Posamezne Številke* Navadne Din l*—v ob nedeljah Din l*5Ql
»TABOR* izhaja *sak dan, razve*
nedelje io praznikov« 1$. uri s datumom naslednjega dne tar staa« mesečno po pošti D 12*50, *a ino* »emstvo D 20*50, dostavljen na dom D M**—b na izkaznice D 12*50, inserati p* dogovora.
Naroča «e pri upravi »TABORA*, MARIBOR, Jurčičeva ulica Stav. i.
JEV
PoHftmTpt&Jiffia vnsrsvifii.
lil
Posamezne Hnifcm Navadne Dta h-s ob nedetydi D9a HB. ukedot&tvo •»•*** *■*-
rtnri& TtkSn HaA K. M UKAVA m Mh«U * JMMM oBci Ib <|»Mi£fe
<- a. ai a&jtabguk—i
Na im8h km daaji M M
Leto: IV.
Maribor, sreda 20. junija 1923.
Številka: 137
Klerikalni fluidum.
Maribor, 19. jtiolja.
( V dolgoveznem članku je neki dr. «T.
J. v zadnji »Straži« zopet napravd reklamo za klerikalni fluidum, ki naj »reši« našo državo. Seveda tudi o zanesljivosti tega fluida sam; člankar dvomi, ko pravi: »Ce bo kaj rešilo našo Jugoslavijo in1 balkanske probleme, bo to naša avtonomistična koncesija državne organizacije«.	Gospod	člankar
■pravi, da je ta princip po svojem bistvu ■slovenski, na drugi strani pa ea zopet IPo ribniško razteza in ga naziva jugoslovanskega. Postavlja ga v nasprotje |Z veleerbstvom iti pa z Radičevim vele-'hrvatstvom.
| Imamo torej fluidum, ki tiaj reši živ-!®°no koncepcijo. In dr. Korošec, ki si la-Patent na ta fluidum, vari svoje zdraho skupno z Radičem, katerega pa v *jenje naši Jugoslaviji: Koroščevo poli-sapi obdolžuje velelirvatske kon-^Peije.	natančni	analizi	Korošec-
adičeveiga fluida pa najdemo, Ja je ta ”■ ^voiem bistvu enak strup za državo °r radikalska velikosrbska koncep-Ja. Avtonomija po plemenskih mejah, ji J*h ni mogočo natančno določita, je ; ^nost. Neprestane borbe, ki bi izvira ^iz^izvadbe takšne avtonomije, bi bile nj .	redu	na Hrvatskem, v
„	v	Bosni in Dalmaciji. Zakaj
Miti	^ P°krajin ni mogoče poteg-
Sn toj616 Šrvatstvom in Srbstvom tafinaU znova bi bruhali plameni ple-
te ega sovraštva, ako bi »e čutilo v onomni Hrvatski Srbsko pleme pri-ajsano ali v avtonomni Dalmaciji tovatsko pleme. Tem hujšo bi bilo to fPo kleriitealno-radiC-avski koncepciji, ki tow priznava enotnosti naroda »reli ple-.teeti, ampak neprestano pridisuje dog-tato o treh narodih, pri tem pa popolnoma Sz vidika pušča musir.mane, ki pravijo, da niso ne Srbi, no Hrvati, ampak — toaigoelovani. Iz tega je jasno, da_ Snovna substanca klerikalnega fluida Vsebuje strup, ki bi prej ali slej za-■Bioril korenine našega mladega držiiv-|ttega drevesa.
Klerikalni fluidum pa vsebuj-? tudi drugo Strupeno primes:	potom'	ple-
totenske avtonomije zasigurati nadvlado f mkalizma v Sloveniji za dolgo dobo.
r> ce5M> ^i Korošec prepustil Hrvat-W sŠ1 in radikalcem Srbijo in ma-
■ftcakor je strup vellt™7 Se hniSl ■toa. Zato je *amooX*ega ceiStraliz' irajo vsi oni, ki žeT ttmevfl,°' da molja razvoj, z vso odkL^^' obstiIl',k Koroščev fluidum, ki^?8^0 »dklaujati [Jbktvu hegemonijo kleS®ni v 8Vojem itiji, Radičevega vel«hrvAz®a v Slova->Tvažl-Ar«i	 tt»tva	na.	Hr-
Dogodki v Bolgariji.
Upor
Vlada g. Cankova Samo prehodna. — Razpust sobranja in nove volitve.
zemljoradnikov zlomljen. [
Sofija, 19. junijai. (taV.) Tukaj se prott njim se bo po vsej priliki vršila vedno bolj širijo vesti o ponovni spre- 8redi meseca julija.	v.
membi vlade. Makedonstvajušči z vlado Sofija, 19. julija. (Izv.) Bivši pro-g Cankova, ki ga podpira tudi kralj Bo- metni minister Protov je imenovan za ris niso zadovoljni. Kot najresnejši kan- bolgarskega delegata na lausann&ki kon-didat za mesto ministrske« predsednika ferenci.	.	*,	,
se imenuje Danev. V njegovem	Zaroka bolgarskega kralja z rumuoško
bi zavzemal Mihalov zunanje, <i 1 etrov	...	■
nnlranje imni.totvo. Ta vl.fla _b> naj »	pr,n0e»,u».	•»,
vedla do jeseni nove volitve in »6 nato Beograd, 19. junija. Nekateri beo-bi se sestavila nova parlamentarna yla- graj^i listi »o prinesli vest, da se bol-da. —	.	.	gsrski kralj Boris zaroči z rumunsko
Beograd, 19. junija. (Izv.) »Politi- princezo Ileauo. Zaroka je bila odgoiena ka« piše: Dogodki, ki so Se odigrali mi- r£,^j dogodkov v Bolgariji.
jasnejši! Po vseh^osedarijih razmerah Stambelijski hotel proglasiti republiko, in razvoju soditi, pomenijo novo zaroto Sofija, 17. junija. V “ianovanju proti naši državi. To je priprava revan- Stamibolijsikega in na njegovomi posest-že in nadaljevanje akcije, ki je prene- vu pr; g0fijj go bile najdene proklam’a-hala z zlomom Bolgarije in solunske	glasom katerih bi se razglasila
fronte. Morda bomo že v kratkem čošti kmečka republika. Za proglašenje je na lastni koži čutili posledica našesra o- bile že vse pripravljeno. Isti dan bi se mahovanja in naše neodločnosti in vse vrgji0 blagoslovljenje cerkve Aleksan-neizbežne neprilike, ki bi Se bila dale Še darski v Sofiji iti na svečanost bi prišlo pravočasno odstraniti iti preprečiti. Iz iootisoč 'oboroženih kmetov. Kmetje bi zanesljivega vira doznavamo, da je bila kralja prisilili k abdikaciji. Najdena feo naša vlada že pred tremi meseci toraj bila tudi skladišča mfumcije iti orožja.
nŠES2TŽ£aTt0'k" “ 0dlri,i' ******
Sofija, 19. junija. (Izv.) Okaz o Sofija, 19. junija. Pri preiskavi ar razpustu sobranja, ki ga jo kra’j Boris že hivov paidle vlade so naSli načrt, po ka podpisal, bo objavljen Še katfcejji tega teren* bi bil Stambolijsiki kralja odsta meseca. Nove volitve se bodo vršile brž- vil, proglasil republiko, določil sebe za kone m^Mca s^t.embra. Politični krogi predsednika republike, domnevajo, da bo volilni zakon1 spreme- nika Daskalova pa za min. predsednika njen. Včeraj je sklical ministrski pred- Tudi so našli seznam 2000 talcev, z veči-sednik Cankov vse načelnika političnih' ne iz vrst inteligence, ki bi bili ob pro strank, tudi komuniste, ter jim obraslo- glasit vi republike ustreljeni, žil položaj, v katerem se nahaja trenut-
no Bolgarija. Povdarjal je potrebo, da Novi bolgarski poslaniki v Beogradu Bolgarija izpolni vse obveznosti, ki jih je	ijn Pragi.	4
prevzela z mirovnimi iti dragimi pogod- Beograd, 18. junija. Bolgarska vla-bami. V notranjosti vlada red.	da je imenovala profesorja Mišajlor«*
namerava razveljaviti vse zaikotfe, ki jih opolnotnočenim ministrom v Beogradu je sprejela vlada Stambolijskega, ker kr- jj8 mes^0 odpuščenega poslanica Rajka šijo načela zasebne lastnine.	Daskalova v Pragi je imenovan Mahaj-
Sofija, 19. junija. (Izv.) Po srnini gev Stambolijskega in zadušitvi zemljorad-	.	.
niškega gibanja je nastal v državi navi-	Bolgarska vlada in niški sporazum.
dežno mir. Vlada g. Cankova je neorne-	Sofija, 18. jun. Nova bolgarska vla
je« gospodar položaja. Ta vlada ima sa- da je izjavila, da bo spoštovala ne f=amo mo nalog, ugladiti pot za politiko starega mirovne pogodbe, ampak tildi vse pogod-bolgarskega režima. Bodoči vladni pred- be, ki jih je sklenila Stambolijskova vla-sednik bo nedvomno Danev. Uporni da s sosednimi državami, m:d njimi tudi kmetje so še vedno v zaporih. Razprava niški sporazum.
paškem iti Pašicevega v©lea>u (1rih delih države.
stva v sta-
Jasno je, da mora iti da K«, r . -nagala ideja prave ^amouprave
fetva v okviru gospodarskih not- w3 : l^mteresov. Vidovdanska ustava \ /n •toelj, na katerem se bo ta sam,0Upta 6 jfcroko razpredla v celi državi. Sain^ Jpravne pokrajine, kakor so p0 [določene, bodo v polni meri sposobne toadovoljavati kulturne in gospodarske fctftrebe ljudstva. Naj se čimprej ustanove že določene velike županije, naj Se ^vrše volitve ljudskih zastopstev
ne in srezke skupščine — polne nujnega gospodarskega, knlturne-^••iti1 socialnega dela bodo imele.
- Zato pa odklanjamo Koroščev flal-'ki bi zamoril v kali razvoj naše ^tžave. Dajte nam v zakonih doloootio “^oko samoupravo, dajte ljudstvu mož-“%-da v okviru oblastva- hi ^rezka ša-
»»e fcoajičsBKj aacoe *|Dao - odločaj
—D—
Niačič o dogodkih v Bolgariji.
se upremo sovražni' akciji s strani Bel-
■r,	.	.	_	v	.	'•	garske. Vzrok za intervencijo pa more
B e ograd, 18. juti. Današnja seja na- nastopHi |ele> ako bi s6 „a bolgarski rodne skupsčme je bila posvetna dogod- meji poskušal nap^_ kom na Bolgarskem. Posl. Svetozar Pri- r x ,.	.	.	%
bičevi6 je ostro napadal vlado radi njeiie Ninciceva izjava je bila sprejeta hlad-
politike zadnjih dni. Zamudila je važen no- Odgovarjala sta mu zemljorndnik trenutek, pustila se diplomatičn > izrie- Jovanovi6 in demokrat Šumenkovic. raditi. Dobili smo ipredvojno 3ol?arSko.	.
Cankov odkrito izjavlja, da je Stambo-	Odlikovani	djakovski škof*
lijski izdal ideal Bolgarske, ker se je od- Beograd, 19. junija. (Izv.) Nj. Vel. povedal Makedoniji. Bolgarski prevrat kralj Aleksander je odlikoval djakov-je pričetek bolgarske revanžns politike, skega Škofa z redom sv. Save II. raz-Zato nas miroljubne izjave Cankova tie re^a-morejo pomiriti. Vedeti hočemo, ali se	BORZA'
naši interesi zavarovani. Zahieva pojasnila, zakaj demarša ni bila izvršena. Na-* Curih, 19. junija. (Izv.) Predborza. ša miroljubSTost ne sme iti tako daleč, da Pariz 34.30, Beograd 6.20, London 25.78, opustimo v Se, kar je v interesu našega BorUti 0.0035, Praga 16.71, Milan' 25.15,
Newyork 556.75, Dunaj 0.00785, žig. 5<rone Miti. Ninoič: Za oboroženo intervencijo 0.00785, Varšava 0.060, Sofija 7.30.
ni bilo razloga. Demarša je bila priprav,	Zagr eb, 19. junija. Pariz 5.35 -5.45,
Oena le za slncaj, če bi se kršila neuill- « . cr.	T
skn jl m i_.u_	.	.	,	E vica 15.80—15.95, London I.Oo -4.(|8. Bcr-
''Ka pogodba. To pa treba najprej ugoto-	.
viti, Trebalo se je tudi sporazumeti z za-	® —0.06, Dunaj 0.1245-0.125.5, Praga
vezniki. Postopanje Rumunije je bilo ko- 2.65—2.67, Mila«! 3.97—4.025, Newyork rekttio in zavezniško, tako tudi češkoslo- 87.50-^58.50/ Budimpešta /0.780—0.92. vaS^ff. Smo y principu proti preventiv-^
PMH	MoiM	m	«8W	'	da
o BvojiK gospodarskih', kvlturnih' in SOci-jalnih potrebah. Vr tem1 hipu propadejo vse plemenske težnje po hegemoniji in' zmagala bo hegemonija, ki j« edino zdrava in koristna: hegemonija spogob* nih Jugoslovanov,
Politične vesti.
* Veliki knez Nikolaj Nikolajevič proti intervenciji. Berlinski »Rul« poroča, da je ruski veliki knez Nikolaj Nikolajevič, katerega hočejo rii«ki monarhistični emigranti postaviti na celo ruskega monarhističnega gibanja, ponovno izjavil, da je odločen nasprotnik vsake intervenoije iti da ne pojde v Rusijo v nobenem slučaju, niti z organizacijo ruskih emigrantov niti z inozemskim! vojaštvom.
* Dr. Seipel pojde v Varšavo, Tekorn tega tedna pojde avstrijski zvezni kast-celar prelat Seipel za več dni v Varšavo. Gre v glavnem za navezanje stikov, med avstrijsko vlado in Malo antanto.
Nove volitve v Ameriki. Letos se vrše v Zedinjenih državah volitve novega predsednika. Že sedaj se pripravlja propagandni materijal iti volilni šla-gerji, v čemur nas Američani gotovo še presegajo. Najmočnejši strankj, demokratska in republikanska, leto® najbrž ne bosta šli edinstveni v volitve. -Glasom vesti iz WashLnlgfcona se nahaja demokratska stranka pred razcepom. — Vzrok tega razcepa se pripisuje dejstvv, da se predsednik stranke z nekaterimi drugimi uglednimi člani protivi, temu. da bi bivši predsednik Wilson zopetsfco-pil na povTŠje. Wilson je namreč že v začetku letošnjega leta poslal strankinemu vodstvu pismo, v katerem je ponudil svoje sodelovanje in tndi finanžtio podporo za bodoče .voJItve. Glavnemu odboru pa je predsednik to pismo zatajil. Naravno, da je stvar prišla, kmalu v javnost in je izzvala pri porietašiih Wilsona veliko nevoljo. — Tudi pri ropu b lik aticih ni vse v redu. Razdor j« nastal radi vprašanja sodelovanja Zer din j en i h držav pri mednarodnem fcodi-šou v Haagu. Predsednik Harding iti državni tajnik Hughes sta pristaša sodelovanja, dočim je precejšnje število republikanskih poslancev nastopilo proti temu, kar je povzročilo razdor. V ameriških političnih krogih vlada prepričanje, da bo prišlo pri obeh strankah do popolnega preloma ter da se bo ustanovila nova stranka, obstoječa iz demokratskih in republikanskih nezadovoljr nežev. Kot kandidat te bodoče strank« za predsedniško mesto se omenja znani fabrikant Ford. Tako zatrjuje vsaj znar ni lastnik velikih ameriških listov He* arst v nekem razgovoru. On prav«, da j* Ford pri volildh zelo priljubljen in bo nedvomno dobil precej glasov. Samo njegove radikalne ideje mu preprečujejo nastop v demokratski stranki. Z druge strani pa se zatrjuje, da je hotel He* arst s svojimi izjavami Fordovi kandidaturi samo škodovati. V ameriških političnih krtjgih Ford ni priljubljen itt bi ga znale take propagande popolnoma odžagati. Vsi listi pa se strinjajo v tem, da so časi, ko so se v{ Ameriki volili predsednikom idealisti iti učenjaki, minuli. Industrijska iti trgovska Amerika si želi za predsednika ‘svojega industrija] ca, ki bo mogel pravilno zastopati interese industrijske iti trgovske Amerike. Talko je skoraj verjetno, da bo Ford, ki razpolaga' ti potrebnimi sredetvi za propagando, izvoljen, za predsednika Zedi-i njenih držav.	. . .
Podpirajte Jug. Matico!
opnrirTOpggp p» a ajUUULU^oi
vr a b o e«;
■Ba
Maribor, 20.. junija 192&*
Dnevna kronika.
!	— • jfi Josip Perdan. Po težki opera-
tiji Jo umrl na Dunaju v petek, dne 15. tm. g. JosiP Perdan veletrgovec ini elan trgovske Irt obrtaiAke zbornico v Ljubljani, Vi starosti 46 let. Pokojnik ae bil ugleden! trgovec in1 eden najmarljivej-Sih Slanov trspvsike zbornice. Na narod-ineinl polju si je pridobil/ ne veni ji ve zasluge. Spornim jamo le na prodajo vži-
•	galic v prid Cirfl-Metodovo družbe. Bodi Triu ohranjen trajen spomini
— Pristojnost okrajnih sodišč. Pred preobratom so 'bila okrajna sodišča pristojna za vse pravde, katerih denarna vrednost ni presegla 1000 K. Pri okrajnih sodiščih so se tedaj lahko vlagale vae tožbe za kupnino skoraj vseli pri-de likov, ki jih je imel na« kmet. Ni bilo par volov no konja,. kateri bi stal več kakor 1000 K, malokatera dedščina je presegala ta znesek. Po preobratu, ^ posebno pa še z padcem vrednosti valuta pa «5 jo to razmerje temeljito spremenilo. Sodna uprava je povišala namreč vi-'sočiuo pristojnosti jedva od 1000 K na 4000 K, vrednost denarja pa je padla skoraj na eno stotinlko, tako, da so okr. sodišča komaj še pristojna za sodbo _ o kupnini par kur, nekaj jajc in k večjemu <> tednov starega praseta. Posledica tega pa je, da ko maloštevilna zborna feodiSča preobložena z delom, ki bi spadala po bistvu in smislu sodnega pravilnika pred okrajna sodišča. Kor se tozadevno ne gane odvetniška zbornica za-počeli so odvetniki ha sedežu okrajnih Sodišč sami akcijo pri vseh merodajnih faktorjih za spremembo tega nevzdržnega stanja, zahtevajo, da so naj pdmakne meja pristojnosti okrajnih sodišč vsaj na 15.000 Din.
— Prvi espcraHtskl kongres v naši državi se vrši od 2!). do 31. julija t. J. vj Zagrebli. Inva rešiti zelo važna vprašanja za esperantski pokret pri nas. — Osnoval se bo Savez vseh esperantistov drfave. Pred otvorltvo kongresa bo v cerkvi Sv. Marka maša in esperanfcska pridiga. Zvečer esperantska gledališka predstava. Ministrstvo jo dovolilo 30% popast vožnje rta državnih železnicah. Vsi esperantisti, ki žele prisostvovati, maj se prijavijo na naslov: Društvo esperantistov (kongresni odbor), Zagreb, uKea *A« 14.
*- Sprejem v fcoftjlško podoficirsko Solo. Komanda konjeniške podoficirske Sol« V Subotici sporoča, da se bo za leto 1923, sprejelo v, imenovano šolo 120 gojencev. Pogoji za sprejem v to šolo so rasvidni iz Oglasa v mestnem1 vojaškem' uradu v Mariboru, (Slomškov trg 5 I.) od 8. do 14. ure, oziroma tudi pri drugih občinskih uradih.
— Zasledovanje vojaških1 beguncev. Po poročilu komandanta dravske dlvi-»ijske oblasti se jo v zadnjem času povečalo Število vojaških pobegov pri letošnjih rekrutih, po večini anacijonul-wega elementa. Poleg podvzetih korakov m fetranl vojaške oblasti imajo policijske in občinske. Oblasti nalog, naj so kontrola nad vojaki Izven komand Irt ustanov vrši čim strožje itf onemogoči beguncem! potovanje po železnici, ladjah ter potih po kopnem, kakor tudi prebivanje rta njihovih domovih brez pravilnih dokumentov, ker so Se dogajali Blučaji, da »o se vojaki na begu zadržali na potu in na svojih domovih po nekoliko dni ali celo več tednov In’ so odtod pisali pisma svojim tovarišem s pozivom1, naj pobegnejo iz vojske, ker jih tako občina ‘kakor tudi žandarmerija ne vznemirja niti preganja. K temu se še pristavlja, da se vsako prikrivanje vo-jaiklh beguncev strogo kaznuje po tozadevnih predpisih. — Po naročilu* pokrajinske oblasti imajo vse politične oblasti strog nalog, da kontrolirajo vse domov došle vojaške obveznike, ter proti vsakomur, ki nima pravilnih dokumentov, postopajo v smislu predpisov.
— Spremembe v poštnem območju Marija Snežna in Apače. S 1. junijem 1953 so izločene iz okoliša pošte Marija Snežna občine Vrat ja vas, Vrat ji vrh in Grabe ter prideljene pošti Apače. Hkrati Jer. preurejena dostava poštnih pošiljk po selskem! pismonoši pri tej pošti takole: v prvi okraj Spadajo: Žepovci, 2i-bertol, Drobtiriei, Artblick, Neuberg, Vra-tji vrh, Vrafcja vas, Absberg (Podgorja). Bosshof. (Konjišče), Doričev mlin, ?.i-gerSki mlin, ^eigggai&erjev mlia*
GrieS, Unterau, MiincHendorfl, Koblerjev mlin; v drugi okraj spadajo: Segov-ci, Plitv.ica, Ležane, N asova, -Junhova, Grabe, Miethsdorf, Mahovci in Čruei, V prvem' okraju se dostavlja vsak pondc-Ijek, sredo in petek, v drugem pa vsak torek, četrtak in soboto. Pomožna pošta Žepovci jo bila dne 31. maja zatvorjena. Glede krajev z nemško označbo pripominjamo, da pokrajinska uprava za Slovenijo v kratkem1 določi zanje oficijelne slovenske nazive, do tedaj pa jih moramo uporabljati po krajevnem imeniku iz 1. 1917.	.
-*■ Uvedba tlake za popravo cest. Tz Beograda poročajo, da namerava vlada v kratkem predložiti narodni skupščini zakonski načrt, da »o uvede tlaka za popravilo javnih cest, Tlaka jc obvezna za vse državljane. Vsak državljan se sme poklicati na leto 15 dni na obvezno delo. Prebivalci mest* ki niso vajeni težkega dela, se lahko odkupijo z denarjem. Kakor se vidi, namerava vlada u-vesti neko vrsto splošno delovno dolžnost, kar bi bilo vsekakor pozdraviti.
— Sneg v Bosni. Iz Sarajeva poročajo, da je tamkaj padel sneg po okoliških hribih in po neko.d tudi po dolinah.
— Narodni odpadniki. Minule dni Se je mudila pri italijanskem diktatorju Mussoliniju neka furlanska deputacija, kateri sta se priklopila tudi slovenska fašista, učitelj Bandelj in deželni u-radnik Peternel, urednika »Nove Dobe« v Gorici, ki uči naše ljudstvo, kako se mora prilagoditi današnjim razmeram. Mussolini so je dolgo raztovarjal s tema narodnima odpadnikoma, zlasti
o	tem, kako bi so najprej in najvarnejše zatrlo haš živelj. Pri tem seveda računa na Izdatno pomoč slovenskih janičarjev — fašistov.
*— Da bomo rejeni iri zdravi, sezimo po hrani pravi. Kupujte zato »Pekate-te«. So najcenejše, ker se zelo nakuhajo.
— Počitnice češkoslovaškega predsednika Masaryka. Iz Alžira porogajo, da jo predsednik češkoslovaške republike Masaryk prispel tja, »Lidove novi-ny« pa izvejo; da pride predsednik Masajk sredi julija na letovišče na Slovaško ' in o»tanc tam do konca avgusta. Sprejel bo tam tudi obisk rumunskej;a in jugoslovanskega kralja.
— O jugoslovensklh materali. O priliki seje u,druženja ameriških ženskih klubov j« ime Ut mrs. Campbell predavanje
o	oclgoji in negovanju dece v Jugoslaviji’. V svojem predavanju se je izražala zelo pohvalno o odgoji In napredku ju-goslovenslke deee. Izjavila jo, da so jugoslovanske matere izredno mnogo-brigajo za odgojo svojih otrok ter da jc v Jugoslaviji 182 ženskih društev, ki se brigajo za odgojo in' nego otrok.
— Italijanska špijoitaža z golobi v Bosni. Sarajevska policija ja prijela pred par dnevi nevarnega špijona — go-loba-špijona. Goloba so prijeli v Fojnl-ci. Nek uradnik je opazil, da ima na nogi obroček iz aluminija. Na tem prstanu jo bila vrezana številka goloba in ime postaje, iz česar se je poznalo, da prihaja golob iz Italije. To je že drugi golob to vrste, ki so ga v zadnjem času prijeli v Bosni. Pred enim’ mesecem so prijeli takega goloba v Goraždanih. Oba sta Iz iste italijanske postaje, Policijske oblasti so uvedle obSirno preiskavo, ker je znano, da razvijajo Italijani po vsej Dalmaciji obširno špljonožo, ki so jo bržkone raztegnili tudi že na Bosno.
— Nesreča na uiorju. Splitski listi pnočajo, da s<* j g pripetila te d||i v kaste lanskem zaLvj nrj dateč od Spijta luž* ka nesreča. Jadrenik »VidovdauV ki je larf.ko leto pogorol ii* bil nedavno zopet puravljen, je plul iz Makar^ke preti St-iiemu Kastelu. Ko j^ dospel v kaste-laiiski zaliv, je izbruhnil buri vi’tiar, ta-kozvani lovant. Na krmilu je Val kapetan in lastnik ladje Ante Fral»i£, ostala posadka pa jo obstojala iz dveh mornarjev. Na ladji je bU tudi edeifi potnik, nek Ceh, Ob nenadnem sunku se je jadro obrnilo ter s svojim spodnjim delom udarilo s tako silo kapetana po glavi, da so je prevrgel v morje. Vs-.ed teme fin razburkanega valevja ga ni bilo mogoče rešiti in je našel smrt v valovih. Ostali so srečno prispeli na obrežja ter sg rešili. Trupla utopljenega' tudi drugega dne niso yeo HašlA,	v
Dopisi.
Zidanmost. (Sv. Peter.) Pri nas se je pojavila v soboto ponoči lisica ter poti avi la gospej Verčnik 18 kokoši. Ker imamo pri nas več lovskih nimrodov, bi pač prosili, da bi iztrebili lisice, katerih je pri nas precej. — Poročil se je g. Franjo Brečko, uradnik cementarne, z gdč. Marico JugOYO, uradnico isto tovarne. Novoporočencema obilo sreče! — (Tatvina.) Eden zaboj sladkorja v vrednosti 625 D je bil ukraden iz r->kia-.lišča prometno stanice. Sladkor je bil last konzumnega društva v Badečah.
Celjske vesti.
Osebne vesti. Trajno je upokojen g. Josip Ferk, okrajni tajnik pri okrajnem glavarstvu v Colju. —- Pri upravnem sodišču v Colju so razpisana tri mesia pisarniških pomočnikov, ozir. pomočnic ter dveh pisarniških slug. Več v «Uradnem1 listu«.
Višji tečajni izpit (matura) na celjski drž. realni gimnaziji »c je vršil pod predsedstvom g. vlad. svetnika dr. Požarja dne 16. in 18. tm. K izpitu se je prijavilo 12 kandidatov. Od teh je bil eden zavrnjen po pismenem izpitu, trije delajo ponavljalni izpit po počituicah, osem jih je pa prestalo izpit s po voljnimi uspehom. Ti so: Blažon Ernest, Diebl Branko, Lavrač Oskar, Močan Vladimir, Nussdorfer Franc, Ravbar Stanko, Butar Avguštin in Schvab Pavel. Izpit se je vršil prvič po predpisih za bivšo kraljevino Srbijo, ki vsebujejo mnogo nepotrebnih formalnosti. Letošnji osmi razred je bil predzadnji, v katerem su jo poučevalo še po humanističnem načrtu.
Celjsko pevsko društvo je priredilo po daljšem času v soboto, dne 16. tm. v Nar. domu koncert, kojega potek je bil vsestransko zadovoljiv. Pod spretnim in neutrudljivim vodstvom g. pevovodja u-čitelja C>rila Proglja je nudil večer lep umetniški užitek, za katerega se je izkušalo občinstvo hvaležno z burnim’ aplavzem. Celjska posojilnica je oder okusno preuredila, nastopi so bili precizni in harmonični, izvajanja ra*un par težjih mest zelo čustvena iu eksaktna. Razveseljivo je dejstvo, da je izbralo društvo okrog sebe mnogo novih moči. Naj bi ostalo dolovanje živahno iu nudilo občinstvu prav kmalu zopet Sličen večer, Na glasovirju jo spretno spremljala gdč. Novakova, učiteljica Glasbene Matice, kot solist je pokazal zelo lep in izšolan glas g. dr. Gvido Sernec.
Moška in ženska podružnic« CM družbe imata svoj redni občni zbor v petek, dno 22. tm. v gostilniških prostorih Nar. doma..
Radi širjeuja škrlatinke, ošpic iti drugih epidemij razglaša coljsko okr. glavarstvo, da je vsaka prireditev veselic, shodov, sejmov in sličnih večjih sestankov tako dolgo zabranjena, dokler ne mine vsaka nevarnost nadaljnega o-kuževanja. Ta raz&la« se po prenehanju epidemije pravočasno prekliče.
Aretiran jo bil in oddan v zapore celjskega okrožnega sodišča Miha Stopinšek iz Pečovnika radi goljufije na škodo trgovca Fr. Kosiča v Celju.
Naše šole.
Državno žensko učiteljišče v Maribor«. Vpisovanje v i, letnik se bo vršilo na prazniik v petek, 29. junija tl m*d 8. in pol 11. uro v I. nadstropju šolskega poslopja na Zrinjskega trgu. Predložiti je treba: Krstni Ust, zadnjo šolsko izpričevalo, lepopisni zvezek, nekaj rizb, nekaj ženskih ročnih del, V I. letnik se sprejemajo telesno in duševno zdrave učenke, ki dovršijo vsaj s 15, l92^ let'°’ oziroma učenke, ki jim višji šolski svet na ppsebno prošnjo :?•> pregleda dobo do dovršenega 15, luta (največ 6 mesecev). Od pol 11. dalja bo preiskal vse vpisane učenke uradni zdravnik, nato ee bodo vršili pismeni .sprejemni tapiti iz slovenščino in računanja, popoldne pa ustmeni. Učenke, ki So uspešno dovršile nižjo srednjo šo-lo, licej ali IV. razred meščanske šole, položijo izpit samo iz glasbe in petja. ■V jesenskem terminu so bo sxir«jeio samo tp^ilro gojenk, da sčkupso število ne ptesega 40,
Mariborske vesti.
Maribor 19. junij« 1923.
m Osebna vest. V jeseni so preseli od Sv. Lenarta v Maribor odvetnik ct' Andrej Veble. Prevzame baje zastopstvo! tukajšnje Zadružne gospodarske baiike* m Študijska knjižnica, ki ima svoja prostore v 1. nadstropju bivše ktiiii^ (Narodno gledališče) na Slomškovi’11* trgu 17, je že popolnoma urejena ter ®®-prta za občinstvo vsak pondeljek in f tek od 15. do 18. ure popoldne raznovrstnih znanstvenih del vseh stf<*; ima knjižnica tudi mnogo leposlov# knjig v slovenskem in nemškem jezik0 ter razpolaga tudi z lepo zbirko fraH' coskih knjig. Izposojnina znaša za leto 10 Dinarjev. Posebno redka di’>* ter knjige večjega formata se smej® uporabljati samo v knjižnični čitalnic*'
V	študijske svrho se posojujejo knji®15 tudi izven navedenih uradnih ur. Študijsko knjižnice ni zamenjavati • »Ljudsko knjižnico«, ki ima svoje pf* store v Narodnem domu tor ima nraln® ure vsak četrtek zvečer in nedeljo dopol* dne. Ljudska knjižnica izposojuje knji* ge na dom, dočirn sc smejo knjige Sto* dijske knjižnice uporabljati samo * knjižnici.
m Nadaljevanje 8. redne seje občlri' skega sveta mariborskega sc vrši v P** tek 22. tm. ob 19. uri v mestni posvetovalnici. Dnevni red: Nadaljevanje dnov' nega reda 8. rodne seje.
m Slovenski nočejo razumeti v t??** vini Albreht inBtčobncL v Gosposki nJi' ci. Dne 16. tm. se je v tej trgovini t&‘ htevalo zamaške za steklenice. Trgov«1® in dve drugi tam navzoči osebi pa so »6 norčevali iz Slovenca, češ, kaj ie t® »mašek«, »das versfehcn wir nicht*-Nauk iz tega?! Svoji k svojim!!
m Propaganda za našo turistiko. Lj<>b‘ Ijanski turlstovski klub »Skala* je ra*' stavil v izložbah mariborskih trgovce'^ Karničnik, Preiss, Vah tar in’ Brišnik slike svojih zimskih tur v triglavSlcejd pogorju, kamniških planinah, karavan-kah itd,, ki pričajo o krasoti naše do* movine in vabijo dolince v naš planiški raj. V eni prihodnjih Številk bom® priobčili daljši Članek o teh krasnih ttt< rah In o naši turistih! sploh.	rt1
m Pevcem društva »Jadran« se JtV lja, da se vrši pevska vaja v sredo ‘20. v m. ob 8. uri zv. v prostorih GJazbene tiče.	-	i”
m Kavarna ▼ mestnem parku. Prf fe' pem vremenu dnevno koncert od pol do pol 19. in od 19. do 24. ure. Sladoled M domače pecivo.
m: Oholi berači. Prijatelj lista fis1™ piše: Nedavno mo je naprosil nek b®* rač, ki je bil baje pravkar odpuščen' bolnice, za dar. Ponudil sem mn et0 krono, ki pa mi jo je ogorčen vrv^1 češ, da je plačilna enota danes pri »8* dinar, ne pa krona. Dinar je najmanj* kar »me pošten berač sprejoti. — *M«^ burger Zeitung« prinaša v zadnji števii' ki celo razglas, ki ga baje namerava i*4 dati organizacija beračev. V oglasu pr^ vi, da je pod častjo, če bi dane« bera® sprejel manje kakor 1- dinar. Kdor ina toliko, da bi lahko ponudil bera«^ vsaj ta najmanjši dar, naj sporoči t® tajništvu organizacije beračev, da Pošlje potrdilo, b katerim jo oprošČ0^ sprejemati berače. Občinstvo so v ra*'1 glfiau poživlja, naj inii pripravljen' d.1'®' biž, ker berač ne more po večkrat r,<; dan uienjati 1000 dinarskih bankove^*
—	Ne bilo bi se skoraj prav rtič čudi tl' če bi mariborski postreščki nekoga res nalepili po mestu tak razglas, kai^ v Mariboru je res toliko beračov, nas bodo skoraj ustrahovali.
m Sreda, 20. tm. v Grajski kleti kotf' cert polnoštevilne železničarsko godb® »Drava«, Začetek ob pol 20. uri.
m Beračenje po inestu je zavzelo V°' sobno ob petkih tak obseg, da »e s t*5^ nadlegovani trgovski in obrtniški in prebivalstvo opravičeno zgraža J® pritožuje. Da se pride v okom teni*1 neznosnemu in po zakonu z dne 24. >n*i'1 1885 drž. zak. št. 89 prepovedanemu čenju, je jzšla poostrena odredba na var nohtno stražo, da posveča tej n^egl posebno pozornost jn da pri vsakem z8/l iotenju berača v Svrho postopanja u?0-tovi na eni strani identiteto, telosni P** ležaj (delamržnpst), pristojnost in Pr£\ moženjske razmere, berača samega. _' i drugi strani- pa tudi darovalca nxi»
Maribor, 20 )iTnlfa"I92&
vi o o a«.
Stran &
Žčine m’ podpiratelja nadlege, proti kateremu so bode v amlšlu par, 7. nar. z dne 20. jan. 41.854 drž. zak. St. 96 postopalo. — Kr. policijski komi^arijat y. Mariboru.	...	|j,,
Narodno gledališče.
' Repertoire:
Torek, 19. junija. George Dandin, Ab. C (kuponi). Zaključna predstava.
Kultura in umetnost
Prava ljubezen. Veseloigra v treh dejanjih. Spisal Roberto Bracco. Poslovenil Valo Bratina. Režira: Valo Bratina.
Bracco, eden najplodovitejših pisateljev »mlade Italije«, je avtor dolge vrste odrskih del. Piše vse in o vsem: samogovore za varieteje in resne žaloigre v fctilu Ibsena, lahke veseloigre in globoke eseje o metafiziki lepote. Temperament, blesteč stil, zanimivost za vsako ceno — to so prvine Braccovega duha. Temperament je napolitanski, kipec, razposajen in če treba premeteno potuhnjen; stil je izbrušen pod vplivom hi-Perstilista d’Annunzia in francoske moderne; težnjo, biti vsekdar zanimiv, razsipavati duhovite ali le na videz duhovite puhlice, je stara vsebina italijanskega tipa.
Tudi veseloigra »II perfetto amore«, bogato obdarjena z vsemi prednostmi Braccovega stila: Iz preprostega sujeta J© razpredel široko mrežo blestečega dialoga, pretkano s finimi nitmi duhovitosti in humorja, skozi katere pulsi.ra tok ljubavi in strasti. Redkokje teče humor tako lahno in neprisiljeno, kakor v 3 Braccovi veseloigri. Drugega avtor-a bi nemara zapeljala pikantnost trema!« ° i^tuac^e> da bi postal grob in ba-ftioco’ Tac®° Pa se je vedel s salonsko
in gibčnost’, S katero Se prilagojujc Situaciji. Kot IJgo je bil tako živahen1 kakor kot zdravnik y »Ono« globok; bilo bi treba podrobnejšega študija, da bi Sc kolikor mogoče premerila višina njegove igre v tragosu in komiki. Njegov nastop, kretnje, mimika, verva, s katero se je sukal skozi razne peripetije »Prave ljubezni« — vse to priča, da živa tudi v komiki tako intenzivno, kakor ga poznamo iz »Ono« in »Ubijaca«, Hlescjakov in IJgo sta nedvomno dve markantni kreaciji g. Bratine kot komika.
Isto velja o ge Bukšekovj. Kot tra-gedkinja je pokazala posebno psihološko pronikljivost in gorko čustvenost v podajanju bolesti; v »Pravi ljubezni« je bila kakor nalašč za zdržno, zvito, a na znotraj vendar le razposajeno iu humorno Eleno. Prav posebno se je zrcalila globokost njene igre v tretjem dejanju, med razburljivo sceno po poroki, kjer je bilo treba prestopati sunkoma od hinavstva k odkritosrčnosti, od humorja k resnosti; kjer igrata sočastno dve Eleni: ona za se, tista, ki se razkrije h koncu in dc iga za Ugona. To dvojnost igre je bilo čutiti v njenih kretnjah in zlasti v glasu.
V »Pravi ljubezni« nastopita ša Jata-kar (g. Tovornik) in gostilničarka (gdč Sturmova). Scenerija je bila tudi tu okusno izbrana.	B.	B.
Šport.
hik, usnjato denarnico, nekaj suhega grozdja in jabolk v skupni vrednosti 2876.—■ K, Nadalje je vdrl še istega dno v stanovanje Mihaela Rjavca pri Sv. Benediktu. Tukaj pa se mu ni posrečilo ničesar ukrasti, ker se ga je prepodilo. Obsojen je bil na 8 mesecev težke ječe.
Še ena sraka!
SOleina posestniška hči Cecilija Valentan v Jablancah je koncem maja ali začetkom junija ukradla urarju Viljemu Waperju v Mariboru srebrno uro, dne 7. junija pa dve zlati o vratni verižici. Ona prizna očitano ji tatvino. Pred okrožnim sodiščem je bila obsojena rudi hudodelstva tatvine na 1 mesec težke ječe.
Objave.
uma-
hKL*amnflT5!*0!618, ,ne razveseljuje sa-storil 2 Udi .°*reva, G. Bratina je feeloio-o. v°’ da ^ reP©rtoire naših ve-p ©bogatil a prevodom Braccove r-eljubezni«. Njegov prevod je gla-K, opiljen. V »Pravi ljubezni« leži vsa . a na posameznih stavkih. Tu zažigajo fraze, ki jih je bilo treba ponašiti previdno in oiku®no, Mislim, da je to u-špelo. »Prava ljubezen« je kakor nalašč za turnejo, ki jo nameravate prirediti g. Bratina ih ga Bukšekova. Igra ne zahteva ni kak e dispozicije, humor gre naravnost in brez tresljajev v srce, tako, da mora biti zadovoljen še tako mrki po-dužeiski črnogled. Pogoj pa je Seve 'a. da je vloga v rokah djbrega umetnika, ‘k*- sicer dialog sam' na seoi dolgrčsgi, 'Deber umetnik da besedam duha, dialo-S« življenje.
Bratina m ga Bukšekova ista jriam ! ncbreia *pom .jU jz jgrnkaza »Ono«, ki
3e
Po svoji tehniki podoben »Pravi Iju-
tanD *a ^a^rat Imeli prilike pod‘trma« r kfn-° g^°boko interpretacijo tako in n'L-,ndl znaoajev kakor sta zdravnik lo v težv a Ž6na' ^0L^° življenja, je bi-tvem , m> konvulztvnem SchSnherrj6-Wdeli n ul V »Pravi ljubezni« »mo trajroe fUg0 Plat njune igre. V »Ono« a*k ’ u komika.. Tam možgani, duh, b-,. a tu kri, temperament, razpo-vtele^p ^-akor je bilo treba v »Ono« duž * ne8končne vibracije bolestne ,c* t*ko je bilo treba v »Pravi Ijube-"VUKl1 v kretnje, govor, mimiko, lljudh ^ogato čustvenost zaljubljenih
Ravno v takem kontrastu je mogoče ©Pazovati vso silo in gibčnost igralskega lenta g. Bratina in ge Bukšekove. Tu Vežt^ata v eni °9e'^)i dva nasprotna člo-
‘ . P°la: zdravnik V »Ono« je vsesko-1 drug človek nego Ugo v »Pravi lju-ezni«, takisto zdravnikova žena in Elo-ha. Povrh tega vsebuje vloga Uga Ift ene celo vrsto manjših kontrastov, ki izravnavajo med seboj kakor električni toki; Ugo mora hli$4i,najglobljo z viteško vzdržnostjo, avanturi-renomejem bodočega zakonskega oža. Elena s© bori sama s seboj; rado*
se ©rečuje s čustvi zrele ženo, k ■>e žena in ni žena«.
Bratina je potkazal že kot Hlcštja -■* M »Revizor? u« gj&ojo qxUd,q k>iuiJro
strast zem z
o Izlet v Pesnico priredita ha praznik 29. tm. sokolsko društvo v Mariboru in odsek v Jarenini. Odhod iz Maribora z vlakom ob 13. uri r glavnega kolodvora in povratek z večernim vlakom; vožna cena je polovična. Ob 15. uri je pričetek javne telovadbe na posestvu br. Kerenčiča. Pri telovadbi nastopijo člani iz Maribora in Jarenine, članice in naraščaj. Po telovadbi je velika ljudska veselica, pri kateri svira polnoštevilna godba »Drave« iz Maribora. Upamo, da se Ato naše občinstvo iz Maribora polnoštevilno udeležilo izleta v Pesnico.
o Župni izlet sokolskega naraščaja se vrši v nedeljo 24. tm. v Ptuj. Natančnejši spored te sokolske prireditve, ki je prva v okrožju mariborske sokolske župe, priobčimo prihodnjič,
o Načelstvo Kola jahačev vabi vso svoje člane, da se udeleže sestanka, ki se vrši v restavraciji Narodnega doma ob 20. uri v četrtek, 21. tm. Na sporedu eo važne razprave in je zsategadel navzočnost vsega članstva nujno potrebna. — Zdravo! Načelnik,
Izpred sodišča.
Tatinski trgovski pomočnik.
Dne 13. maja je bilo vlomljeno v stanovanje posestnika Franca Sagadina v Zgornjem Podležu, okraj Ptuj. Vlomilcu se'je posrečilo odnesti moško kolo, 2'A •kg podplatov, različno moško in žensko oblekb, 3 rjuhe, samokres, britev, 3 klop-čiče sukanca, 3 zavitke vžigalic, kos mila, žensko in moško srebrno uro z verižicama, 2 srebrna prstana, emodko, 2 kosa kruha, kos sira, ogledalo, 57 Din. gotovine, »rebrno krono in nekaj drobiža v skupni vrednosti 23.018 K 80 v. Ko je prišla Sagadinova dekla kritičnega dneva okoli 11. ure domov, je takoj opazila tatvino. Hitela je povedat gospodarju v Zunkovičevo gostilno. Ta je takoj obvestil orožnike. Sledovi za storilcem so peljali v gozd, v katerem sta sestra obkradenega Katarina in tast Zuno-vič našla 23-letnega k Sv. Marjeti na Dr. polju pristojnega brezposelnega trgovskega pomočnika Ivana Murka, ki sc je ravno preobuval. Orožnik ga ja a-ratirai in preiskal, Našel je pri njem samokres in srebrni uri z verižicama. Vse druge ukradene, .reči, pa so sp nahajale v bližini »krite. Murk, ki jo že 2krat radi hudodelstva tatvine pred-kaznovan, prizna tatvino. Sodišče ga je obsodilo na 8 meseeev težko ječe.
Vlomilec ih tat.	r
221etni, v Radence, okraj Gornja Radgona pristojni Karl Ifosar, nazadnje delavec v Rušah, ki je že dvakrat radi hudodelstva tatvine predkaznovan, je dno 14. maja vlomil v kočo Antona Mikla pri Sv. Benediktu, okraj Sv. Lenart, v Slov. gor. Pobral je dva klobuka, kočo, suknjo, dežnik, en’ kovčeg, kravato, te* Tila rn fMeuie »iflčfiikov, &ot«g, panos-
§ Maturanti I. državne gimnazije v Ljubljani, letnika 1913 A in B razreda, se sestanejo k proslavi desetletnice mature v soboto, dne 7. julija ob 20. uri, v restavraciji g. Dolničarja na Ljubljanskem južnem kolodvoru ter napravijo drugi dan, v nedeljo, krajši izlet iz Ljubljane. Tovariši, ki se želijo udeležiti sestanka, se naprošajo, da vpošljejo prijave, kakor tudi morebitne predloge glede izleta, na naslov:	Vladimir	Vran-
čič, Ljubljana, Erjavčeva cesta št. 4-II.
$ Mestni kino. »Mala Amarilly«, krasna drama v 5 činih, v glavni vlogi Ma-ry Pickford, in veseloigra »Šef na pošti«, v 1 dejanju, se predvaja v torek, sredo in četrtek.
Gospodarstvo.
g Dobava smolnatih bakclj. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 30. junija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 5000 komadov smolnatih bakelj. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Ii življenja in sveta.
Finančni mogotci Amerike.
Ogromno senzacijo je vzbudila nedavno po vsej Ameriki knjiga'George J. Redmonda »Finančni velikani Amerike«. Knjiga vsebuje življenjepis 60 najbogatejših mož v Ameriki, nastanek njih bogastva in način, kako svoje bogatstvo uporabljajo.
John D. Rockefeller, petrolejski kralj, je daroval 130 milijonov dolarjev za univerze in znanstvene laboratorije; An-drew Carnegie, jekleni kralj, je razdelil v podobne namene 800 milijonov dolarjev; Edvard H. Harrison je zapustil 500 milijonov dolarjev. Navaja dalje George Castmanna, kralja celoloidne industrije, Teodorja Vaila, kralja telegrafa in telefona, Marshalla Fielda v Čikagi, ki je u-stanovil iz svojih sredstev tamošnjo univerzo in ji zapustil 8 mil. dolarjev; premoženje J. Pierpont Morgana, jeklenega kralja, znaša polovico ameriškega narodnega premoženja; hoj novejši petrolejski kralj je Harry Sinclair; kralj koksa je Henr,y O.' Frik, kralj elektrike Charlos A. Cossin; John Jakob Astor je pričel z malo trgovino brez denarja, ko je umrl, jc zapustil 300 milijonov dolarjev, bankif. Kenry P. Davi&on, je tekom vojne 'podaril 100 mil. dolarjev za am°.-vškl Rdeči križ; drugi petrolejski kralj Henry C. Doberty jo pričel svojo kartje-ro kot — raznašalec listov v Newyorku; kart najbogatejši mož Združenih držav vcAja Henry Ford, ki je zrevolucijoniral avtomobilno industrijo; Cornelius Van-derbilt, kralj ameriškega transportnega prometa, je zapustil dedičem 105 mil: dolarjev, ki so to svoto podesetorili, kot najštedljdvejši ameriški multimilijonar jev velja Henry PMlipP, ki je prej delal skupaj z Carnegijero.
Zdravilo Proti smrti?.
Ameriški listi »e ponovno pečajo z iznajdbo dveh zdravnikov. Ta zdravniku, dr. Dennis W. Crile (Chicago) In dr. G. W. Crile (Cleveland) sta po dolgim raz iskovanju iznašla sredstvo ki obudi mrtvega. Amerikanci so bili spočetka zelo nezaupljivi glede te iznajJbs, odkar pa sta zdravnika obravnavala svoje čudežno sredstvo pred skupščino čikaš-kih zdravnikov, je opaziti več tfsnejših žiSfifios e mežhbfiti »MitvA, ii fei J*>d
gotovimi pogoji res obudilo mrtvega.
Zdravnika sta baje že v mnogih slu« čajih preskusila uspešnost svoje metrn de. Delata z nekim serumom. Mrtve je mogoče le tedaj obuditi, če je smrtni vzrok odstranjen kolikor mogoče hitro, Serum je treba takoj po nastopu smrt! vbrizgati v srce, s čimer se zopet začne krvni obtok.
Sicer pa priznavata sama iznajditelja čudovitega »serurrta za obujanje mrtvih«, da to še ni zdravilo proti smrti, kakor se je začelo popularno govoriti in tudi ne sredstvo za pomlajenje vi Steinachovem smislu. Serum ne more staremu ali bolnemu človeku povrniti življenje — koncem koncev bo Ime la smrt tudi poslej zadnjo človeško besedo, Smrti ni mogočo »ozdraviti«, ker smrt ni bolezen, temveč je čisto naraven! življenski proces.
»Serum za obujanje mrtvih« — pristavlja »American News« — bi bil k večjemu uspešen pri onih, ki so umrli vsled zavžitja prevelike doze uspavalnih praškov. Treba pa bi bilo vbrlzgniti serum takoj po nastopu smrti, zakaj znano je, da srce umre zadnje ih da bi mu morda kak čudoviti serum rce utegnil priteči na pomoč. Ameriški izum! sredstva proti smrti je vendarle čisto amerikanski In najbrž takšen tudi ostane. —
Z letalom okoli »veta.
Te dni bodo končane priprave za nov; poskus prepotovati z letalom okoli »veta. Poskus bodeta izvedla dva odlična angleška kapetana Malins in Maemlllaa.
Potni načrt je sledeči: V Londorru s® dvigneta v zrak in preletita čez Francijo v Atene, odtod v Aleksandrijo (Egipt) in potem čez Indijo v Kalkuto, v Birmo, v kitajsko Indijo in Honkong. Tu se začne najtežavnejša pot: letela bosta poleg Ku-rilskih otokov na Kamčatko in čez Alent-ske otoke na Aljasko. Odtod v Vancouver in čez Kanado v Winninpeg, potem v Newyork, Foudland na Grenland, Island, na otoke Faroe, na orkney«ke otoke in nazaj v Anglijo,
Zračna pot, ki jo nameravata preleteti, je 5800 km dolga in bo trajala tri ali štiri mesece. Še pred letalom bo krenila na pot parna yaehta »Frontiersman«, da pripravi letalcema na Kurilskih in Alent-skih otokih zalogo hrane, petroleja, olja itd. Ladja se bo srečala z letalcema v Tokiju. kjer jima Izroči mapo z označbo preskrbovalnih postaj, nakar bo spremljala aeroplan do Vancouvera, ostajajoč v stikih ž njima s pomočjo brezžičnega brzojava.
To ekspedicijo financira »legija frontnih bojevnikov«, ki upa, da bo Anglež prvi preletel okoli sveta.
Kanarček »Mike«, večni morski potnik.
Krmar ameriškega potniškega parnika »America« ima kanarčka z imenom Mike, ki potuje s svojim """"^arjetn vedno In povsod. Ni zaprt v kletki, ampak leta prosto po ladji in zabava potnike. Je izvrsten pevec in ima fin Roslull-Poleti v sobo za godbo, se vsede na planino in če kdo igra, ga spremila z nežnimi glasovi. Gorje mu, kdor zaigra nenaden'glas- Mike postane hud in naieži iez-nn perje. Tudi plesa ni na ladji brez MI* ke. Čim se začuje valček zleti na klavir in poje in skaklja. Ce je godba slaba- ta-* koj odleti. Mike je velik demokrat. Večkrat obišče potnike 3. razreda in jim pre* peva. Kjer je kai novega videti, mora biti Mike zraven. Radovedno opazuje ogromne ledene gore,, ki plavalo mlmd parnika. Mike je tudi zelo ''-'»vit. Mačk« na ladji, ki so prežale nanj, imaio na nosovih vidne spomine njegovih krempljev1 in se ga bojijo. Brcapogojno udan pa j« svojemu gospodarju, ki ga včasi pokliče k sebi in ga boža, kar mu jako ugaja. Nedavno pa mu jo vendar napravil na* priliko. Parnik bi ob določeni uri moral odpluti, toda minute so potekale, zamuda j« že bila velika, potniki so postajali ne* voljni, parnik pa je »tal. Kaj se je zgodilo? Mik® je izginil. Vse tekanj« j« bile zaman, Končno so ga izsledili na drugi ladji v bližini, ki je pripeljala iz Evropo veliko množino kanarčkov. Mike jih j® šel pozdravit in se ni hotel poprej vrniti, dokler n! obletel vseh kletk I« pozdravil slehernega bratca, ko je bil gotov, so j® ponosno vrnil in parnik j® lahko odplul.
□□□□□Dnoacrn □ □ namni n h ucp Pristopajte k CMD!
a o ce
□D
k lidnjitfilj: KoxUos*ij	~	Odft«ggatf	BhMI	J>Mm,	-	Tiska;	Mariborska	tukan«	i	d.
' Mihel Zemtoot
-*t-r
M^ifesr.20. Junija 1923.
KRALJEV TEKMEC.
; (Nadaljevanje in konec romana: Markiza Poropadour.)
f
Poslovenila: Kosandra.
(Dalje.)
f' »Ali vam je še treba razjasnjevanja, razlage?, — Saj stojite pred menoj in ste živi, — živi stel — Jaz pa lahko s iTitom pohvalno rečem: ,Nisem zapravil Uneva’!« —
Živ, ali .vas to preseneča, da
sem živ?« —
»Jaz se baš ne čudim, ker sem več-' krat še več storil. — Ali stvar je vendar taka, da preseneča, kajti vi bi morali biti sedaj-le mrtev, — da — prav pošte-, »o mrtev.« —
' j - »Grof,« — je vzkliknil d’ Assas že ives iz sebe, — »kar sem videl, kar sedaj (slišim — — — «
» $e vam zdi neprodirna skrivnost, »- t<> mi je umljivo, — ali če me hočete skušati, ne bodete skušali uganiti, kar je odeto v neprodirno temo- — Ah, .— sedaj — ej — pridite i vi k sebi, — za zlomka vendar, saj ni nič tako čudovitega pri tepi!« —
»Prosim vas, da mi razjasnite, grof!« »To je vendar čisto priprosta zgodba, — prijatelj, — ta hrabri du Barry vas je hotel kratkomalo umoriti, a jaz jsem' to zabranil.« —
»Umoriti mo je hoteli« —
»Pa gotovo, — saj je vendar njegova postava jasno izražala njegov naklep, da vam o tem, ni treba še dvomiti.« — »Ali zakaj vendar?! — Borila sva se
fa še se imava dvobojevati   —«
»Vi pa preveč zahtevate. — Ali — . Sedaj veste, da morate biti oprezni, in : spoznate lahko, da bi vam utegnilo postati opasno, bivati v eni hiši z du Bar-«yjem.« —
»To mi postaja čedalje bolj nera-sratoljivo, — kar meša se mi,« — jo dejal ,id’ Assas, pa potegnil z roko preko čela.
»Otrok, — veliki otrok vi, — pustili* vendar du Barryja njegovim zločin-.Jakim fantazijami, sedaj ko ste mu sreč-}J80 ušli iz krempljev.« — j »A zato se imami zahvaliti le vam!« jjjfe d’ ASsas ginjeno odvrnil. —
»Da, ros, — meni ise imate zahvaliti,« priprosto pritrdil Saint-Germaitt. •— »Ali vendar, kako se je to zgodilo, .Eajfco vendar! — Ali ste vi res vsemogoč-®ež, kakor se vas zove? — Ali razpolagate z nadnaravnimi močmi1?« —
»Pomirite ise! — Lahko bi mi bilo igrati tu pred vami ulogo skrivnostnega človeka, a za sedaj se zadovoljite s da veste, da ste eden izmed mojih i pri jat e] jev in da so moji prijatelji jako •redki. Jaz pa dam na razpolago svojim
i	prijateljem vse ono malo znanosti, ki (peml Si jo pridobil v dolgih in težkih študijah. — V njih prid in prilog io upo-
rabljani, — To kar se vam zdi čndno, nemogoče in skrivnostno, je zame le kruta gotovost in istina. — Ali dovolj o tem' predmetu. — Vi ste za sedaj reščni. Kaj hočete sedaj početi1! —Mislim, da boste čim najhitreje ubežali odtod!« — »Bežati, medtem ko je on še v njeni
bližini, ta podli napadalec, — in jaz
naj bežim! — Poslušajte me, grof, — kolikor mi je dano videti, je ničvrednež v nekakem omotnem spanju. — Ali mi morete povedati, koliko časa bo to še trajalo?« —
»To vam’ lahko povem’ na sekundo!« »Moram nekam iti, — odsoten bom uro ali dve, — ali lahko zaupam, da se du Barry ne zbudi pred sedmo uro zjutraj!« —
»Dam' vam častno besedo, da se ne bo ganil pred poldnevom!« —
»Ste gotovi, da res ne! — Oprostite ml grof, ali moje zadeve so tako važne,« »Ali hočete, da se še dva dni ne zbudi!« —
»Ali razpolagate s tako močjo! — Videl sem im se prepričal na lastne oči, ali zdi se mi vendar tako čudno,- čudovito!«
»Ali hočete, da se »ploh nikdar več ne prebudit«.— je povzel Saint-Germain ter zabodel svoj pogled v d’ Assasa. — D’ Assasa je to vprašanje pretreslo, kar vztrepetal je. — Saint-Germain pa je z napetostjo pričakoval odgovora. — »Ako naj grof umre le vsled moje volje,« — je slednjič odgovoril, — »bo to samo v poštenem dvoboju, — pri belem dnevu, — meč proti meču!« —
Saint-Germain1 je olajšano 'vzdihnil, obraz mu je zadobil prijazen, smehljajoč izraz. —
»Ako je v vaši moči, stOTite, da se nihče v ti hiši, — ne jaz, ne drugi, nimajo bati kaj zlega od strani du Bar-ryja, in sicer do poldneva.« —
»Ponovim vam, — ta človek bo do iste ure neobčuten in’ nezaveden, kakor mrtvec.« —
»V tem slučaju lahko grem na delo. Grof, treba je, da takoj odidem!« —
»Ifl jaz vas spremim!« — je dejal Saint-Germain, ogrinjajoč se v plašč. — Istočasno pa je potegnil za, zvonček, katerega mu je pokazal Lubiu' za slučaj potrebe. —
Lubirt je prišel in zdelo se je, da d’ Assasa sploh ni opazil. —
»Odpri nama, prijatelj,« — mh je rekel Saint-Germain’. —
»Sledita mi,« — je pokorno odgovoril Lubin. —
»Trenutek še. — Kakor hitro odidem, boš pozabil, da sem bil sploh tukaj. Si me razumel?« —
»Da, razumel šem’, — pozabil bom!« »Dobro torej, — ti hodi pred nama in pazi, da nas nihče ne opazi in preseneti, kajti jaz sem' jako truden.« —
Presenečen je bil d’ Assas in skoraj ga je zopet obšla groza, — ko je zapazil,
da se je Lubin priklonil ter z izrazom popolne vdanosti korakal proti glavnim vratom,' medtem ko sta. mu z grofom sledila. —
Kmalu sta bila na cesti. —
D’ Assas se je takoj obrnil proti gradu. —
»Kami pa greste,« — ga je vprašal Saint-Germain. —
»V grad, — mdram še ta hip videti kralja,« — je odvrnil vitez, kot da bi za grofa sploh ne imel nobene skrivnosti več. —
Saint-Germain je zmajal z glavo, — pač ni bil njegov namen mešati se v intrige, katere je bil sam razkril. — Vedel je, da je d’ Assas zapustil ravnokar gospo d’ Etioles, ali — vidno je bilo, da se noče pečati z Ivano. — Prišel je, da reši viteza, — rešil ga je, — za ostalo se morda sam1 ni hotel sploh meniti. —
In res ni niti vprašal, kaj hoče mladenič na gradu. —
Šele ko sta se približala na kakih sto korakov železni ograji grada, za katerim so straže hodile sem ter tja, je prijel d’ Assasa za laket ter mu rekel:.
»Ali mi hočete pokazati nocoj mtalo zaupanja?« —
»Grof, pustil bi se za vas tudi umoriti,« — je odvrnil d’ Assas globoko ginjen’. —
»Ne pustite se vendar umoriti, — ampak živite, živite, ali da živite,
poslušajte m’e! — Divji obup, ki vas je
gnal v smrt —   «
.»Grof, —r tega obupa sedaj ni več. — Vem sicer, da me »ona« us bo nikoli ljubila. a prisegla mi je, da ne bo nikdar rtebenega, — ne iraljeva n>i dikngsr drugega!« —
Vitezu se j? zdelo odv', imenovati Ivano. — In bilo b; /e* odveč, - - grof je siedil čisto naianjn > vitezovim irrslm.
1 Brzojavna poročila
Odkrita zarota proti dinastiji in vladi v Rumuniji.
Bukarešta, 17. junija. Radi revo* lucije v Sofiji je zavladalo tu velik® j razburjenje, zlasti še povodom vesti i* : Cluja, da je erdeljsko redarstvo izvršil® nebroj aretacij. Pred nekoliko dnevi J® namreč odkrilo zaroto proti vladi 'rf j dinastiji. Zaarotniki so hoteli ubiti pr6"
1	stolonaslednika. Aretirani zarotniki 80^
•	preiskavi navedli, da so svoj prvotni n®" črt opustili, ker bi z ubojem prestol®' naslednika na čelo prebivalstvo v Eird®' lju pala težka sununja. Zato so sklenili« da ne ubijejo prestolonaslednika, ainiP* generala Petala in nekoliko višjih čast-. nikov šeste armade.
Konferenca v Lausanni.
Lausanne, 17. junija. V razprav«-} in konferencah ni spremembe v spi'®' nem položaju. Glede kuponskih plafi* vztrajate obe strani na svojih stališčih
V	krogih zaveznikov povdarjajo, da I*1 plačilo kuponov v francoskih, frankih znižalo letno svoto, ki jo mora Tnrčij* plačati francoskim lastnikom titrov, od 38 na 19 milijonov turških zlatih Lin* tov. Boje se pa, da bi popuščanje Turčiji ustvarilo precedenčni slučaj za drug® države, n. pr. za Rusijo, ki bi se lahk® na to sklicevala. . ,
Naročajte
, Jadransko Stražo*!
nannnOncoooD d o □□□□□□□□□□□O
Sobarica, poltena, srednje sta* rosti, se takoj v hoiel sprejme. Ponudbe na Ivo SuSnik, Maribor, Gosposka ni. 36. 1237
Ledenica, skoro nova, se po jako nizki ceni proda pri Josipu Povodnih, Vojašniška ul. St. 4, trgovina z dalmatinskim vinom.	1329	3—1
Žimnice, vrata m okna, po ceni na prodaj. Mizarstvo Krekova ulica 18	1231
Gospod. 31 let slar, ekonom s 50.000 K premoženja, želi znanstvo z gospodično ali vdovo z madm premoženjem ali gostilno. Slika v •pravi na ogled. Dopisi pod „St. 1.327* na upravo “Tabora".	1227
Prazno sobo za takoj ali do septembra Uče gospodična. Za protiu-iiupo da glasovir na ra polago. Ponudb« pod »Gospodična* na upravo .Tabora".	1233
Kompletna oprema za briv-1 nico na prodaj. Fliger, Krčevina 203.	12321
Baraka v Mestnem parku pri paviljonu se radi odstranitve ceno proda. Pojasnila v Park-kavarni.	1236 2—i
Stara sedla, civilna in oficirska, kupuje Iv. Kravos. Aleksandrova cesta 13.	1203	2
Ali ste že preskrbljeni s knjigo ..Babilonska uganka" 7
Dobi se skoraj v vseh knjigarnah. Za isto se iSče.jo tudi gospodje, ki bi je prestavili proti primernemu honorarju
. na angleški, francoski, italijanski in ruski jezik. Naslov v upravi lista. 1197 7- 4
Briljante, zlato In srebro
kupuje po naivišjih eenah R. Bizjak, juvelir, Maribor, Gosposka ulica 16. 1223 6-2
Galanterija
drobnina, trikotaža
Samo na debelo!
Gaspari & Faninger
Maribor 1047
Aleksandrova cesta 48.
Proda so po ugodni ceni
PISALNI STROJ
sistem * Adler* in
ŽEL. BLAGAJNA
dunajski sistem, oba predmet« sta v dobrem stanj«. Na vpogled pri Špediciji Ivo D j u k i č, Al®' ksandrova 26, Maribor. 13Ž0,
prodaja spedicijska in skladiščna d. d. »Orient* v Mariboru svoje premično in nepremično premoženje. Ne-ipremičnine: v Mariboru, Meljska essta 12, dvonadstropna najemniška hiša z obširnimi novozidanitni pisarniškimi prostori v pošebni enonadstropni novi zgradbi, z cbiirnimi novimi suhimi skladišči, z velikim hlevom in posebnim stanovanjem za čuvaja, veliko dvorišče. Posebno ugodno za trgovino en gros ali industrijsko podjetje. Premičnine: Popolna moderna pisarniška oprema za 6 sob z usnjato klub-garnituro; 3 pisalni istroji; 1 tritonski tovorni auto .Praga* z dvotonskim priklopnim vozom; 1 tovorni aute .Fiat* (1% tone); 3 plato-vozovi. Prodajo se vsi predmeti skupaj ali tud! posebej. Ogled vsak dan v Mariboru, Meljska cesta 12, ponudbe na isti naslov.	1235
Zahtevajte povsod ,TABOR*!
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani
naznanja žalostno vest, da je v petek, dne 15. junija 1923 zvečer preminul njen prezaslužni, dolgoletni pravi član gospod
Josip Perdan
veletržec in hišni posestnik v Ljubljani.
Z blagim pokojnikom je trgovska in obrtniška zbornica izgubila zvestega, visokocenjenega člana, ki mu ohrani trajno hvaležen in časten spomin. V Ljubljani, dne 16. junija 1923.