebi.- (str. 345.)
Ob tej priliki popisuje Gcyer, koliko so misijonarji pri Sv. Križu delali in trpeli, ko piše: »Na nasprotnem bretfu Nila mo ae-
mandatov povzroča, največ teŽkoč, Sociologi so izumili celo vrsto »računskih metod.« Vsaka ima dobre, pa tudi slabe strani. Nekatere metode so tako zamotane, da bi trebalo računarjev-strokovnjakov, ki bi pravično razvozlali gordijski vozel. Vsaka stranka bi morala ustanoviti poseben »računski oddelek«, kamor bi volilne komisije pošiljale volilne podatke, da jim matematiki potom odstotnih in sklepnih računov določijo število mandatov, volivci pa bi dneve m tedne čakali na razsodbo tega delfiškega preročišča. In vendar je pri občinskih in društvenih volitvah treba izid razglasiti kar najhitreje.
Pretiravati pa znajo zagovorniki večinskih volitev! Zakaj nc trdijo, da bo zmanjkalo še logaritmov, če uvedemo proporc tudi za občine in društva? Razdelitev mandatov nikakor ni tako zamotana, kakor bi se komu zdelo. Treba je v volilni red, oziroma v pravila, postaviti natančne določbe, kako ugotovimo rezultat; sicer bi pa brez takih določil nobena vlada ne potrdila pravil in voLUnega reda. Pri skruti-mju najprej seštejemo vse glasove, kar povzroči največ truda. Kjer je na tisoče volivcev in je predsednik komisije pretirano strog, štejejo glasove ure in ure. Gorje, če ae je pri štetju vrinila mala pomota! Delo oe prične i znova, da slednjič že najpotr-pežljivejši člani komisije nestrpno čakajo konca. To štetje glasov pa je pri proporcu ravno tako kakor pri večinski volitvi. Pri navadni voditvi po končanem štetju kar Ugotovimo večino, za proporc pa je treba Se kratkega računa, koliko mandatov prisodimo tej ali orna stranki. Po natančno določenem načinu izračunimo »volilno šte-rflo« in s tem delimo število glasov, ki so {9j dosegle posamezne stranke. Ves račun traja samo par minut, nikdar ne več kot Četrt ure. V volilni komisiji se bo pač nahajal član, ki bo delitev s celimi števili pravilno izvršil. Sicer pa moramo volilne podatke vedno poslati pristojni oblasti, ki račun pregleda, in če treba, tudi popravi. Ko bi kdo vendarle dvomil o pravilnosti računa, naj pošlje podatke na strankino tajništvo, ki bo vse potrebno ukrenilo, da se morebitni pogrešek popravi. Pri državnih in deželnih volitvah bo pa itak vsa javnost, časopisje in občinstvo, nadzorovala pravično razdelitev mandatov.
4. Po proporcu pridejo v zastopstva najradikalnejši elementi; po korporacijah in občinah bi zavladali neznosni prepiri-Po večinskih volitvi pa gospodari ena sama stranka, ki se lahko posveti mirnemu dehi ▼ odikazanem delokrogu.
Za državni in pokrajinski zbor ta ugo-tvar nima dosti pomena; saj sta itak sestavljena iz premnogih strank, ki si v marsičem nasprotujejo; borne debate so ▼ na-wadi tudi v zbornicah, kamor volivci pošiljajo zastopnike po najbolj zastarelem volilnem redu. Najradikalnejši elementi so pa navadno tudi najbolj delavni, ker vedo, da jih ne bi več volili, če premalo store za svoj volilni okraj, če energično ne širijo načel svojih volivcev. Odločni, delavni poslanci so stranki le v čast, volivcem v korist. — Drugače je ▼ občinah in društvih. Tu bi prišli v odbor kričači, ki bi ovirali gospodarsko in kulturno delo večine, ki bi z nasilnim nastopom onemogočiti kako sejo. Tako se nam zdi. Morebiti si pa vendarle vraga predstavljamo bolj črnega, nego je v resnici. Debate bi bije vsekako bolj živahne, marsikdaj burne. V začetku bi zastopniki nasprotnih strank ostro trčili drug ob drugega, sčasoma pa bi se ostrine in robatosti obrusile, morda bi se odborniki še sprijaznili, da bi složno upravljali občino. Več oči več vidi. Vsak volivec bi imel v odboru moža, ki mu zaupa. Ljudje bi se navadili, upoštevati in spoštovati tuje mnenje. Tak odbor bi deloval marljive je in uspešneje, kakor pa oni, kjer so vsi člani enih načel in enih
znatni ostanki misijonske postaje. Gledam misijonarje pri delu. Kakšen pogum! Ustavijo sc na prvem suhem prostoru ob reki. Pogumno in neustrašeno izstopijo iz ladje; pred vsemi Morlang s Koroškega. (To je bil Knobleharjev tovariš Možga.n.) Med neverjetnimi težavami onih časov, ko je tako manjkalo skušenosti, so se žrtvovali časni in večni blaginji čutnih in nehvaležnih divjakov. Požrtvovalno branijo zamorce nečloveških lovcev, ki love sužnje. S potrpežljivostjo in vztrajnostjo poizvedujejo iz njih ust za jezik in z železno pridnostjo zbirajo uspehe svojega dela. V mojem arhivu v Hartumu leže njih rokopisi, ». katekizem, zgodbe sv. pisma, pridige za vse nedelje v letu, molitve, vse v dinškem jeziku, bogate zakladnice, iz katerih so zajemali jezikoslovci. Njih se drži pot, kri in življenje! Da, tudi življenje! Pet jih je padlo v šestih letih v močvirni grob. Samo sveta vnema za duše ic mogla delati tako čudeže požrtvovalnosti. Spomin na krščanski pogum in nesebičnost nas je poživil. Ko smo s težavo stopili na ladjo in nadaljevali pot proti jezeru, so šumljali palmovi bsti nad grobovi misijonarjev nr kakor grobna pesem, ampak kakor zmntfoslavna himna.«
misli, kjer odborniki radi — dremljejo in kimajo. Boj je življenje, stoječa voda pa se usmradi. Marsikatera korupcija po društvih in občinah bi sc preprečila, ko bi odbori bili sestavljeni iz raznih strank in struj. Preradikalne nastope pa bi preprečil — odločen poslovnik.
5. Večinsko volitev je zgodovina ohranila in potrdila, proporc pa jc najnovejšega, socialističnega izvora, in lc malokje so ga vpeljali. Najsvobodoljubnejšc države, kakor Francija in severoameriške Združene države, volijo večinsko in o proporcu nočejo nič slišati.
Res je, da je večinska volitev tako stara kot zgodovina. Mnogo je živelo tekom tisočletij učenjakov in sociologov, ki se jim o proporcu niti sanjalo ni. Šele v zadnjih desetletjih so ponekod vpeljali proporc, predvsem v Belgiji. Res je, da še dandanes sociologi ne vedo, kateri volilni red je teoretično bolj upravičen, praktično laglje izvedljiv in ima boljše posledice. Razlogi govore deloma za večino, deloma za proporc. Vendar pa razlogi za proporc niso nič manj tehtni kakor oni za večinsko volitev. Upoštevati pa je treba tudi časovne razmere. Prejšnja stoletja so bila več ali manj absolutistična; ljudje so se ravnali po načelu: Politika je stremljenje za močjo. Temu principu najbolje ugaja način večinskih volitev. Kdor zmaga, prejme tudi moč in oblast, toda: gorje premaganim! Duh časa pa se izpreminja in zdi se, da se bližamo zdravemu in pravičnemu demo-kratizmu; temu pa bolje prija proporc nego večinska volitev. Da so proporčne volitve zagovarjali socialisti, ni šc nič hudega. Socializem ima mnogo zdravih idej, ki bi jih bilo treba le presaditi na rodovitna tla krščanskega svetovnega nazira-nja. —
Sklicujejo se na Francijo. Toda nam ne kaže-li politična zgodovina zadnjih desetletij, da gospodari vkljub navidezni svobodi v prosvetljeni republiki grd absolutizem, ki male stranke po večinskem principu mori in ubija? Kako bi bilo sicer mogoče, da nad vernim narodom vlada fra-masonstvo, ki preganja vse, kar čuti katoliško. Morda bi se razmere spremenile, ko bi vpeljali proporc. In Združene države? Rojaki nam tožijo, da je leto pred volitvijo in leto po volitvi v največji svetovni republiki življenje neznosno. Kot m6ra tlači vso javnost misel: Kdo bo zmagal? Po končanih volitvah pa vse pristaše propadle stranke pomečejo iz javnih uradov in služb. Čez nekaj let se igra ponavlja in včasih — zaobrne. Amerikanci bi živeli srečneje in zadovoljne je, ko bi mesto večinski5 vpeljali proporčne voRtve. V državah pa, kjer so vpeljali proporc, so z njim zadovoljni; ne mislijo na to, kako bi ga odpravili, marveč le, kako bi ga — izpopolnili.
Da je človeški tod toliko stoletij volil večinsko, ni noben razlog za trditev, da je ta volilni red najboljši ali celo edino pravi. Istotako ne velja sklep: Kar je resnično, je enostavno (simiplc* sigilhim veri); večinska volitev je enostavnejša kot proporc, je torej upravičenejša in boljša. Napredujemo gospodarsko in umstveno. Izkušnja in znanost pa nam pričata: Pro-porčni volilni red ie naprednejši in pravičnejši od večinskega.
»Sveta vojska«:
Organiziramo isoj proti sirouosti!
A. pel vsem dostojnim Slovencem.
Ksaver Meško nam je s svojega »pota v Celovec« podal žalostno sliko podivjanosti našega vojaštva. Sicer nam pa ni s tem nič kaj novega povedal. Opozoril je našo javnost le na ta sramotno-žalostni pojav, ki ga vsi opažamo že dalj časa.
Žalosten je bil naš nežnočutni Meško, ko je slišal to ostudno govorjenje. Žalostni smo vsi, ki ljubimo narod, videč, kako nam jc vojska ljudi pokvarila — v kolikor seveda že niso bili pokvarjeni poprej. Kako govorjenje se sliši iz ust ljudi, ki so »naši bratje po mesu«, če to pomislimo, moramo biti žalostni; pa tudi sram nas mora biti, da se naš »mili« materni jezik tako ostudno zlorabi. To je Velik madež na našem narodnem življenju; madež, ki se ga mora sramovati vsak dostojen Slovenec. In če pomislimo, da »usta govore iz polnosti srca,« moramo sklepati, da morajo biti tudi srca ljudi, ki tako govore, polna gnusobe. — Z nravnega in narodnega stališča obenem pa je najhujše obsodbe vredno zlasti to, da so se naši ljudje v času vojske privadili drzno-ostudnega laškega bogokletstva. V času, ko imamo vojsko z Italijanom, našim najhujšim sovražnikom in zatiralcem, v tem času ti gredo naši ljudje izposojat si od Italijanov kletve najostudnejše vrste — kakor da nimamo že slovenskih »hudičev« in drugih takih pošasti dovolj! To jc znamenje, da ti ljudje nimajo najmanjšega narodnega čuta, kamoli narodnega ponosa! To je dvakrat žalostno. — In tudi domorodnih in drugih lepili narodnih pesmi ne slišiš iz ust naših vojakov, ki bi se jim tako lepo podale — namesto tega samo kvan-
te. A ne samo med vojaki, tudi med drugimi našimi ljudmi se dobi do6ti takih ne-čednikov.
Vse to je tako žalostno, da bi človek od žalosti — zbolel. Ali je pa dovolj, da nad tem žalujemo? Ali se ne da proti temu res — prav nič soriti? Kaj naj storimo?
Prvi korak k poboljšanju je spoznanje. Najprej moramo spoznati in priznati, da je med nami veliko (že stare) sirovosti, ki jo je vojska le še hujše raz-palila. Dokler si bomo sami sebi rane na telesu naroda prikrivali in jih olepšavah, toliko časa mora telo naroda bolehati in hirati. S takimi paliativnimi sredstvi, s katerimi naj svojo nagoto pokrijemo, enkrat za vselej proč! Kana naj se odpre, da se gnoj izcedi, potem je ozdravljenje mogoče. Brez usmiljenja moramo šibati naše »narodne« grehe.
Pa kdo na; dela proti sirovosti?
1.	Poleg domače vzgoje je prva poklicana delati zoper sirovost šola. Da je po tolikem šolanju — saj so vsi naši vojaki prišli iz moderne šole — da je torej po tolikem šolanju med ljudstvom še toliko sirovosti, je za našo šolo značilno ... Ta zmeda je dovolj glasen opomin, da mora šola nc samo poučevati, ampak bolj vzgajati; ne samo polniti glave, ampak tudi plemenititi srca. Ljudem ne manjka toliko umske kakor srčne izobrazbe. Saj brati, pisati, računati in še marsikaj drugega znajo naši vojaki, pa so vendar mnogi taki divjaki. — Ako pa boste nežno mladino zavajali v politično pobarvana društva, kjer sc bodo zmerjali s čuki in drugimi nečednimi priimki, boste vzgojili prave razbojnike. Kdor si je to izmislil, to odobrava in vzdržava, nima nobenega pojma o pedagogiki. Namesto tega vpeljite povsod »Mlade junake«, kjer se otroci vzdržujejo alkohola, tobaka in kletve — treh virov ali znakov sirovosti — to je nekaj za mladino! A zdi se, da ne gre ta reč nekaterim pedagogom nič kaj od srca. Store komaj to ali še tega ne, kar oblastvena naredba zahteva. Šola, podajaj nam izobraženega naraščaja!
2.	Po šoli imajo dopolnjevati to delo izobraževalna društva. Seveda v društvih tistih večinoma ni, ki so izobrazbe najbolj potrebni. In vendar izobraževalna društva morajo vršiti svojo nalogo. Saj to je bistvo izobraževanja: ne samo nevednost, ampak še bolj sarovost izganjati iz ljudi. V to svrho pa ni dosti, da ima društvo par predstav na leto, in tudi to šc ne, da ima nekaj predavanj. Izobraževalna društva bi morala biti, da svoj namen dosegajo, neke vrste š o 1 e, po katerih naj se ljudstvo s i-stematično izobrazuje. V to ne zadosti, je par predavanj iz kake znanstvene stroke; čitala in razlagala naj bi se knjiga o lepem vedenju in še bolj ona o lepem mišljenju in hotenju. Vedeti, kaj je lepo, dobro in plemenito in to tudi vršiti, to je več vredno kakor vedeti, koliko zvezd je vrh neba in biserov v dnu morja.
Ako pa bodo naša društva umela svojo n?logo, se ne bodo tako neznansko bala, ljudi opozarjati na nevarnost alkoholizma. Kajr.i to je vendar jasno, da je alkoholizem glavno kotišče in gnojišče sirovosti. Zato bi mora'o imeti vsako izobraževalno društvo, ki umeva svoje nalogo, imeti svoj prof' -alkoholni oddelek ali odsek, ako ni že v kraju samostojna proti-alkoholna organizacija. Dokler se boste pa voditelji ljudstva tako strašno bali prijeti hudiča za rogove, tako dolgo bo naša domovina odmevala od pre.klinjevanja, pri. dušanja, kvantanj* in zabavljanja,
(Dalje prih.)
Iz Uipauske doline.
Težko sem se odpravil na pot, težko sem se odločil za ta korak, a nazadnje je moralo biti. Mi Vipavci in tudi drugi Gori-čani smo vsi tako tesno navezani na svoj domači kraj, na svojo rojstno hišo, na svoje rodne hribe in doBne, da se le s težka ločimo od svojega domovja. Tako je od nas tudi v prejšnjih letih fcilo v Ameriki n. pr. le razmeroma jako malo ljudi. Hodili so sicer na Hrvaško in v Slavonijo drvarit, a vrnili so se vsako pomlad zopet domov. Zunaj jc ostal le redko kateri. To povem, ker je jako važno dejstvo, posebno v teh časih. Ako naši Goričani sedaj gredo od doma, gredo s krvavečim srcem, s težko bolestjo v duši. Ne gredo radi in le težko se odloči vsak za to pot, a kadar postane človeku tam doli življenje neznosno, potem ubere pot pori noge in se odpravi. Zatisne oči, stisne zobe, težko je slovo od domovja.
Splošno razpoloženje tam doli je bilo začetkom novembra 1918 naravnost krasno. »Lepa naša domovina« jc donela po vseh cerkvah kot nova himna svobodnega ljudstva. Toda prišlo jc drugače za nas Goričanc, Vipavce in druge. Kakor j mora jc legla na nas italijanska okupaci-I ja in raztezavala je svoje težke peruti od dne do dne težje. Danes leži vse to kot svinec nad deželo, kol gosta megla sc vleče nad našimi solnčnimi griči. V celoti pa liitdstvo ni izgubilo poguma, ogromna ve-
čina se zaveda svojega rodu, svojega pokol jen ja.
Res, da je dosti takih, ki so pozabili, da jih je rodila slovenska mati, a velika celota še vedno vztraja, čaka in upa. Stare ženice, ki že gredo proti grobu, še upajo na zmago pravične stvari, deca, ki se igra po trgu, govori o Jugoslaviji, matere uče njih otroke, kje jc njih domovina, mladenič se s ponosom zaveda, da Goriški Slovenci niso nikdar zatajili svojega rodu, možje si natihoma stisnejo roke, ker preveč govoriti ni varno in deklica d zatakne za pas belo modro rdeče cvetje, kajti traku trobojnice ne sme videti laško oko. Žalibog je nekaj takih, ki vidijo v sedanji okupaciji srečo in blagoslov, ki ni. majo niti v notranjščini več toliko energije, da bi se zavedali, kaj so. —
Sicer je stališče tam doli res tetico, posebno za uradnika, za učitelja itd. kateri je odvisen od vladnih prejemkov. Ako ne piska Da laško piščal, potem mu p seveda odzvenilo. Ako ti ljudje hočejo vstrajati doli, potem se morajo prilago* diti. Drugače je pa z ljudmi, ki so samo* stojni posestniki, neodvisni. Taki naj W vstrajali doli, ako tudi pod pritiskom, ket se jim ni boriti za obstanek, Takim *lfft zamerim dosti bolj, ako se denejo Lahon na razpolago. Nameni laški so, koliko« mi je znano, ostati prav za trdno na vsem zasedenem ozemlju. Potom šole, potom uradov in druge propagande upajo, da bal v desetih letih že poitaijančeno ljudsfr««* Uradni jezik bo seveda izključno italijaifr* ski. Takih stvari kot so bile na primer % stari Avstriji, da bi se sodilo in uradovm-1 lo tudi v slovenskem jeziku, to je po njUi mnenju popolnoma izključeno. Sicer sma* trajo tudi slovenski jezik kot jezik, ld ob* sega komaj 2000 (reci dva tisoč) besed, kot je pisal neki italijanski list. Začeli bo« do posebno s šolo. Že letos se poučili* skoro po vseh goriških šolah italijanald jezik, in sicer vsak dan. Poučujejo italijanski učitelji-vojaki, ki ne razumejo nitf besedice slovenski. Prihodnje šolsko leta) bo seveda stvar še bolj razširjena. Na da* stih šolah se že zdaj blesti napis: »Scoobi elementare«.	^
Kmalu po okupaciji so nam obetaB glede šolstva velike reči. Govorili so, da dobi Ajdovščina slovensko gimnazijo, ke« bo središče slovenskega dela zasedenega ozemlja. Potem se je začelo obetati me« ščanske šole v Sežani, v Ajdovščini in u Tolminu. Toda tudi s temi menda ne boj. nič. V Gorici slovenske srednje šole jO-tovo ne bo niti ene, kajti goriška sodrga bi pobila gotovo vse, kar bi bilo fa»m venskega, ako bi »ploh prišlo do otvx>-< ritve.	•' i ••>•.'••
Vipavska železnica je danes čisto Ea-1 labreška. Ni več enega slovenskega uradnika, skoro nobenega delavca in niti enega slovenskega imena ali napisa. Kraj cesta pri Križu se zove sedaj: Strada, Voli-ja Draga pri Gorici: Valorelciana, Dom-berg: Montespino itd. Govori se le italijansko, uradniki so vsi importirani, ne vem, od kje, in delavci in železničarji tudi.
V Gorici so pred nekaj tedni zahteraB predložitev vseh obrtniških koncesij, češ da jih morajo oni obnoviti. Stvar je bila seveda drugačna. Ni šlo toliko za obno-vitev kot za odstranitev slovenskih obrtnikov. Po 14. dneh so izdali Italijani svojim ljudem zopet nove koncesije, Slovencem so jih skoro vsem pobrali. Imenoma vem lc za g. Fajta, znanega peka in slaščičarja, kojemu so odvzeli koncesijo, češ, da je prodajal ne vem kdaj, moko, mešano z riževo. Kakor vidimo, dovolj »tehten« vzrok, da se stari firmi odvzame dovoljenje za izvrševanje obrti!
Pritisk v Gorici je sploh jako veBK. i Razne slovenske posestnike hiš silijo, da se morajo izseliti in pustiti vse tamkaj. Drugi ne dobijo nikake aprovizacije, češ da so tujci. Tretjim ne dajo potnega lista, češ, dk ga morajo imeti od rojstne občine.
Gostilne po Vipavskem so občutno prizadete, ker prodaja vojaška oblast vino, takozvani »chianti« v steklenicah po dva litra skupaj na vseh koncih in krajih. Razen tega se to vino lahko prodaja tudi po prodajalnah brez gostilniške koncesije. Tako gostilničarji nimajo skoro nič gostov, in domačega vipavskega vina je letos še precej. Tistih opletenih , laških steklenic pa vidiš, kjer hočeš, vse polno. Vinogradništvo sedaj na Vipavskem in tudi v Brdih onstran Gorice nima nikake prihodnosti več, kajti laška vina bodo prihodnja leta — v danem slučaju — še cenejša kot letos in bodo preplavila vse zasedeno ozemlje. Vino se mi zdi poleg riža, olja in pomaranč edini produkt lastnega laškega pridelka. Vse drugo, slanina, mast, krače, moka itd. je pa vse amerikanskega izvora, česar seveda Lahi nočejo priznati češ, da jc to vse njih, kajti njih dežela je haje bogata na vsem. Seveda ljudstvo dosti teh stvari ne veruje, posebno šc, ker vidi, da vojaštvo redkokdaj jč meso in vedno le argentinsko zmrzlo. Drugače jedo vojaki riž dvakrat na dan, okoli 11. dopoldne in okoli 5. popoldne.
vsak dan po en lonček riža in kos kruha. Prej so kuhali tudi za odrastle, bolj siromašne, toda le en mesec potem je ta reč izostala, Razen tega so ustanovili sedaj na primer v Ajdovščini »Dcjško vzgajali-šče«, nekak otroški vrtec. Potem je bil v Ajdovščini celo zimo vojaški, kino in večkrat gledališče. Za civilne stranke, tako-zvane »povabljence«, je bila ta zabava — zastonj. Vabili so in še vabijo tja vsakogar, ki se jim zdi kaj primeren in pristopen. Iz slovenskih krogov je bilo tam manj moških, žalibog pa preveč žensk, in sicer takih, ki jim ni treba. Ako se boren kruhoborec ki je odvisen s svojo družino od italijanskih prejemkov, take reči udeleži, je to razumljivo in tudi nekoliko — mislim vsaj — odpustijivo. Drugače pa je to za žensko, ki je docela neodvisna, svobodna, ne navezana na italijanske plače. Te dame in damice posečajo te predstave, posebno pa plese, seveda le zaradi zabave, ker baje drugače olesenijo in otrpnejo doma. Tam čebljajo potem z oficirji in sreča se vsadi v njih srca. Kot posebnost naj omenim, da je žena nekega slovenskega višjega uradnika nosila na ples s seboj tudi poseben slovar, ker drugače ni razumela besedice italijanski.
Žalibog je tudi pri nas na Vipavskem še odveč tiste vrste ženstva, ki svojo plit-vost prodajajo vsepovsod. Kadar so bili Mažari pri nas, so hodile z njimi, ko so prišli Nemci, so bile z Nemci, sedaj so ItaHjani, one so z Italijani, Vse le zaradi zabave. Pri tem čisto pozabijo, da je to grd naroden greh, kajti njih nihče ne sili, gredo le same in še rade. Hvala Bogu, takih ni dosti, so pa ravno v takozvanih »izobraženih« krogih,
V	Ajdovščini so Italijani dali trgu in ulicam nova imena. Lavričev trg se imenuje sedaj »Piazza Vitt. Emanuele III.«, nlica proti Šturjam se zove »Corso Gari-baldi«, ulica proti Sv, Križu pa »Corso Em. Filiberto«, to je vojvoda Aosta, komandant III. armade v Trstu. Ljudstvo bi bilo rajši videlo, da bi bili pozidali in popravili vasico Putrhi poleg Ajdovščine, katero je eksplozija 24. maja 1. 1918, skoraj celo sesula. Toda tukaj se nihče ne loti dela. Pač popravlja vojaška oblast glavno cesto od Ajdovščine proti Vipavi. Popravili in poslikali so tudi poškodovano cerkev v Ajdovščini in nekoliko razko-pano in razdrto pokopališče. Tudi v Gorici se ne popravlja nič, razen kar rabijo za vojaštvo. Goriško mesto je ravno tako razdrto kot je bilo za časa vojske. Italijani radi stavijo na zid tablice in nova laška imena, prirejajo radi zabave in ki-nopredstave, za bolj resne stvari pa se mi ne vidijo posebno vneti.
Prošnje in take stvari morajo biti Vse v italijanskem jeziku. Boljša je prošnja, pisana v slabi laščini, kot v najboljši slovenščini, je dejal neki prosilki slovenski okrajni šolski nadzornik v Postojni. Pri ti priliki omenim, da je to edini slovenski šolski nadzornik v zasedenem ozemlju, vsi drugi so Italijani. V Gorici je sicer še nadzornik Sivec, a le bolj po imenu, v resnici pa je nadzornik italijanski capitano Mulitsch,
V	Gorici izhaja že več časa »Goriški Slovenec«, list v slovenskem jeziku, a čisto v laškem duhu. Tudi jezik je bil do sedaj po večini tak, da ga je bilo skoro težko razumeti. List urejuje neki Karol Ju-šič, tiska ga tiskarna Juch v Gorici. Izhaja dvakrat na teden, v sredo in soboto. Do sedaj je izšlo okoli 50 številk. Kakor rečeno, zastopa list čisto italijansko stališče, le jezik je slovenski. Razširjen menda ni sploh nikoder, ali ima sploh kaj naročnikov, mi ni znano. Menda pa dosti ne, kajti ljudstvo čita »Edinost«, ki izhaja dnevno, sicer hudo pobeljena, v Trstu,
Radi izmenjave starih kron za lire po 40 odstotkov je bilo ljudstvo dokaj ogorčeno. Posebno ljudem sedaj ni prav, ker so vsi davki, zemljiški, obrtni, kolekovi-ne itd. sedaj spremenjeni v lire al pari t. j. kolikor je bilo prej kron je treba sedaj dati lir. N. pr. kmet je prej plačal davka 100 kron, sedaj plača 100 lir. Za 100 lir ?e pa moral svoj čas dati 250 K, toraj plača letos davka mesto 100 K, 250 K.
Naj omenim še nekaj glede politične »svobode«. Tam nekje v januarju je bil nabit po zidovih po Vipavskem nekov plakat brez kakega podpisa in brez kakega uradnega znaka. V tem oglasu se je obetalo našim ljudem vse, kar si le poželijo. Dovolj hrane, več šol kot do sedaj, več politične svobode, večji gospodarski na-
Sedek itd. Toda prišlo je vse drugače, čeli so zapori, šol še prejšnjih ni, glede hrane tudi ni več tako kot je bilo. Za vzgled navedem tu lc en slučaj. »Rokodelsko podporno društvo v Ajdovščini je hodilo že 35 let z zastavo trobojnico s procesijo sv, R, Telesa. Letos je predsedstvo napravilo italijansko prošnjo, da bi se društvu dovolilo tudi letos to, kar mu je bilo dovoljeno skozi 35 let. Toda novi gospodje so hili drugačnega mnenja in so prepovedali društvu priti z zastavo k pro-cesijL
Iz danih vrstic vidi vsak, da na Gori-Skem in Vipavskem nimamo z daleka niti (Ma kar smo imeli prei. Prišli smo tam
z dežja pod kap. Ker že prej ni bilo ravno dosti dobrot jih je sedaj seveda še dosti manj. Ljudstvo v celoti pa še ni izgubilo poguma, stoji še trdno in zavedno. Bratje v naši svobodni državi, v družbi z našimi vrlimi Srbi in Hrvati ne pozabite na našo lepo Goriško, ne pozabite na solnčno Vipavsko, na zelene gore in na kr-šni Kras. V tem smislu: Pomozi nam Bog!
Oržaua SMS.
Naša posojila v Ameriki.
LDU Osjek, 24. julija. Ravnatelj Brodske eskomptne banke se je vrnil iz Pariza, kjer je imel razgovor z bivšim ameriškim poslanikom Pupinom, kateri je izjavil, da je aranžiral tri posojila v Ameriki. Dva posojila bosta državna, eno pa zasebno. Posojila bodo porabljena v svrho emancipacije od evropskih dolgov, da popravimo valuto in da dvignemo svoj kredit na zunanjem trgu.
Poročila iz Belgrada.
LDU Belgrad, 24. julija. Ministrstvo za notranje stvari se je obrnilo s prošnjo na belgrajsko občino, naj preskrbi poslopje za rumunsko poslaništvo.
LDU Belgrad, 24. julija. V četrtek bo v narodnem gledališču zadnja predstava v tekoči sezoni. Gledališke počitnice bodo trajale do polovice septembra.
LDU Belgrad, 24. julija. Včeraj je bila konferenca književnikov, na kateri so se odobrila društvena pravila in izvolil odbor.
LDU Belgrad, 24. julija. Podpisan je ukaz o nameščenju in imenovanju političnih komisarjev za vse kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
LDU Belgrad, 24. julija. Na progi Lajkovac- -Milanovac je došlo do železniške nesreče. Vlak je skočil s tira, pri čemer je bilo več oseb ranjenih in dve mrtvi.
LDU Belgrad, 24. julija. IzSla je ministrska naredba o invalidskem davku po določenih stopnjah.
LDU Belgrad, 24. julija. Novi bankovci bodo gotovi meseca avgusta, tako da se bodo mogli meseca septembra zamenjati z ostalimi bankovci.
Stavka tiskarjev v Sarajevu.
LDU Sarajevo, 24. julija. Od danes ne izhaja noben list, ker stavci niso hoteli staviti vseh rokopisov, ki so jim bili predloženi v delo, in so hoteli vršiti svojo delavsko cenzuro. Vsled tega so lastniki tiskarn odpovedali stavcem delo.
Boljševiške spletke.
LDU Osjek, 24. julija. Tukaj so aretirali urednika komunističnih »Malih Novin«.
LDU Osjek, 24. julija. Oblasti so na sledu boljševiškim spletkam, ki so v zvezi s številnimi aretacijami, katere so izvršili v zadnjem času v Osjeku. Vodi se stroga preiskava, a podrobnosti še niso znane.
PolitKne novice.
-f Tajništvo Slov. Kmečke Zveze In Ljudske stranke se je ustanovilo v Mariboru. Pisarna strankinega tajništva se nahaja v Cirilovi tiskarni.
-{- Na snočnjem shodu Z. J, Ž. so vsi govorniki povdarjali pomembnost nastopa železničarjev Ž. J. Ž. ob priliki stavke socijalistov 21. t. m, pri vzdrževanju železniškega prometa. Zatrjevali so, da so imeli Italijani že vse pripravljeno, da bi v slučaju, da bi bile naše železnice prenehale z obratom, začeli svoj pohod proti Ljubljani. Da se to ni zgodilo, je po mnenju raznih govornikov, ki so nastopili na shodu, zasluga Z. J. Ž. Govori so bili v bistvu vsi enaki. Po kritiki socijalistov je sledil vedno napad na deželno vlado in njenega predsednika dr. Brejca, ki ga dol-žijo, da je poleg tega, da je dovolil, da se je ustavilo delo v raznih podjetjih, hotel ustaviti tudi železniški promet. Pred zaključkom zborovanja je predsednik Z, J. Ž. Deržič prebral resolucijo, ki poleg stanovskih zahtev pred vsem zahteva: »Ker nas ob priliki stavke socijalistov 21. t. m. ko smo vršili svoje delo, vlada pred napadi stavkujočih ni ščitila niti s policijo niti z vojaštvom in je šele po intervenciji članov Zveze poskrbela za našo varnost, zahtevamo od vlade zadoščenje. To zadoščenje nam mora dati presedn, dr. Brejc. To pa more storiti edino s svojim odstopom. Zato zahtevamo, da odstopi.« S tem so se vodilni gospodje pri tej Zvezi odkrito pridružili gonji JDS za nedemokratično uradniško vlado. Glede italijanske nevarnosti, na katero se sklicujejo, jih opozarjamo na današnji uvodnik, Tam naj uvidijo posledice, ki bi bile nastale po oboroženem konfliktu na ljubljanskih ulicah-
-f- Slovaška in kulturni boj čeških svo-bodomiselcev. »Narodni Listy« se pečajo z razmerami na Slovaškem ter ugotavljajo, da na volitve na Slovaškem ni mogoče misliti še več mesecev. List se hudujc na delovanje ondotne duhovščine in pravi nadalje: »Končno moramo izreči očitek, da tukajšnja ministrstva, ki pošiljajo uradnike v Slovakijo, nimajo vedno srečnih rok. Na Slovaškem je dovolj čeških uradnikov, ki skrbe le za svojo korist, ki na Češkem niso nikamor mogli ter so po protekciji prišli na Slovaško, Mnogi teh uradnikov se posebno ne morejo uživeti v versko čustvovanje (!) slovaškega ljudstva ter hočejo globoko verne Slovake takoj napraviti za svobodomislece. S tem prihajajo z ljudstvom v nasprotje, kar je češkoslovaški republiki v škodo. Tudi v narodni skupščini so danes na vrhu ljudje, ki ne morejo dočakati, da bi ves narod odpadel od cerkve. Ta odpad od cerkve je sicer ideal vsakega naprednega Slovaka, toda ni dvoma, da bo za to treba zelo mnogo časa.« — Tako »Narodni Listy«, glasilo češkoslovaških liberalnih demokratov, katerih duševni bratje se na Slovenskem zbirajo v okrilju Jugoslov. demokratske stranke« pod duševnim vodstvom »Slov. Naroda«, kateri je pred kratkim še zapisal, da je njegova stranka za kulturni boj. Seveda »Narodni Listy« kot previden list opozarjajo, da se svobodomiselna propaganda med vernimi Slovaki ne sme prehitro in preveč očito širiti, ker to odbija. Tudi ta metoda nam je na Slovenskem znana. Take tiče je treba poznati! Naše ljudstvo jih že pozna.
+ Imenovanje djakovskega škofa. Glasilo hrvatske JDS. »Riječ« poroča iz Belgrada, da je Vatikan brez znanja in dovoljenja naše vlade imenoval prof. Ak-šamoviča za djakovskega škofa. List pravi, da je to neprijateljski čin proti pravicam naše države. Ne vemo sicer, kaj in koliko je resnice na tem, vendar moramo povdariti, da se nam to ne zdi noben tak sovražen čin, kakoršnega bi rabili jugoslovanski demokratski svobodomisleci za gonjo proti Cerkvi, V stari Avstro-Ogr-ski so imeli vladarji nekak privilegij, predlagati papežu škofe v imenovanje. Med našo državo in papežem pa so razmere še neurejene, zato velja za ta slučaj določba cerkvenega zakonika, ki pravi: »Škofe svobodno imenuje rimski papež.« Te svoje pravice se je v tem oziru papež- poslužil; »napaka« je le v tem, da ni prašal za svet zagrebške framazonske lože. Toda ta »napaka« bo ostala še dalje in bratje »Riječi SHS« ne bodo doživeli trenutka, da bi oni nastavljali škofe. Če vam »Svobodna Cerkev« ni lc fraza, nimae razloga da bi se razburjali.
-f- Francoski list o Italiji. Avgust Gau-vain razpravlja v svojem listu o obnašanju Italije napram njenim zaveznikom in pravi med drugim: Upamo, da bo Francija z ozirom na poročilo komisije, ki preiskuje reške dogodke, znala ukreniti vse potrebno, da dobe francoski častniki in vojaki, ki so bili na Reki na sirov način opso-vani in dejanski napadeni, popolno zadoščenje. Takozvani italijanski narodni svet na Reki je treba nemudoma razpustiti, ker sestoji iz samih obsedenih fanatikov, ki nimajo nobenega mandata od ljudstva in ki so kar je še lepše, pred nedavnim časom ležali na trebuhu pred madžarsko vlado« Napram trditvam italijanskega časopisja, ki še vedno vzdržuje svoje občinstvo v ve. ri, da je Francija zagrešila več neprija-teljskih činov napram Italiji, ni težko ugotoviti, da Francija ni samo zmerom vestno izpolnjevala svoje dolžnosti kot' zavezniška država, marveč je storila še mnogo več. Pomenljiv je bil tudi način, kako je Italija sodelovala v svetovni vojni. Vso svojo vojaško silo je osredotočila na Krasu in ob jadranskem obrežju, po katerem je koprnela, ne pa da bi izkušala prodirati v najbližji smeri proti Dunaju. Ta metoda bojevanja je bila toliko bolj neumestna, ker so se obenem iz nezaupanja do Srbov, Grkov in Albancev delale četam zavezniških balkanskih držav vse mogoče ovire, da se v obrežnih pokrajinah južne Adrije niso megle svobodno gibati in tudi ne zagrabiti Avstrijcev iz zaledja s tako močjo, kot bi bilo sicer to mogoče. Samo politika Sonninova je kriva, da Jugoslovani v vojni niso mogli storiti še več, kot so storili. Ne sme se pozabiti tudi na pogodbo o varstvu italijanskih, oziroma nemških oseb in premoženj, ki jo je svoj čas sklenil Sonnino s knezom Biilowom. Meseca avgusta 1914 je bil Sonnino pristaš struje, ki je zahtevala, naj se Italija udeleži vojne ob strani Nemčije in je to svoje naziranje tudi brez pridržka proglasil isti dan, ko je Italija proglasila, da hoče ostati nevtralna.
+ Ljudsko štetje na Slovaškem, Konec tega meseca se vrši na Slovaškem ljudsko štetje, ki je važno zato, ker bo to prvo ljudsko štetje na Slovaškem, ki bo ugotovilo število prebivalstva po narodnosti.
-j- Wilson Belgijcem. Povodom belgijskega narodnega praznika je predsednik Wilson naslovil na belgijskega kralja in na belgijski narod naslednjo poslanico: »V veliko, odkritosrčno radost mi je, da mo-
rem Vašemu Veličanstvu čestitati povodom obletnice dne, ko je Vaša domovina dosegla svojo neodvisnost. Grozovita preizkušnja, skozi katero so Vaši rojaki morali iti, ogromne žrtve, ld so jih morali doprinesli, zasluge, katere so si priborili za civilizacijo, vse to je zadosten in upravičen povod, cla proslave ta svoj največji narodni praznik z navdušenjem in zadovoljstvom. Izražam čustva vseh svojih rojakov, ko pošiljam Vašemu Veličanstvu in vsemu belgijskemu narodu najiskrenej-še pozdrave. Z Vami smo bili v dneh preizkušnje, z Vami čutimo tudi sedaj, ko se radujete.«
-f- Pogajanja med Grško in Italijo.
»Temps« piše: Zdi se, da se bo sporazum med italijansko in grško delegacijo, ki se je dosegel v ponedeljkovi seji vrhovnega sveta aliiranccv glede mej Tracije, raztegnil tudi šc na druga vprašanja, kjer se križajo italijanski in grški interesi. Predmet tačasnih pogajanj med Tittonijem in Venizelosom so predvsem problemi Male Azije. Obstoji možnost, da se bo pas, katerega je zasedla Italija v jugozapadnem delu Male Azije, znatno razširil.
+ Kriza v Rumuniji. »Temps« razpravlja o ministrski krizi v Rumuniji in pravi, da so bili po povratku Bra-tianu-a sestavljeni in predlagani že štirje kabineti. Zadnje dni se je ministrski predsednik Maniu pogajal s Take .Tonescom glede sestavo nacionalnega kabineta. Ista brzojavka dementira tudi vest, cla so bila v Rumuniji številna ljudska zborovanja, kjer se je ostro protestiralo proti politiki entente.
Fozlu.
Dne 8. julija je velik požar vpepelil vas Zagradec v občini Spod. Slivnica pri Grosupljem. Zgorelo je 27 hiš in 58 gospodarskih poslopij, veliko število goved in prašičev in nešteto perutnine. Uničena je velika množina poljedelskih strojev in vozov in skoraj vsa zaloga živeža in krme.
Mnogim nesrečnikom je zgorela tudi vsa obleka in ves denar, tako, da je sedaj do 200 ljudi brez strehe in brez vsakega imetja.
V	nesreči prizadeti prebivalci vasi Zagradec so toraj v skrajni bedi, po svoji lastni moči si ne morejo pomagati, treba jim je pomoči od drugod,
t Da se jim olajša beda, razpisujem s tem nabiranje milih darov po celem območju deželne vlade za Slovenijo.
Darovi se sprejemajo v Ljubljani pri poverjeništvu za notranje zadeve (ravnatelj pomožnih uradov) in pri mestnem magistratu, drugod pri vseh okrajnih glavarstvih in pri oblastvih, katere bodo ta določila, pri mestnih magistratih v Celju, Mariboru in Ptuju. Darovi se bodo razglasili v »Uradnem listu« in odkazali svojemu namenu.	• • ;•>••;.'.
r*; V"
Deželna vlada za Slovenijo — poverjeništvo za notranje zadeve.
V	Ljubljani, dne 21. julija 1919.
Poverjenik: Golia s. r.
Dnevne novice«
—	Koroški zlatomašniki. Dne 25. julija mine 50 let, odkar je bilo v mašnike posvečenih troje uglednih slovenskih duhovnikov koroških, namreč preč. gg.: Jožef P e t e r m a n , dekan in župnik na Otoku na Vrbskem jezeru, doma iz Lipe nad Vrbo, dr. Jožef S o m e r, inf. prošt straž-burški, stolni školastik' itd., doma iz Žih-polj in Janez V i d o v i c , stolni kanonik, predsednik Družbe sv. Mohorja itd., doma iz Podkrnosa. Gospodom zlatomašnikom iskrene čestitke in: še na mnogo leta! — Gospod inf. prošt dr. Jožef Sompr obhaja svojo zlato mašo slovesno dne 3. avg. v romarski cerkvi Božjega groba pri Pli-berku, kjer je bil prej dekan. Pridigoval bo profesor g. dr. Gregor Rozman. — Izmed nemških duhovnikov praznujejo letos zlato mašo gg.: Janez Ecl e r, župnik v Iršenu, Matej G r o s s e r, stolni kanonik v Celovcu in Jožef L a s n i g , župnik v Molobihlu.
—	Jubilej celovškega škofa dr. A. Hefterja. V torek, 22. t. m. je praznoval celovški škof dr. Adam Hcfter 25-letnico mašništva. Leta 1891 ga je rajni škof dr. Kahn posvetil v mašnika v celovški stolnici. Dr. Hefter je rodom iz Bavarske, sin kmetskega posestnika. Dne 26. decembra 1914 jc bil imenovan za škofa v Celovcu.
—	V Kamniku je šolstvo danes približno tam, kjer jc bilo za časa Marije Terezije. Vsako mesto, dejal bi, skoro vsak večji trg in še cclo marsikaka vas v Sloveniji jc v tem na boljšem. Krajni šolski svet je v polnem soglasju in s podporo mestne občine v zadnjih desetletjih leto za letom dregni in prosil, da bi sc bili višji šolski faktorji zganili, ljudsko šolo razširili in naklonili mestu in okraju meščansko ali katerokoli srednjo šolo. Z veliko težavo se je priboril dekliški šoli tretji in par let pred
vo.isko četrti razred, dočim se degki ljudski šoli peti razred ni hotel privoliti, čeprav se je potreba vsestransko utemeljila. — Tako pa ne sme in ne moro ostati. Vse okoliščine zahtevajo, da se v Kamniku šolstvo povzdigne. V Kamniku so nastanjeni vsi okrajni uradi, jc državna praharna SHS, tovarna za železo v prav živahnem razvoju, ona za čistilni prah in tovarna za izdelovanje lončeno posode, na Duplici pa tovarna za lesno industrijo. V Kamniku jc središče okroglo 40.000 največ kmečkega prebivalstva, katero hrepeni po splošni in stanovski izobrazbi. — V zaupanju, da bode naša mlada Jugoslavija dala in popravila, kar je razsula Avstrija zanemarila, posvetoval se je tozadevno krajni šolski svet v sejah dne 8. junija in 6. julija t. 1. in sklenil soglasno: »Višji šolski svet v Ljubljani se potom okrajnega šolskega sveta na prosi, da prejkoprej ustanovi v Kamniku dogovorno z osrednjo vlado v Belgradu za kamniški okraj meščansko šolo kmetijsko - obrtnega tipa, s Šolskim letom 1919-1920 pa razširi višji šolski svet deško ljudsko šolo v petraz-redno.« Krajnemu šolskemu svetu se je pridružil občinski odbor soglasno z enakim sklepom.
—	Štiridcsetletnico mašništva je obhajal dne 20. julija g. France M i c h 1, župnik v Žihpoljah, petindvajse ti e t -ni c o mašništva pa dne 22. julija gg.: Jož. Eichholzer, žuonik v Pontablju, Ivan Brabenec, župnik pri Sv. Tomažu, knez in škof dr. Adam H e f t e r , S. J o r g , župnik pri Sv. Mihaelu v Labudski dolini, Val. L i m p e 1 , dekan v Kapli ob Dravi, Jan. P i r k e r , mestni župnik v Celovcu, Henr. S m a ž i k , župnik v BlaČah, Ivan Č e r n i c , župnik v Tropolah in Alojzij U m 1 a u f, župnik - begunec iz Labuda,
—	Zgor. Tuhinj. 21. in 22. julija smo prav lepo proslavili 251etnico mašništva našega g. župnika Ivana Štruklja, ki že 16 let deluje med nami. Skoro vsi župljani so se na predvečer zbrali v stari šoli, kjer se je gospodu župniku za ves njegov trud v imenu župljanov zahvalila belo oblečena deklica in mu izročila krasen šopek. Dve drugi deklici sta mu izročili 8000 kron za nabavo nove monštrance. Slavljenca je nagovoril tudi g. župan in mu sporočil, da ga je občina izvolila za častnega občana. G. župnik se je ginjen zahvalil. Častital mu je tudi sosednji župnik g. Opeka iz Šmartnega. Drugi dan je g. župnik daroval slovesno sv. mašo, pri kateri je prvič uporabljal kelih, ki ga je sam nabavil za župno cerkev. — Na mnoga leta!
—	Vse tovarišice maturantke učiteljišča v Ljubljani iz leta 1909. se poživljajo, da se izrečejo glede skupnega sestanka o priliki desetletnice. Da bi bilo mogoče prirediti ta sestanek še v času letošnjih počitnic, prosim, da mi blagovolijo tovarišice prijaviti udeležbo in staviti eventu-elne nasvete glede kraja in časa omenjenega sestanka tekom 14 dni. Naslov: Mara Est - Delakova, učiteljica na Rovih, pošta Radomlje.
—	Za pogorelce v Zagradcu nam je
izročil po ljublj, kreditni banki g. Albin Kune v Baslu znesek 20 K.
—	V Borovljah je umrl 69 let stari graver Franc Perkovnik.
—	V celovški bolnišnici so umrli od 12. do 18. julija med drugimi: Marija Iludelist, Amalija Zuschnig, Jakob Ogris ter 231etni jugoslovanski vojak Boštjan Repanšek iz Porebri na Kranjskem.
—	Vojvodski stol na Gospasvet-skem polju se imenujejo razglednice, krasno barvane, katere ima v zalogi gospodarski odsek Orlovske zveze. — Cena posamno 40 vin.; 100 komadov za trgovce 25 K. — Ker ni velika zaloga teh krasnih in pomembnih razglednic, naj se takoj naroče. Naroča se: Gospodarski odsek Orlovske zveze v Ljubljani. Ustmeno v Jugoslovanski tiskarni.
—	Slovensko Planinsko Društvo razpisuje mesto stalne pisarniške uradnice, vešče knjigovodstva in strojepisja in po možnosti stenografije. Več današnji inserat!
—	Velik shod se bo vršil 27. julija ob 11. uri v Želdzni Kaplji na Koroškem. Na shodu bo zastopana cela južna Koroška. Govorijo general Maister, župnik Poljanec, dr. Mtiller in arednik Zebot.
—	Nova imena mariborskih ulic. fz Maribora nam poročajo: Vladni komisar dr. Pfeifer v Mariboru je sestavil neki odsek, ki hc peča z novimi imeni mariborskih ulic. Gospodje, ki so izbirali in iskali imena ulic, so imeli tako nesrečno roko, da ogromna večina slovenskega prebivalstva sploh ni za-Sovoljna z novimi imeni ulic. Povoda «a to nezadovoljnost je dovolj. Najod-ličnejšim domačim rodoljubom, ki so fi stekli največ zaslug za osvoboditev (\raribora in za rešitev izpod nemškega gospodstva, dr Pfeifer ter njegov od-
sek iz dobro znanih vzrokov ni maral dati imen ulic. O tem se bo še govorilo. Mariborski listi so že začeli razpravljati o tem vprašanju.
—	Protestantlzem na mariborskem slovenskem magistrata. Iz Maribora: Od katoliške vere je odpadel uradnik na mariborskem magistratu, Šober. Ž njim vred je odpadla tudi hčerka ma-gistratnega ravnatelja Švajgerja, Valerija Švajger. Dala sta se nemško poročiti v evangeljski cerkvi po lutrskem pastorju. Ženinova prva žena še živi na Primorskem. Nevesta in nevestin oče sta doma iz Novega mesta. Neve-sta-odpadnica ima v najemu Gustinovo gostilno »Maribor« na Grajskem trgu (Vetrinjska ulica). Odpad je zbudil v Mariboru med Slovenci obče začudenje.
—	Sv. Križ na črnečami. Porcijunku-la se bo v naši romarski cerkvi tudi letos obhajala kolikor mogoče slovesno v soboto dne 2, avgusta. V petek ob 7. zvečei pridiga in slovesne litanije, drugi dan se prično sv. maše ob 5. uri. Zjutraj ob 7. uri je prvo slovesno opravilo s pridigo, ob
9.	uri mrtvaško opravilo, ob 10. uri zadnja pridiga, pontifikalna sv, maša, zahvalna pesem in litanije. Spominjati se hočemo letos pri tej lepi slovesnosti z globoko hvaležnostjo zlasti naših junakov, ki so dali svoje življenje za naše osvobojenje, in bo zanie ob 9. uri posebno opravilo. Skupno in goreče hočemo pa tudi prositi Vsemogočnega, da nam kmalu nakloni pravičen mir, ter vodi naše državnike h srečni uredbi naše skupne domovine. Pridite torej, romarji, v obilnem številu!
— V Peračici pri Brezjah priredimo dne 3. avgusta (v slučaju slabega vremena dne
10.	avgusta) vrtno veselico. Ves dobiček je namenjen za dovršitev nove ceste z Bre-zij na Leše, — Spored: Dražba lesa, sreč-kanie, šaljiva pošta in prosta zabava. — Okoličani, prihitite v obalnem številu.
—	Prostovoljno gasilno društvo v Bohinjski Bistrici priredi v nedeljo, dne 27. julija ob 15. uri dve igri in sicer: »Trije tički«, burka v dveh dejanjih. »Brat Sokol«, veseloigra v enem dejanju.
—	Hausenbichlerjevo kočo na Mrzlici je sklenila Savinjska podružnica Slovenskega planinskega društva popraviti, ker je bila koča tekom vojne docela uničena. Koča je še zaklenjena ter se dobi ključ tudi v Hrastniku pri učitelju Rošu ter pri Sv. Katarini nad Trbovljami pri gostilničarju Šporinu. Te dni se bo po Trbovljah in Hrastniku zbiralo prostovoljne doneske za popravila in opravo koče.
—	Prepoved sadenja tobaka. Finančni minister je izdal podrejenim organom na-redbo, s katero se prepoveduje sadenje tobaka brez izrecnega dovoljenja finančnega ministrstva.
—	Tatvina na železnici. Kakor javlja komisija železniške poHcije v Vinkovcih, je bilo na kolodvoru v Vinkovcih izvršenih 33 tatvin. Kradli so železniški uslužbenci. Posrečilo se je, izslediti zlikovce. Izročili so iih voinemu sod<šču.
—	Železniška zveza Belgrad-Zemun. Kakor hitro bo savski most pri Belgradu dograjen, bo vzpostavljena železniška zveza Belgrad-Zemun, Razen rednih vlakov bo odhajal vsake pol ure v Zemun poseben vlak. Prometu bodo izročili tudi pontonski most na Savi.
—	Odpust iz vojaške službe. Vojni minister je odredil, da se morajo vsi rezervisti, ki spadajo v tretji poziv, nemudoma odpustiti iz vojaške službe.
—	Izgubil se je 15 letni fant Janez K r a n c iz Pliberka. Odšel je bil brez vzroka 14- julija proti Prevaljam, kjer ga je 15. julija še neki njegov znanec videl in z njim govoril. Fant je okroglega lica, modrh oči ter ima rumene lase. Oblečen je v rujavo obleko in nosi škornje. Sumi se, da se je podal kam na Kranjsko. Kdor bi dečka izsledil, ali če bi fant mogoče pri komu stopil v službo, prosi se, naj bi dotični blagovolil naznaniti očetu Janezu K r a n j c , železniški delavec na Dvoru pri Pliberku.
—	Otvoritev konzulata poljske republike v Zagrebu. V Zagrebu se je otvo ril poljski konzulat, čegar delokrog z ozirom na medsebojne trgovsko-gospodarske odnošaje obsega začasno vse ozemlje kraljestva SHS in čegar glavna naloga mu bo, da razvije čim popolnejši in živahnejši trgovski promet med poljsko in kraljestvom SHS. — Omenjeni konzulat bo dajal informacije v trgovskih kot tudi sploh v vseh konzularnih zadevah ter bo obenem posloval tudi kot urad za izdajanje in vi-diranje potnih izkaznic za osebe, ki bivajo na ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije, pripadajočem sedaj kraljestvu SHS, dočim bo administrativno-konzularne posle ozemlja predvojnih (1914) kraljevin Srbije in Črne gore opravljalo začasno poljsko poslaništvo v Belgradu, Dobračina ul. št. 33. — Uradni prostori se nahajajo v Zagrebu, Boskovičeva ul. št, 2, I. nadstropje,, levo, in se stranke sprejemajo .dnevno razen nedelj in praznikov od 10. do 12. ure dopoldne.
—	Ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Hrvatsko poverjeništvo za uk in bogočastje je napisalo natečaj za sliko, ki
naj bi predstavljala osvoboditev Hrvatov izpod tujega jarma, oziroma ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pravico do tekmovanja imajo samo umetniki Jugoslovani. Celokupna vsota nagrad znaša 10.000 kron.
—- Zdravniška služba v Slov. Bistrici
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani razpisuje službo okrožnega zdravnika v Slovenski Bistrici. Interesenti se opozarjajo na razpis v »Uradnem listu«'
—	Pod državno nadzorstvo sta dani lekarni Rauscher v Celju in Rebul v Slov. Gradcu, pod sekvester pa lekarna Ruper-ta Gasserja v Celju. Za nadzornika in sekvestra jc postavljen g. m, ph. A. Ustar.
—	Razpis natečaja. Pri delegaciji ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani je zasesti več mest konceptnih pripravnikov, Po odloku finančnega ministrstva z dne 18. junija 1919, št. 2684, se smejo sprejeti v finančno konceptno službo do preklica tudi kompetenti, ki še niso dovršili pravnih naukov. Kompetenti, ki so že dobili absolutorij, a še nimajo vseh pravnih izpitov, bodo nastavljeni za finančne konceptne praktikante, kompeten. ti pa, ki še niso absolvirali pravnih študij, se bodo namestili kot konceptni uradniški aspiranti s plačo in dodatki konceptnih vežbenikov. Službena doba, dovršena v aspirantski službi, se bo vračunala pri odmeri pokojnine. Konceptni praktikanti brez zadnjih pravnih izpitov so obvezani, da naknadno napravijo potrebne pravne izpite, ker sicer ne bodo pomaknjeni v višje plačilne stopnje IX. razreda, niti v višje razrede. Konceptni uradniški aspiranti pa so obvezani pravne nauke absol-virati, ako hočejo doseči IX. čin. razred, odnosno napravijo vse izpite, ako hočejo, da se jih pomakne v IX. razredu v višje plačilne stopnje ali v višje razrede. Prošnje, opremljene z rojstnim in krstnim listom, domovnico, zrelostnim izpričevalom, izpričevali o prestanih državnih izpitih, z absolutorijem v slučaju, da so absolvirali pravne nauke, z nravstvenim izpriieva-lom, z zdravniškim izpričevalom, izdanim od državnega zdravnika ler izpričevalom, iz katerega bo razvidno, da so obiskovali slovenščino kot obvezni predmet, vložiti je do 5. avgusta t. 1. pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani. Na prošnje, ki se bi vložile pozneje, bi se moglo ozirati le v toliko, kolikor mesta še ne bodo zasedena.
Uubllanske novice.
lj Starešinski sestanek se vrši danes v petek, 25. julija ob 8, uri zvečer v srebrni dvorani hotela Union. Potrebna zanesljiva udeležba. — Predsednik.
lj Katehetskl sestanek bo v soboto ob štirih. Poročilo iz Zagreba. Treba se bo izreči o novi razdelitvi učne tvarine. Prosimo obilne udeležbe.
lj Duhovne vaje v jezuitski stolici ljubljanski so sklenili danes, 25. julija, sledeči p. n. vlč. gg.: Gabrovšek Fran, Jerše Val., Klemenčič Josip, Komelanc Anton, Košir Kristo, Lederhas Ludo-vik, Lovšin Anton st., Ramoveš Andr., Rihtaršič Janez, Ražun Matej, Smre-kar Janez, Srebrnič Josip, Tavčar Matej, Tavčar Tomo.
lj Poziv na ljubljansko vseučilišče je dobil dr. Rudolf Nachtigali, profesor slovanske filologije na vseučilišču v Gradcu. Graški listi poročajo, da se dr. Nachtigali odzove temu vabilu in da je določen za bodočega rektorja na ljubljanski univerzi.
lj Ljabljanskemn ženstva. V soboto, dne 26. julija, ob štirih popoldne v jezuitski kapeli kratek nagovor s po-božnostjo v čast sv. Ani.
lj Krekova prosveta priredi v nedeljo, dne 27. t. m. ob pol 7. zvečer predavanje v društvenih prostorih. Predava č. g. mons. Viktor Steska. Udeležite se predavanja v obilnem številu vsi odseki!
lj Za zaščito dece. Ustanovilo se jc v Ljubljani Društvo za mladinske domove, čigar namen je na versko-moralni in narodni podlagi ustanavljati Mladinske domove po celi Sloveniji, kjer se pokaže potreba takega doma. Ti domovi bodo zbirali mladino ob nedeljah in praznikih ter v šole prostem času k vzgojnemu in koristnemu bavilu. Prvi tak dom se že pripravlja, V ta namen bo treba gmotnega sodelovanja tako vladnih faktorjev kakor ludi celokupne javnosti, ki ji je mar bodočnost naše mladine.
lj Francoski tanki v Ljubljani. Za nekoliko dni pridejo v Zagreb francoski tanki, ki jih sedaj razkazujejo v Belgradu. Po posetu v Zagrebu jih pripeljejo v Ljubljano.
lj Predrzna tatvina se je izvršila v noči od 22. na 23. julija na vrtu g. Toma-žiča, Kolizejska ulica. Ukradene so bile od neznanih tatov nove dvonitnične preproge, oprema vrtne hišice v vrednosti nad tisoč kron.
lj Urad za pospeševanje obrti ima na razpolago nekaj rektificiranega špirita. Obrtniki, ki rabijo za svojo obrt špirit naj priglasijo najkasneje do 1. avgusta t 1. pri navedenem uradu, Dunajska cesta št, 22 svoje potrebščine, na poznejše priglase se urad ne bo mogel več ozirati.
Najnovejše.
MINISTRSKA KRIZA.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 23. julija. »Pravda« prinaša vest o novi rekonstrukciji kabineta, za katero so se predvsem zavzeli nekateri člani političnih skupin v Zagrebu. »Narodni klub« izjavlja, da je potrebna rekonstrukcija kabineta, v katerem naj bi bile zastopane vse stranke, in ki bi naj odobril tudi versailleski mir?
RAZKOL MED RADIKALCL
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 24. julija. »Pravda« prinaša vest, da vladati dve struji med radikalci Prvi, ki jc radikalno Pašičeva, načeluje Uroš Lomovič, a drugo vodi Protič, ki se hoče približati demokratski zajednici.
PROST UVOZ SOLL
(izvirno poročilo »Slovencu«.)
Zagreb, 24. julija. »Narodne novine« objavljajo, da jc uprava državnih monopolov dovolila svoboden uvoz soli. Monopolna taksa na uvoz znaša 73 K 92 vin. Za meterski stot,
STAVKA V ITALIJI SE PONESREČILA.
LDU Amsteram, 24. julija. (DKU) Kakor poroča »Telegraaf« doznavajo »Times« iz Milana, da izjavljajo vsi listi iz-vzemši »Avanti«, da se je splošna stavka v Italiji ponesrečila. Od 11.000 železničarjev v milanskem okraju jih je stavkalo le 43.
CLEMENCEAU SE ZAGOVARJA,
LDU Versailles, 23. (DunKU) Wolf-fov urad. V včerajšnji seji se je ministrski predsednik Clemenceau v ostrih besedah zagovarjal proti očitku poslanca Chaume-ta, ki mu je predbacival, da je hotel biti hkrati ministrski predsednik m pa predsednik mirovne konference ter da je pri tem prezrl, da draginja v Franciji od dne do dne narašča. Clemenceau je odvrnil, da je še vedno vojna. On da je zastopal na konferenci francoske koristi. Ko bo mrtev, tedaj šele izve Francija, kaj vse se je dogajalo pri konferenci. Chaumet da bo svoje besede obžaloval. Nato je grajal Clemen-ceaujevo politiko tudi poslanec Franklin Bouillon, ki je zahteval, da se izvedejo volitve v Franciji, ki bo prosta vseh ovir
FINANČNI POLOŽAJ FRANCIJE.
LDU St Germain, 24. julija. (DunKU.) V francoski poslanski zbornici je bila včeraj razprava o finančnem položaju Franci je. Opozicija, ki je napadla zaporedoma vse sodelovalce Clemenceauja, se je prav posebno lotila tudi finančnega ministra Klotza. Glavni govornik Moncier je sicer dosegel lep govorniški uspeh, v ostalem pa ni mogel vzbuditi posebnega zanimanja niti v zbornici, niti na galeriji V svojem odgovoru je finančni minister Klotz izjavil, da namerava vlada najeti železniško po» sojilo v znesku 800 milijonov frankov. Razprava se nadaljuje danes.
POINCARE V BELGIJL
LDU. Bruselj, 24. julija. (DKU.) Predsednik francoske republike Poincare, belgijski kralj Albert in maršal Foch so včeraj obiskali Malines (Mecheln), kjer jih je v katedrali sprejel kardinal Mercier. Poin-aere je prisrčno odgovoril na pozdravni nagovor kardinalov in mu izročil francoski vojni križec.
STAVKA NA ANGLEŠKEM.
LDU. London, dne 22. julija. (DunKU.) Stavka se zopet razširja. Industrija trpi, ker primanjkuje premoga. Tovarne za surovo železo v severno-zapadni Angliji »o bile prisiljene zvišati ceno surovega železa za 12 šterlingov pri toni.
NAPET POLOŽAJ NA KITAJSKEM.
LDU Amsterdam, 24. julija. (DKU) »Times« javljajo iz Pekinga, da se dosedaj položaj ni izboljšal. Spori med severom in jugom še niso poravnani. Japoncem sovražno mišljenje še ni poleglo. Pripravlja se ekspedicija v Mongolijo, da se razveljavi pogodba v Kiachti. Pri Kalganu se koncentrirajo čete, tovorni avtomobili, letala in vojni materijal. Vse je prapravljeno, da se pomakne cela divizija proti Urgi, in sicer pod pretvezo, da gre za ofenzivo proti boljševikom, ki nameravajo baje vpasti v Mongolijo. Mongolsko prebivalstvo se vsled kitajskih priprav vznemiri
Razne novice.
Dovtlpni skladatelj. Skladatelj Hoff-mannovlh pripovedek, Jakob Offenbach, čigar stoletnica rojstva se je nedavno praznovala in ki je dal svetu toliko do-vtipne godbe, je bil tudi drugače jako do-vtipen mož. O njegovi dovtipnosti sc med drugim pripoveduje tudi to-le: Nekoč je prišel pesnik Glatigny k Offenbachu, ki je bil takrat ravnatelj operetnega gledališča »Bouffes-Parisiens«. Pesnik je bil brez božjega v žepu in brez zaslužka in kruha. Offenbach bi mu bil rad pomagal, ali aaw
nI vedel, kako. »Pa bo le Slo,« Je vzkliknil naposled Offenbach, »ravnokar uprizarjamo »Bebzarja« in tu Vas lahko porabimo. Vsak dan pojdete na odru okoli ubogega slepca, pa mu boste darovali sou.« — »Tisto že, če mi ga boste dali.« — »Dogovoriva se,« je rekel mojster. »Vsega vkup računamo na 200 predstav, torej Vam damo za 200 predstav predujem.« — Pri teh besedah mu je dal pet frankov. In po toliko je Glatigny vsak dan dobil za sou, ki ga je imel dati na odru slepcu. Ko je Gla-tigny neki dan rekel Offenbachu, da bi za to plačo rad kaj več delal, mu je Offenbach odgovoril: »Torej darujte Bellzarju vsak dan dva soul«
Resnična drama sa kulisami. V pariškem gledališču des Artes se je tekom predstave patrijotične drame »Verdun« dogodila za kulisami resnična drama. Elektrotehnik si je pognal kroglo v glavo, ker ga je igra, ki jo je vedno gledal na odru, tako pretresla. Igralci sploh niso vedeli, kaj se je zgodilo nekoliko metrov od njih in so nadaljevali igro, med tem ko je elektrotehnik umri.
i Album za mesto Strassburg. Francosko-špansko društvo je izdelalo1 poseben album, ki ga misli izročiti predsedniku Podncareju za mesto Strassburg Album je vezan v dragoceno usnje, ki je okrašeno z zlatima plaketama, na katerih eni se nahaja relief od Blaya, na drugi pa posvetilo mestu Strassburg.
I D* Annunzio ravnatelj italijanske avfjatike. Po neki vesti je prevzel Gabrijel d' Annunzio mesto ravnatelja v civilni avijatikl On je bil zamislil osnovo zračnega prometa med Sicilijo in Sardinijo. D' Annunzio bo krenil čez par dni na potovanje, katera smer je Rim-Tokio. Potovanje bi imela trajati štirinajst dni, a pot bi šla čez srednjo Azijo, Indijo, Ton-kino in Kino.
r 260.000 frankov za zračno potovanje iz Anrlije v južno Afriko. »Daily Express« je razpisal nagrado 10.000 funtov iterlingov onemu zrakoplovcu, ki preleti v zrakoplovu pot iz .Velike Britanije v Južno Afriko in nazaj. Tekmujejo lahko vsi narodi, razen sovražnih. Svr-ha temu je, pospeševanje zračnega prometa. Zrakoplov mora pa nesti s seboj vsaj eno tono materijala.
c Strašno delo blaznika. V Lyonu se je nahajal nek vojak doma na dopustu, da se ozdravi. Neko noč pa je napadel svojo mater, ki je spala v sosednji sobi, in jo je zadavil, nato je planil na očeta, ki ga je z nožem smrtno ranil. Ko je udri v sobo svojih dveh sester, je eno ranil z nožem, drugo pa je poizkusil zadaviti. Deklici sta skočili skozi okno in se na ta način rešili gotove smrti. Ko SC umiril, je poiskal sestri, prosil jih za odpuščanje in nato pobegnil.
PoloZai u Ukrajini.
LDU. Dunaj, 23. julija. Ukrajinski tiskovni urad poroča: Vojaški dogodki v Ukrajini se bližajo krizi in razvoj v prihodnjih dveh mesecih bo odločilen za posestne razmere v prihodnji zimi, Tri približno enako močne stranke si stoje tukaj v ljutem boju nasproti: Ukrajinci, redne čete Petljure in z njimi združene tolpe upornih kmetskih sinov, odsluženi ruski vojaki, zlasti na zapadu in jugozapadu dežele; na drugi strani na vzhodu, med Donom in Dnjeprom, z obalo Azovskega morja kot bazo za angleške pošiljatve takoimenovana prostovoljna armada Deni-kinova, na severu in v sredi pa Rdeče čete, ki jih Rakovski po moskovskih navodilih z vsemi ruskimi pripomočki pošilja proti frontam Ukrajincev in Denikina.
Ukrajinska narodna armada Petljure je zadnje tedne ob straneh glavne želez-nične proge Tarnopol—Proskurov—Šme-rinka—Kijev tako napredovala s hitrim napadom, da so se sprednje, čete preko Fastova že pokazale v Obuhovu neposredno pred Kijevom, dočim je na jugu Grigo-riev prodrl od Odese proti Dnjepru. Med Petljuro in Grigorievom stoje močne bolj-ševiške sile ob Dnjestru, poČetkoma namenjene za napad proti Romuniji, vsled uspehov Petljure pa postavljene ob Dnjestru v smeri Šmerinke in Mohileva, dočim so ojačenja iz Rusije, obstoječa večinoma iz inozemcev, iz Rovna in Dubna napadle v smeri proti Tarnopolu. Po velikih uspehih Petljure, doseženih posebno s tem, da so nastopile ukrajinske čete iz vzhodne Galicije proti boljševikom, jc najnovejši poljski protisunek pri Tarnopolu iznova oslabil ukrajinsko, proti boljševikom postavljeno fronto, in ko so se Ukrajinci z vsemi silami bojevali z Rdečimi četami Rakovskega, so si priborili Poljaki za njihovim hrbtom poceni zmago pri Tarnopolu, dočim so se izvedli le na papirju poljski napadi zoper boljševike, za kar jc večinoma določena armada Hallerjeva.
Poljski narod za hrbtom ogroža tudi ukrajinsko fronto proti boljševikom v Ukrajini in zadržuje združenje Petljure z * Grigorievem in po vsej deželi razdeljenimi vstaškimi oddelki atamana Volenca pri Vinici, atamana Tjutjunikova pri Umanju, atamana Sokolovskega pri Radomišlu, atamana Šapovala pri Svenehorodki, ata-
mana Anhela pri Korsunu in Zelenega in Šinkarja pri Kaevu, dasi je območje bolj-ševikov omejeno večinoma na železniško progo Moskvo—Kiev—Šmerinka in na obrežje Dnjepra ter na dele severne Ukrajine. —
Armada Denikinova, ki jo cenijo na 200.000 mož in ki dobiva od Anglije vsako možno podporo, je iz Taganroga in Rosto-va organizirana z angleškimi častniki in vsakovrstnimi pripomočki. Razpostavili so jo začetkom poletja na prostranem ozemlju vzhodne Ukrajine med Donom in Dne-prom. V severnozapadni smeri proti Kievu zoper boljševike. Kmalu je bil dosežen prvi operacijski cilj, bogati rudokopi kotline Doneča. Denikinova fronta je segala v obširnem loku od Azovskega morja do Jekaterinoslava ob Dnjepru in Harkovu, severno proti srednjemu Donu. Znaten del Denikinove armade pa obstaja iz šiloma rekrutiranih kmetov z ozemlja ob Donecu, iz industrijskih delavcev, ki so bili prisiljeni vstopiti v takoimenovano prostovoljno armado; slabo razpoloženje teh neprostovoljnih vojnikov je po prvih velikih uspehih krivo izprememb od Dnjepru in izgube Jekaterinoslava.
Med tem so na potu ladje z najmodernejšimi vojnimi sredstvi iz Anglije proti Azovskemu morju in nabirajo se novi vojaki. Smoter je ta, da se pred zimo vsa Ukrajina odtrga boljševiški tuji vladi. Ta cilj se objavlja prej avstrijskim Ukrajincem in italijanskim vojnim ujetnikom, prav-tako vstaškim oddelkom v Ukrajini, ki jih hoče Denikin pridobiti zase. Z ozirom na njegovo zvezo s Kolčakom pa ukrajinski kmetje opazujejo Denikina z velikim nezaupanjem, in velika napaka zapadnih sil je, da so opustile dati tudi le en del De-nikinu poslanih vojnih sredstev Petljuri na razpolago v njegovem težkem boju, ki je sedaj resno ogrožen vsled poljskega roparskega pohoda proti Zbruczu.
VESTNK^Jf ORLOVSKE ZVEZE
Št. Jakobski Orel v Ljubljani naznanja celjskim izletnikom-Št. Jak občanom, da se zbiramo Orli v kroju in civilu, kakor tudi drugi v nedeljo 27. t. m. ob tri četrt na 4. zjutraj pred društvom. Skupen odhod na kolodvor ob 4. uri. Podrobno o izletu se lahko poizve danes — petek zvečer v telovadnici Ljudskega doma.
Prosveta.
pr Koroška Slovenija. Spisal dr. Josip C. Oblak. V Ljubljani 1919. — Ta knjiga, ki je izšla v zalogi L. Schwent-nerja v Ljubljani, obsega 52 strani in obsega poleg uvoda šest zanimivih poglavij: Koroška — nedeljiva celota? Razni slovenski načrti in naše minimalne meje. Nemški načrti. Mirovna konferenca in Celovška kotlina. Gorenja in Spodnja Koroška. Celovec in Beljak. Slovenski Rož. Knjiga je zanimiva za vsakterega, ki se zanima za koroško vprašanje.
Gospodarske novice.
g Urad za pospeševanje obrti namerava nabaviti večjo množino furnirja. Mizarji, ki reflektirajo nanj, naj priglasijo svoje potrebščine najkasneje do 3. avgusta t. L na navedeni urad: Ljubljana, Dunajska cesta št. 22. Cene so za kvadratni seženj: cepljena hra-stovina 0.8 mm 45 vinarjev; cepljena hrastovina 1 mm 53 vin.; bukovina, cepljena in parjena 0.8 mm 33 vin.; cepljena brestovina 0.8 mm 53 vin.; cepljena lipa 0.9 mm 33 vinarjev.
Puzelnik Anton, Velika Slivnica 14, p. Velike Lašče. — Anton Puzelnik, Cleveland, Ohio.
Levstik Frančiška, Travnik 50. — Josip Levstik, Njujork.
Mihelič Vincenc, Žigmarce 17, p. Sodra-žica. — Laurič Marija, Collinwod, 0.
Perušek Angela, Jelovec 2, p. Sodražica pri Ribnici. — Perušek Josip, Cleveland, O.
Lesar Frančiška. Sušje 23, p. Ribnica, — Leaar Janez, Cleveland, Ohio.
Boje Marjeta, Dolenja vas pri Ribnici. — Boic Franc, Cleveland, Ohio.
Koplan Anton, Jurjovica 27, p. Ribnica. -- Koplan Janez, Cleveland, Ohio.
Zakrajšek Marija, Kališe 4, p. Vel. Lašče,
—	Zakrajšek Matija, Cleveland, Ohio.
Hočevar Anton, Kompolje 38, p. Videm pri Dobrem polju. — Hočevar Janez, Cleveland, Ohio.
Mihelič Marija, Podklanec 6, p. Sodražica. — Janez Mihelič, Chicago.
Oražem Frančiška, Lipovec 2, p. Ribnica.
—	Deiak Janez, Cleveland, Ohio.
Mrhar Ivana, Prigorica 55 p. Dolenja vas pri Ribnici. — Mrhar Ignacij, Cleveland. Ohio.
Zevnik Marija, Črni potok, p. Velike Lašče. — Knaus - Alojzij, Cleveland, Ohio.
Marolt Janez, Škerlovica 4. p. Ortenek,
—	Marolt Janez, Cleveland.
Košmerlj Marija, Goreča vas 44 pri Ribnici. — Stamptelj Josip, Cleveland, Ohio.
Centa Franc, Mala Slivnica 3, p. Velike Lašče. — Škulj Fran, Cleveland. Ohio.
Zobec Marija, Dolenja vas 20 pri Ribnici.
—	Zobec Matija, Cleveland, Ohio,
Polanc Josip, Praprotče 9, p. Ortenek. — Polanc Karol, Cleveland, Ohio.
Zbašnik Marija, Dolenja vas 124 pri Ribnici. — Zbašnik Anton, Cleveland, Onio.
Hudolin Ivana, Sodražica 96. — Hudolin Franc, U. S. A.
Kraje Rozalija, Lipovec 16. p. Dolenja vas pri Ribnici. — Kraje Marija, Cleveland, Ohio.
Česen Ana, Banja loka 51. p. Nova sela pri Kočevju. — Franc Česen, Cleveland, O.
Gornik Kvirin, Globelj 7, p. Sodražica. — Gornik Janez, Cleveland, Ohio.
Cimpermann Alojzij, Vrh 15, p. Velike Lašče. — Cimperman Janez, Cleveland, Oh.
Boje Frančiška, Dolenja vas 41 pri Ribnici. — Boje Franc, Cleveland, Oh.
Arko Jožefa, Sodražica 44 pri Ribnici. — Arko Silvester, Cleveland, Ohio.
Juretič Danijela, Fara 13 pri Kočevju. —» Juretič Marija, Milvvankee, Wis.
Pakiž Marija, Sodražica 82 pri Ribnici. — Pakiž Fran, West Allis, Wis.
Mikulič Antonija, Travnik 16. — Alojzij Mikulič, Alver Conutv.
Rev. Marian Širca (frančiškan). Nova Štifta pri Ribnici. — Rev, Ambrož Širca, Chi« cago. Illinois.
Lavrič Neža, Srednja vas 16, p. Loški potok. — Lavrič J.. Joliet, 111.
Gruden Jakob, Mali Osolnik 5, p. Velike Lašče, fara Škocijan pri Turjaku. — Jos. Gruden, Joliet, m.
Krško.
Lamovšek Frančiška. Orehovica 41, p. Št. Janž na Dolenjskem. — Erman Ant., Mfi-wanke, Wis.
Androjna Ivan, Log 17, p. Radna pri Sevnici. — Stancar M.S., West Allis, Wis.
Erman Ivan, Brežane 36, p. Št. Janž na Dolenjskem. — Erman Anton, Milvvankee.
Bec Marija, Skovc 14. p. Tržišče pri Mokronogu. — Bec Jakob, Milvvankee, Wis.
Obaha Uršula, Češniice 39, Št. Janž na Dolenjskem. — Obaha Marko, Milvvankee.
Pave Alojzija, Čadreže 20 pri Št. Jerneju na Dolenjskem. — Pave Janez, Milwankee, Wis.
Merhar Janez, Prigorica 13, p. Dolenja vas. — Chas Merhar, Ely, Minn.
Čampa Rozalija, Mokronog 42. — Čampa Janez, Joliet, 111.
Bregar Josip, Radeče 8 pri Zidanem mostu. — Janez Gottlieb, Chicago, 111.
Ojsteršek Maks, Jelovo 41, p. Radečje pri Zidanem mostu. — Ojsteršek Fr., La Salle 111.
Bokalj Franc. Krška vas 65, p. Krška vas, Dol. — Bokalj Franc, Chicago, 111.
Bobič Janez, Orehovec 23, p. Kostanjevica. — Bobič Janez, Chicago.
Banich Martin, Brod 7, p. Sv. Križ pri Kostanjevici. — Banich I., Chicago, 111.
Soško Marija, Krška vas 50 na Dolenjskem. — Sacher Neža, Chicago, 111.
Grichar Josip in Alojzija, Kočno 3, p. Krško, — Josip Grichar, Calumet.
Kraus Uršula, Dol 7, p. Šmarjeta na Dolenjskem. — Rajer Janez, Kansas, Citv, Ks.
Kerin Alojzija, Studenec 29, p. Radna pri Sevnici. — Mat. Češnovar, Cleveland, Ohio.
Hrovat Franc in Marija, Krška vas 21, p. Krka. — Hrovat Franc, Ely, Minn.
Tratar Frančiška, Gorenje Jesenice 20, p. Št. Rupert na Dolenjskem. — Tratar Pavel, Waukegan.
Jemič Josipina, Mokronog. — Jemič Josip, Cleveland, Ohio.
Zupan Ana, Št. Jurij pod Kumom, p. Radeče pri Zidanem mostu. — Zupan Janez, Chicago, lil.
Završnik Ana, Dobruška vas 18, p. Ško-cijan, Dolenjsko. — Trnovec Alojzija, North Chicago, 111.
Stipanič Matija, Prušna vas 6, p. Sv. Križ ori Kostanjevici na Dolenjskem. — Stipanič Matija, Cleveland, Ohio.
Stokar Anton, Orehovec 8, p. Kostanjevica. — Stokar Franc, Cleveland, Ohio.
Mrgole Franc, Gmajna 32, p. Raka. — Zupančič Alojzij, Cleveland, Onio.
Spilar Franc, Župeča vas 49, p. Krška vas, — Spilar Josip, Puebl.
Pire Josip, Čemeča vas 17, p. Kostanjevica. — Omerza Jos. Chicago.
Salmič Frančiška, Gorenja vas 6, p. Le-skovec pri Krškem. — Salmič Josip, With-ney, Sa,
Kosec Katarina, Bučka 19, Škocijan pri Mokronogu. — Kosec Anton, Salt Lake City.
Pizmoht Ivanat Vesela gora 20, p. št. Rupert. — Pizmoht Prane, Cleveland, Ohio.
Krhin Franc, Karelče. p. Kostanjevica.
—	Krhin Franc, Cleveland, Ohio.
Salmič Ana, Gorenja vas 6, p. Leskove«, pri Krškem. — Salmič Janez. whitney, Pa.
Kodrič Marija, Brezje 15, p. Sv. Križ pri Kostanjevici. — Janez Kodrič, Chicago.
Knaus Frančiška, Veliki trn pri sv. Duhu, p. Krško. — Knaus Alojzij, Cleveland.
Baznik Ana, Goljek, p. Leskovec pri Krškem. — Stanko Franc, Cleveland.
Vinkšci Poioniia in Avgust. Velike Ma-lence 39, p. Krška vas — Or,-k»r Frane. Raton.
Parila ameriških rofahou.
IV	\
(Konec.)
Kočevje.
Peterlin Matija, Hudi konec 6. p, Orte-nek. — Peterlin Jos., Calumet, Mich.
Arko Tomaž, Podklanec 24, p. Sodražica.
—	Arko Tomaž, Cleveland. Ohio.
Belaj Josip, Sodražica 41. — Kunstel Marija, Clevelana, Ohio.
Trhlen Frančiška. Podklanec 12, p. Sodražica. — Prijatelj Anton, Cleveland, Ohio.
Škulj Josip (KovačJ, Kot pri Velikih Laščah. — Kaušek Anton, Cleveland, Ohio. Ponikvar Ivan, Fara 3, Nova vaa-Rakek.
—	B. J. Ponikvar, Cleveland, Ohio.
Pajnič Ivana, Jurjevica 41, p. Ribnica. — Pajnič Janez, Cleveland, Ohio.
Gornik Marjeta, Podklanec 27, p. Sodražica. — Gornik Janez, Cleveland, Ohio.
Županstvo občine Ribnica (za reveže). — Zveza jugoslovanskih žen in deklet, Cleveland, Onio.
Perušek Marko, Hudi konec 7, p. Orle-nek, — Perušek Anton, Cleveland, Ohio.
Lavrič Marija in Vidmar Ivanka, Dolga vas 26 pri Kočevju. — Meden Josip, Cleveland, Ohio.
Lovšin Marija, Dolenja vas 17 pri Ribnici. — Lovšin Franc, Ely, Minn.
Žužek Jožef, Kožerje, p. Velike Lašče.
—	Lovše Franc, Cleveland, Ohio.
Lovšin Angela, Sušje 4, p. Ribnica. — Lovšin Alojzi', Ely, Minn.
Trhlen Marija, Mala gora 3, p. Kočevje.
—	Trhlen Dominik, Cleveland, Ohio.
Centa Franc, Kot 1, p. Velike Lašče. — Centa Franc, Cleveland. Ohio.
Josip Škulj-Kovač, Kot, p. Velike Lašče.
—	Ant. Kaušek, Cleveland, Ohio.
Škulj Janez, Hrastje 10, p. Grosuplje. — Škulj Janez, Cleveland.
Županstvo občine Ribnica (za reveže), — Zveza jugoslovanskih žen in deklet.
Kukec Marija, Sodražica 71. — Kukec Vincenc, Ely, Minn.
. Bambič Marija. Ponikve 2, p. Videm pn Dobrem polju. — Bambič Franc, Mc. Kinley, Minn.	,
Košmerl Jure, Retje 54, p. Loški potok.
—	Košmerl Janez, Chisholm, Minn._
Gruden Terezija, Spodnia Slivnica 12, p. Grosuplje. — Gruden Janez, Ely, Minn.
Košir Terezija, Sodražica 142. — Marolt Janez, Elv, Minn.
Bartol Jožefa, Hrib 75, p. Travnik via Rakek, — Bartol Janez, San Francisco.
Mikolič Štefan, Postaja Ortenek, p. Travnik. — Mikolič Antonija, Newberry. Mich.
Gradišar Anton. Bavdek 1, o. Velike Lašče. — Anton Gradišar, Ely, Minn.
Papež Angela, Sodražica. — Papež Janez, Ely, Minn.
Škulj Frančiška, Ponikve 22, p. Videm pri Dobrem polju. — Škulj Jos., Gilbert, Minn.
Benčina Antonija, Logovec 24, p. Loški Potok. — Benčina Anton, Duluth, Minn.
Rugole Francka, Rosljiva loka, p. Osil-nica pri Kulpi. — Štimec Blaž, Kansas City, Ks, —	j
Lustik Jernej, Travnik 1 pri Ribnici na Dolenjskem. — Mikulič Franjo, Kansas City, Ks. —
Curl Josip, Drežnik 5, p. Nova sela. — Curl Ana, Broocklyn, N, Y.
Omerza Anton, Rakitnica 43, p. Dolenja vas. — Omerza Janez, Ely, Minn.
Župnija Laški potok pri Rakeku (za reveže). — Slovenci v JoUet, IU.
Mihelič Alojzija, Podpreska 30, p. Draga, _ Mihelič Anton, Milvid, T.
Ožanič Marija, Bezgovica 7. p. Osilnica pri Kulpi. — Ožanič Anton, Milvid, T.
Krulič Marija, Bezgavica 4, p. Osilnica pri Kulpi. — Krulič Josip, Milvid, T.
Žrvnik Marija, Gradež 2, p. Turjak. — Praznik Janez, Gilbert. Minn.
Samsa Pavla, Sodražica 18 pri Ribnici.
_ Samsa Janez, Cleveland. Ohio.
Maurin Marjeta, Kralje 17, p. Nemška Loka. — Maurin Jos., Evrlrth. Minn.
Praznik Ana, Ponikve p. Videm pri Dobrem polju. — Praznik Matija, Gilbert, Minn.
Curl Josip, Drežnik 5, p. Nova sela. — Curl Ana, Broocklyn, N. Y.
Lovšin Angela, Goriča vas 21, p. Ribnica.
—	Altman Franc, Njujork.
Pugelj Marija, Kolenča vas 9, p. Videm pri Dobrem polju. — Mišler Franjo, Cleveland, Ohio.
Perušek Marjeta, Breg 1, p. Sodražica, (fara Sv. Gregor). — Perušek Janez, Cleveland, Ohio.
Lovrič Marija, Ribnica 102. — Gilbert Potrato, Njujork.
Centa Marija, Skomevec 2, p. Velike Lašče. — Centa Janez, Cleveland, Ohio.
Štrbenk Marija, Sodražica 88. — Štrbenk Andrej, Cleveland, Ohio.
Mauc Ivana, Velike Poljane 25, p. Ortenek. — Mauc Josip, Cleveland, Ohio.
Rus Anton, Travnik 45, p. Loški potok.
—	Josip Rus, Mc. Wliorter, U. Pa.
Fabijan Jos., Longentlom Altog 6, Kočevje. — Fabijan Josip, Leadville, Colo.
Kralj Janez, Mala vas 2, p. Videm pri Dobrem polju. — Kralj Josip, Pueblo.
Klun Josip, Struge 14, p. Videm pri Dobrem polju. — Jos. Klun, Leadville.
Babič Marija, Potiskavec 5, p. Videm pri Dobrem polju. — Zaje Franc, Leadville, Colo. Mavc Franca, Račica 22, p. Velike Lašče.
—	Mavc Janez, Pueblo.
Znidaršič Marija, Kukmaka 4, p. Velike Lašče. — Berdih Martin, Pitteburgh.
Malnar Helena, Podklanec 10, r Sodražica pri Ribnici. — Malnar Franc, Cleveland, Ohio.
Lušin Janez, Zapotok 10, p. Sodražica. — Lušin Alojzij, Cleveland, Ohio.
Lušin Frančiška, Sodražica 118 — Lušin Janez, Cleveland, Ohio.
Novak Francka, Bruhanja vas 2, p. Videm pri Dobrem polju. — Mat. Novak, Pueblo.
Rus Frančiška, Rapljevo 7, p. Videm pri Dobrem polju. — Rus Franc, Pueblo.
Klun Josip, Struge 14, p. Videm pri Dobrem polju. — Klun Josip, Leadville, Colo.
Germ Janez, Zagorica 33, p. Videm pri Dobrem polju. — Germ Janez, Pueblo.
Babič Alojzija, Bruhanja vas 1, p. Videm pri Dobrem polju. — Babič Josip, Pueblo, Colo.
Kralj Marija, Zagorica 41, p. Videm pri Dobrem polju. — Steblaj Josip, Pueblo.
Gradišar Janez, Veliki Osolnik 13, p. Velike Lašče. — Gradišar Anton, Pueblo.
Šterle Josip, Osredek 8, p. Velike Lašče.
—	Šterle Filip, Pueblo.
Schutte Marija, Gor. Podgora 28, p. Stari tr^ pri Kočevju. — Schutte Janez, Sheboygan,
Burgar Marija, vdova, Ribnica. — Anton Burgar, Njujork.
Drobnič Jurij, Sodražica 83. — Drobnič Viktor, Cleveland, Ohio.
Družina Gačnik Ant., Cesta 36, p. Videm jm Dobrem polju. — Anton Štih, Cleveland,
Košir Frančiška, Hrib 31, p, LoSki potok.
—	Košir Janez, W. Pa.
Tomažin Franc, Rašica 10, p. Velike Lašče. — Damjan Tomažin, Chicago.
Marolt Agata, Hudi konec 3, p. Ortenek.
—	Marolt Anton, Cleveland, Ohio.
Grže Ivana, Mali log 49, p. Loški potok.
—	Grže Janez, Cleveland.
Gregorič Anton, Sodražica 13. — Alojzij Gregorič, Cleveland, Ohio.
Laušin Josip, Gorenja vas 15 pri Ribnici.
—	Laušin Anton, Cleveland, O.
Rus Ana, Travnik 45, p. Loški potok. — Šega Karol, W. Pa.
Speletič Marija, Banja loka 8, p. Nova sela. — Franc Giovanelli, Broockjvn, N. Y.
Knaus Marija, Hrib 16, p. Travnik. — Anton Knaus, Njujork.
Pucelj Ivan, Zamostec 7, p, Sodražica. — Jerman Janez, Cleveland, Ohio.
Kernc Ne?a, Hom 6, Št, Rupert. — Kernc Janez, Cleveland.
Godec Ana, Velika vas 23, p. Krka. — Godec Anton, Lansing. Ohio.
Lopatich Mihael, Boršt 9, p. Krška vas.
—	Anton Lopatich. Cleveland.
Gorenc Uršula, Vel. Vodenice 2. p. Kostanjevica. — Josip Pavlin, Willimette, Ore-gon.
Tisovc Katarina, Zalog 5, p. Straža. — Tisovc Josip. Cleveland.
Siraončič Jožefa, Št. Rupert 11, — Simončič Jos. Cleveland.
Zorič Uršula. Račia vas 27, p. Krška vas.
—	Zorič Franc, Cleveland.
Grčar Franc in Marija, Kamnje 15, p. Št. Rupert. — Alojzij Grčar, Cleveland.
Knaus Frančiška, Veliki trn pri Sv. Duhu, p. Krško. — Knaus Alojzij, Cleveland.
Žulič Terezija, CKterc 37, p. Kostanjevica.
—	Žulič Josip, Cleveland.
Grubar Jožefa, Gorenje Vrhpolje, Št. Jernej. — Grubar Anton, Cleveland.
Zaje Josip, Mali Koren 5, p. Krka. — Zaje Franc, Leadville, Colo.
Ajster Marija Cerklie 85, p. Krška vas.
—	Aister Franc, D. P. 111.
Kovšca Ana, Kanienska gora 13, p. Št. Janž. — Šimenc Zofija, Cleveland.
Baznik Ana, Vrh 5, p. Št. Jernej. — Baz-nik Icfnacij, Cleveland.
Kučič Ana, Osterc 27, p. Kostanjevica.
—	Kučič Matija, Cleveland.
Sintič Jožef, Osterc 3, p. Kostanjevica.
—	Josip Sintič, Cleveland.
Dular Alojzija, Mokronog. — Dular Josip, Cleveland.
Žulič Ana. Osterc 35, p. Kostanjevica. — Žulič Janez, Cleveland.
Županstvo občine Krško (za reveže). — Jugoslov. žene ne dekleta. Chicago,
Miller Katarina. Krška vas 93. — Miller Andrej, Washinf?ton.
Trkaj Matija, Dolenja Stara vas 14. p. Škociian, — Trkaj Josin, Milwatikee.
Steklasa Francka, Prelesje 10, p. Št. Rupert. — Steklasa Franc. Cleveland.
Habelka Antonija, Krško ob Savi. — Levstik Beno B., Cleveland .
Perko Marija, Gornji Mokronog 5, p. Tre-belno. — Perko Anton, Cleveland.
Grdina Marija, Dol. Brezovica 11, Št. Jernej, — Grdina Fr. Cleveland.
Juršič Marija, Jablance 3, p. Kostanjevica. Juršič Janez, Cleveland.
Janez Cerovšek, Veliki Trn pri Sv. Duhu. p. Krško. — Jernej Knaus, Chicago.
Kuhar Franc, Ravne 14, p. Videm pri Krškem. — Kuhar Janez. Cleveland.
Marija Butkovič, Leskovec 31 pri Krškem. — Butkovič Janez, Cleveland.
Arh Jožefa, Stopno 7. p. Škocijan pri Mokronogu. — Arh Josip, Chicago.
Tomšič Ana, Dobe 22, p. Kostanjevica.
—	Tomšič Franc,
Zupan Josipina, Dolenje Prekopa 6. p. Kostanjevica. — Fani Mediževec. Chicago.
Neža Vidmar, Krška vas 54. Vidmar Janez, Chicago.
Kociian Franc, Šmarjeta 26. — Kocnan Alojzij, Chicago.
Pevec Marija, Leskovec 59 pri Krškem.
—	Sihar J. Chicago.
Simončič A, Leskovec 109 pri Krškem.
—	Simončič M., Chicago.	.
Zadnik Frančiška, Gabrijele 24, p. Trži-Iče. — Kočevar Josip, Chicago.
Martinčič Marija, Cerovec 24, p. Šmarjeta. i— Martinčič Jakob, Chicago.
Pave Alojzija. Čadraže 20, p. Št. Jernej.
—	Pave Janez, Milwauke.
Kušlan Ignacij, Št. Jernej, — Kušlan Ivan, Milwaukee.
Ajster Marija, Cerklje 6, p. Krška vas. — Aister Franc. Joliet.
Proh Franc, Bučka pri Krškem. — Proh Franc, Milwaukee.
Gorenc Janez, Gorenja vas 29, p. Šmarjeta. — Gorenc Franc, Joliet.
Mislaj Ana, Regečica 9, p. Radna pri Sevnici. — Mislaj Anton, Cleveland.
Dule Marjeta. Dolenja vas 14, p. Šmarjeta. — Dule Blaž, Cleveland.
Avlino Antonija Orehovca 27, p. Št. Janž.
—	Avlino Jakob, Cleveland.
Bregar Julijana .Budna vas 6, p. St. Janž.
—	Bregar Josip,
Janežič Franc, Št. Jernej, — Janežič Josip, Cleveland.
Čudovan Marija, Škocijan pri Mokronogu, — Pcznik Ignacij, Cleveland.
Primorsko.
Gorjanc Terezija, Loga, p. Komel. — Gorjanc Janez, Cleveland.
Bizjak Marija, Slokopie 55, p. Lokavec pri Ajdovščini. — Bizjak Jožef, Colinvod.
Kosoveli Katarina, Osek 7, p. Šempas pri Gorici. — Badalič Ciril, Chicago.
Kos Frančiška, Trtnik 13, p. Podbrdo pri Tolminu. — Rutar Janez, Cleveland .
Lipovž Jožefa, Batuje, p. Černičc. — Fr. Lipovž, Cleveland.
Županstvo občine Kanal pri Gorici. — Zveza Jugoslov. žen in deklet, Cleveland.
Furlan Karolina, Svino 47. p. Šmarje pri Ajdovščini. — Furlan Janez, Cleveland.
Stanich Franc, Narescialo d. g. di finan-za. Solcano. — Stanich Ludovik. Indianopolis.
Jug Mariia, Čigin 6, p. Tolmin. — Ule-man Matija, Indianopolis.
Bončar Francka, Gradišče 225, p. Ajdovščina. — Bončar Anton, Cleveland.
Kos Janez, Kosi, p. Rozina. — Kos Anton, Cleveland.
Uršič Aloizija, Caporetto 158, Venezia Gulia, p. Tolmin. — Peschat Marija, Indianopolis.
Amalija Simčič, Njivice 33, p. Kojsko. — Simčič Mihael. Cleveland.
Benčer Kristina, Kosi 105, p. Ročinj. — Benčer Ana, Cleveland.
Vidmar Pavla, Lokavec pri Ajdovščini 152. — Vidmar Ivan, Cleveland.
Rasoek Marija, Cirkno 59. — Raspe Janez, Willock.
Uršič Marija, Caporeto, presso Tolmino, Venezia. — Dugar Marv, Indianopolis, Ind.
Skrobonja Zora, Gor. Skuzenja, Reka. — Skrobonja Karel, Cleveland, Ohio.
Štefančič Antonija, Mučiči 85, p Sveta Marjeta. Venetia Giulia. — Štefančič Anton, Cleveland, Ohio.
Simčič Franc. Vedrijan 38, p. Kojsko, Goriško. — Urbas Aloizij, Cleveland, Ohio.
Perše Andrej, Sv. Forijan, Grojna, Gorica. — Perše Janez, Cleveland. Ohio.
Vuga Jožef, Ronzina 125. Kanal, Goriško. — Štefan Vuga. Cleveland, Ohio.
Turkovič Josipina, Brce 4, p. Jelšane, Istra. — Turkovič Josio, Cleveland, Ohio.
Kovač Marija, Lokavec 211 pri Ajdovščini. Primorsko. — Kovač Avgust, Cleveland. Ohio.	- *
Podboršček Mariia. Sv. Martin 75, Kojsko. — Podberšček Mike, Cleveland, Ohio.
Sterlinko Luka, Ajba 21, Kanal. — Jos. Pikš. Cleveland, Ohio.
Berginc Ana, Drežnica 21, p. Kobarid, Primorsko. — Berginc Jakob, Milwankee, Wis.
Zigoj Anton, Sv. Križ-Cesta pri Ajdovščini, Primorsko. — Zigoi Albert, Milwankee.
Pahor Ant., Mirna pri Gorici 22. — Pahor Gabriel, Milvankee, Wis.
Berginc Ana. Drežnica 21, p. Kobarid. — Primorsko. — Berginc Jakob, Milwankee, Wis.
Bracati Ivana, Sp. Servata 401, Trst. — Lovrenc Menort, Shebovgan, Wis.
Leban Marija, Polubin 28, p. Tolmin na Primorskem. — Kavčič Andrej, Peoria 111.
Brozina Anton, Jelšane 52, Istra. — Bro-zina Jakob, Cleveland, Ohio.
Škrajc Jože, Podbreže 35, p. Podgrad. — Barba Ana. Cleveland, Ohio.
Gržinčič Marjeta, Klana 94, Istra. — Janez Gržinčič, Cleveland, Ohio.
Blozetič Jožef, Podmelec, Primorsko. — Rcic Anton, Columet, Mich.
Županstvo občine Divača (za revežel. — Zveza jugoslovanskih žen in deklet, Cleveland. Ohio.	*
Fortunat Marija, Ročinj 21, Primorsko. — Križnic H., Cleveland, Ohio.
Fornazarič Rozalija, Osek 81, p. Šempas na Goriškem. — Toplikar Avgust, K. C. Kansas.
Županstvo občine Tolmin (za revežel. — Zveza jugoslovanskih žen in deklet, Cleveland, Ohio.
Cerkvenik Ivana, Kačiče št. 19, p. Lokev (Divača). — Cerkvenik Rudolf, Cleveland, Oh.
Boltar Terezija. Ročinj 18 pri Kanalu na Primorskem. — Boltar John., Cleveland, Oh.
Tomažič Ivan, Huje 14, Obrov, Primorsko. — Tomažič John, Cleveland, Oh.
Brozina Marija, Jelšane 22, Istra. — Jos. Brozina, Cleveland, Ohio.
Županstvo občine Kanal pri Gorici (za reveže). — Zveza jugoslovanskih žen in deklet, U. S. A.
Koroško.
Serajnik Jakob, Št. Peter, p. Sv. Jakob v Rožu. — Serajnik Franc, Milwankee.
Erlah Jakob, Sp. Doblje 17, p. Loče pri Beljaku. — Kremesec K., San Francisco.
Lederer Marija pd. Urbnica, Sv. Jakob v Rožu. — Lederer J„ Milwankee.
Korrn Karija, Skočidol 4, Koroško. — Korrn Matiia, Chisholin, Minn.
Neža Jernej, Mohliče, p. Galicija. — Vi-čič Marija, Cleveland.
Šnic Marta, Sv. Jakob v Rožu. — Joe Juder, Milwankee.
Kronabetter Marija, Gor. Strele, p. Sv. Jakob v Rožu. — John Kronabetter, Milwan-kee, Wis.
Neža Jernej,	P- Galicija. — Vi-
čič Marija, Cleveland, Ohio.
Štajersko.
Jane Martin, Retje 85, p. Trbovlje. — Fr. Dolenc, La Salle Illinois.
Podbregar Angela in Marija, Zahomce 42, p. Vransko. — Jaklič Marija, La Salle 111.
Kokali Jera, Šmarjeta pri Rimskih Toplicah. — Venišnik Marija, Joliet 111.
Drager Helena, Šent Jurij, p. Loka pri Zidanem mostu. — Drager Josip, Emervville, Calf.
Oblasnik Frančiška, Jurja 17, p. Rimske Toplice. — Oblasnik Franc, Ročk Springs, Nyo.
Germel Kristel, Solčava pri Celju. — Moličnik Blaž, Rice, Minn.
Ermenc Josip (Kolenc), Ljubno, Ročica na Paki. — Ermenc Josip, Elv, Minn.
Lebar Amalija, Knezdol 20, p. Trbovlje. — L^bar Valentin, Mulberrv Kansos.
Bratun Frančiška, Sv. Marjeta 55, p. Rimske Toplicc — Rožnik Dominik, \Vcst Allis Wis.
Kunst Ana, Polzela 25, p. Celje. — Leop, Kunst, Waukegan, 111.
Košak Gašper, Gor. Roje 6, p. Št. Peter v Savinjski dolini. — Košak Leo., Milwankee.
Predovnik Ana. Podgorje 13, p. Letuž na Paki pri Celju. — Predovnik Jakob, Trenary, Mich.
.Družina Franc Arnič, Ljubno pri Celju. — John Arnič. Milvvankee, Wis.
Jurk Marija, Potok 3, p. Mozirje. — Joe Windischman, Milwankee, Wis.
Planovšek Franc, Pusto polje 8, p. Šmartno nad Mozirjem. — Kastner Franc, Milwan-kee, Wis.
Simone Ana, Ljubno pri Celju. — Franc Simone, Milwankee, Wis.
Vrabič Frančiška, Gorenje 18, p. Rečica na Paki. — Franc Tomšc, Milwankee, Wis.
Franc Walburi?a-Erlach, St. Osvvald pri Sevnici. — Franc Walburga, Kohler, Wis.
Remšak Jernej, Bočna Kropa 122, p. Gornji grad. — Franc Remšak, Iheboygau, Wis.
Žmavc Franc in Josip, Gornji grad 44. — Žmavc Anton, Milwankee.
Hočevar Marija, Podkraj št. 2, p. Radeče pri Zidanem mostu. — Hočevar Karol, Cleveland, Ohio.
Pinter Marija, Zavrate 5, p. Loka pri Zidanem mostu. — Klemovšek Franc, Joliet, Illinois.
Plazar Jera, Bronska gora 2, p. Radeče pri Zidanem mostu. — Plazar Martin, La Salle 111.
Buz Peter, Račica 9, p. Zidani most. — Sikola John, Colorado Sorings.
Vidmar Katarina, Breg 12, p. Log pri Zidanem mostu. — Vidmar John, Indianopolis Ind.
Mervar Anton, Trbovlje 88. — Mervar Anton, Cleveland, Ohio.
Župnija Sv. Marjeta (za revežel, p. Rimske Toplice. — Slovenci v Jolietu, 111.
Obrez Julijana, Slivnica pri Celju. — Mike Obrez, Wi!lock, Pa.
Janžekovič Marija, Cvetkovci 38, p. Velika nedelja. — Filip Stergula, Njujork, City.
Kos Franc, Kaplja, p. GomiJsko pri Celju. — Jos. Žolnir, Njujork, City.
Kozel Urša, Sveti Vid 31, p. Planina. — Kozel Franc, Willock, Pa.
Terglav Ana, Kapla, p. Št. Pavel pri Preboldu. — Anton Terglav, Cleveland, Ohio.
Babin Apolonija, Ljubno 5. — Kočevar Marija, West Allis, Wis.
Potertsek Jožefa, Ljubno pri Celju. —> Glojek Ferd., West Allis, Wis.
Zacirkovnik Marija, Lepa njiva 16, p. Mozirje. — Zacirkovnik Franc, Mihvankee, Wis.
Itolovar Marija, Mozirie pri Celju. — Glajek Ferd, West Allis, Wis.
Golhleb Marija, Libija 26, p. Mozirje pri Celju. — Port John, WashinjUon, Wis.
Simone Ana, Ljubno pri Celju. — Simone Franc, Milwankee, Wis.
Županstvo mesta Celje (za reveže). — Prisland Marija, Skeboygan, Wis.
Polichnik Terezija, St. Janž, p. Rečica. — Pohchnik, Wyo.
Družina Franceta Volovšek, Gornji grad 60 pri Celju, Štajersko. — Volovšek Franc, Chicago.
Hlačun Marija, Rečica, Štajersko. — Fr. Hlačun, Wio.
Kramer Helena, Ljubno. — Kramer Fran,
Wyo.
Remic Ana, Šmartno nad Mozirjem št. 30.
—	Franc Remic, Sublet. Wyo.
Exel Josipina, Vojnik pri Celju. — Josip Černe, Cleveland. — 2 zav.
Tlaker Mariia, Št. Janž 43, p. Rečica. — Tlaker Alojzij, Wvo.
Potočnik Mariia, Groblje, p. Sv. Pavel pri Preboldu. — J. F. Potnik, Spring Field 111.
Ferenčak Franc. Perne 1, p. Brežice ob Savi. — Ferenčak Pavel, La Salle lil.
Baš Franca, Bučarca 16, p. Videm pri Krškem. — Baš Karel. Hanna Wyo.
Cerjak Terezija, Brezina 54, p. Brežice,
—	Cerjak Franc, Cleveland, Ohio.
Jazbec Uršula, Dol. Pohanca, Artiče pri Brežicah. _— Jazbec John, Chicago.
Knazich Terezija, Curnovetz 37, p. Src mlje ori Brežicah. — Knazich Franc, Chicago, Ills.
Marki Jože, Pezern Sevca 17. — Polane Mariia, Cleveland, Ohio.
Sorčič Martin, Sela 40. p. Dobova pri Brežicah. — Sorčič Franc, \Vaukcsha. Wis.
Saurič Neža, Sela 86, p. Dobova ori Brežicah. — Franc Saurič, Mihvankee, Wis.
PLntarič Ivan, Pavlavas 23, p. Pišece. —« Pintnrič John, Cleveland, Ohio.
Soloman Jožef, Zakot 4. p. Brežice. —■ Rozman Jakob, Cleveland, Ohio.
Jazbec Matija, Sv. Peter ob Sv. Gori 58, p. Sv. Peter — Ferdo Jazbec, Cleveland O.
Sgerm Anton, p. Vuhred. — Jos. Perush, Joliet. 111.
Kramer Janez, Žagaj 13, p. Sv. Peter ob Sv. Gori. — John Kramer, Cleveland, Ohio.
Horvat Kata, Moravci 10, p. Mala Ne« delja. — St Horvat, Chicago.
Častile šolske sestre v Mariboru, Sender-ieva ulica 15. — Schcol Sistcrs, Kansas City, Kn. —
Ivan Ranžel, Pergorišče, p. Velika Nedelja. — I. Remšl, Chicago.
Divjak Marija. Hrastje 55, Bad-Radein. — Divjak Valentin, Milwankee, Wis.
Šaloven Barbara. Velenje 7. — Rev. Fr. Šoloven, La Salle Ilj.
Mazei Gašper, Zavodnje, p. Šoštanj. — Mazej Helena, La Salle 111.
Ramšak Neža, Janževi vrh, p. Brezno. —> Ramšak Joe. Joliet III.
Veranič Simon, Pragersko. — Veranič F., Milwankee, Wis.
Družina Peter, Ana in Tereziia Košnik, Železna vrata 2, p. Ljutomer. — L. Košnik, Chicago.
Družina Potočnik Martin. Kumerska Gra-ba 2, p. Ljutomer. — L. Potočnik, Chicago.
Slovensko planinsko društvo razpisuje mesto stalne
pisarniške uradnice
vešča kniigovodstva in strojepisja in no mo?nosfl stenografije. — PlnCa po dogovoru. Pismene ponudbe do 5. avgusta na osrednji odbor Slovenskega planinskega društva.
V itn lrn«) kje se nahajata Ivan Cer-AUU VB.r kovnlk in Filip Kolenc. Pred razsulom armade je bil prvi v Pulju v arsenalu, drugi je pa bil ondi redar. Pobegla sta oba v Jugoslavijo. Vsako pojasnilo z veseljem sprejme Anton Kolenc, Podkuk 243 p. Tivat, Boka Kotorska.
Dpnija cn lep zimski kožuh za poto-rlUllu JU vanje, stare oljnate slike (umotvori), bronast elektr. lestenec, dva lexika, med tem rariteta Brock-hausov „Bilder Atlas". — Franca Jožefa cesta št 11. II. nadstropje na levo od 9.—11. in 2.-4. ure.
Hlanr«! Proti dobri hrani in sta-niOJJlU novanju J. Jelenlč, Ljubljana. Stara pot 1. Plača po dogovoru.
Uradnik vcSC raCunstva in knjigovodstva Ul flUIllA v vsakem oziru išče službe v mestu ali na deželi. Resne ponudbe pod šifro: »delo« na upravništvo »Slovenca*.
nmnjhnr poštni, pripraven tudi kot ho-UllllilUUtJ telski, prav dobro ohranjen zn 6 ozir. 8 sedežev, se proda. Ponudbe pod »Otnnibus« 4363 na unravo .Slovenca".
Iflfn nncnrti mlfldi obrtnlci-začetnici ftllU [IUjUUI 3 do 4000 K na dobo 2 let proti visokim obrestim in jamstvu. Ponudbe upravi »Slovenca« pod Šifro »visoke obresti«.
Cunjo malino se kupujejo v vseh mno-uiCuu lliuillltj žimi h. Ponudbe na: Destilacija esenc in izdelovanje sokov, Potnik Srečko, Ljubljana, Slomšek, ul. 27.
Djfa se proda in zraven vodna moč ali niJU se zamenja za malo pose?tvo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 4343, ako znamka za odgovor.
Kupim vsako množino
lepe, dolge volčje volne.
Vzorcc in ono je poslat: tvr iki 3vau N. Adamič, Liubijana.
Postelje po 60 K ■» madrace kakor tudi
vsakovrstno drugo hišno opravo priporočata Brata Sever, zaloga pohištva in tapetniška delavnica, Ljubljana, Marije Terezije cesta, Kolizej.	4300
Naročajte »Slovenca"!
Čevljar, 25 let stop, z vsem Sev-ljarskim orodjem, se želi priženiti h kakemu dekletu ali vdovi od 20—30 let z malim posestvom ali nekaj tisoč kron premoženja. Ite rosne ponudbe s sliko na uprovniStvo Slovenoa pod St. 4361.
Resna ženitna ponudba.
Mlad trgovec želi znanstva v svrho ženitve z mlado gospodično ali vdovo s primernim premoženjem v svrho povečanja trgovine. Le resne ponudbe z možno natančnim popisom takoj pod
,.Trgovec 1884"
sprejma uprava tega lista.
Sprejmejo se:
zanesljiv kočijaž, domači ključavničar, tesar, 5 do 6 vrtna-skiti pomočnikov, nekoliko hlcpccv, dve mladi deklici, kateri pomagata r kuhinji ter dekla, katera se razume na perutninarstvo. Pri kočijažn, ključavničarju in postrežnicah se želi, da govore deloma tudi nemško. Vsi imajo dobro hiano, stanovanje in plačo po iio-govoru. Stroški vožnje se plaCajo po trimesečnem slržbovan u. Homidne s prepisi spr čeval na oskrbništvo gradu v Gornji Hadnoijt p. Radgona.
Prispeva® u sklad S. L S.

je zopet začela izdelovati Tovarna lesnih izdelkov in upognjenega pohištva
l. !alsra oasi.
Duplica — Kamnik
Kompletne opreme za hotele, gostilne, kavarne, zavode, dvorane i. dr. Založniki in trgovci dobe poseben popust
Vs._
prva moč, Slovenec, vešč več jezikov, izvrsten organizator veletrgovine, bančne a:i posojilniSke stroke želi nastopiti službo v državi S. H. S., ker mu je obstoj v zasedenem ozemlju nemogoč. Ponudbe na družino Sovdat, Radeckega cesta 1, Ljubljana.
GARJE
srbečico, hraste, liSaje, nnlčl pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha In ae maže perilo. 1 lonček za eno osebo po pošti 7 K poštnine prosto. — Prodaja in razpoiuja lekarna Trnk6cry v Ljubljani, zraven rotovia.	1631
A 172/19 14
Dražbeni oklic.
Na predlog dedinje se dovoljuje prodaja v zapuščino Ivana Lavriča, trgovca v Lukovici, spadajočih premičnin in sicer: pohištva, obleke, perila, kuhinjske posode, prodajal nižkega blaga kot špecerijskega in galanterijskega, ter železnine, živine kot konj in govedi, gospodarskega orodja in vozov, vprege in konjske opreme, poljskega orodja, drv iu butar, sena. in mrve, ter nekaj raznega lesa: hrastovega, orehovega in smrekovega — v Lukovici in KraSnji in Kompoljah potom javne sodno dražbe proti takojšnjemu plačilu v gotovini in odvzetju rečij za cenilno vrednost kot izklicno ceno.
Pod cenilno vrednost se ne predaja.
Za množino, kakovost ali težo se ne prevzame nikacega jamstva.
Dražba se bo vršila dne 11. in 12. augusta 1919.
ob 9. uri dopoldne v Lukovici, nato v Krašnji in v Kompoljah in čo treba tudi naslednje dni.
Reči, ki se imajo prodati na dražbi, je mogoče ogledati na dan dražbe, pojasnila pa daje vsak dan ob uradnih urah sodišče in sodni poverjenik notar Janko Rahne na Brdu.
Okrajno sodišče SHS na Brdu, odd. I.
dne 21. julija 1919.
Kupi se takoj večja množina
cele vagone in tudi manjše množine. Cenj. brzojavne, pismene ali osebne ponudbe na Vinko Vivod, Ljubljana, pred Šuolijo 21/11. Vreče na razpolago.
■a^Kcev^ifv-.-^imrt
Razpošiljam lepa
likoma drva
žagana, cepljena in meterska, franko na dom. Cene nizke, dobava točna. Srebotniak, KoJodv. ntfca 31
i, podgane,
in vsa (to laz en mora poginiti, ako porabljate moja uajuoljo preizkušena in splošno hvaliena sredstva, not, proti poljskim mišim K o, aa po<l-Kono in mlil li .—; za atfurke K 0.—; tinktura za »tenloe K 8 —; uničevalen moljsv li 3.—| prašek proti mrčesom 8 — in (i —li; mililo proti ušem pri ljudeh K 3.— ; mazilo za udi pri živini K. 3 —; prušnk za uSi v obiski in pe-rUu K 3.—; tinktura proti mrčesu na sadja in zelonjadi (uničev rastlin) li 3 —. Pranek proti i mravljam 3 — i'ošilja po povzetju Zavod ml eksport
»ker, Zagreti 39., Petrinjska ulica 3
'L'vi(ovoem pri vootum odjema popust.
1
i
sprejEiie mestni urad Brežice ob Savi. Prednost imajo zdravi in čvrsti dosluženi orožniki in vojaki. Nastop 1. septembra 1919. Plača po dogovoru.	Županstvo.