Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNISTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 28.000
Letna inozemstvo	Lir	40.1(00
Letna inozemstvo, USA dol.	i0
Poštno čekovni račun:	štev.	11234499
i
Leto XXXVIII. - Štev. 9 (1889)
Gorica - četrtek, 27. februarja 1986 - Trst
Posamezna številka Lir 600
Jehove priče Se ena Cerkev molka "SISLE??
Kar je apostol Pavel naročal kristjanom v Korintu, bi ponovil tudi nam. Vztrajanje v veri, ki smo jo prejeli in se trudimo, da po njej živimo. Prihajajo pa med nas ljudje, ki bi hoteli, da se oklenemo njihove vere.
Največkrat potrkajo na vrata Jehove priče ali Jehovci, italijansko Testimoni di Geova. Odkod ime? Bog se je Mojzesu pri gorečem grmu razodel kot »On ki je«, ali v izraelskem jeziku Jahve. Beseda Jehova je torej ime za Boga. Jehove priče so torej Božji pričevalci. Vera je nastala v preteklem stoletju v Sev. Ameriki v mestu BrookIyn. Tam je tudi še vedno glavno središče te organizacije.
NASTANEK TE KRIVE VERE
Ustanovitelj nove vere je bogat ameriški trgovec Russel. Domišljal si je, da samo on /.na razlagati sveto pismo. Ustanovil je družbo za razlago sv. pisma. To je bilo leta 1884. Smatral se je za preroka. Napovedal je, da se bo Kristus vrnil na svet in bo sodil ljudi leta 1914. Ker se tistega leta ni nič zgodilo, je datum Kristusovega prihoda pomaknil za štiri leta naprej 1918, a leta 1916 je umrl.
Poglavar novega verskega gibanja je postal njegov sodelavec Rutherford. Ta je bil oster nasprotnik krščanstva. Odpravil je božič, veliko noč, križ. Napovedal je, da se bodo leta 1925 vrnili na zemljo preroki: Abraham, Izak, Jakob in drugi. Zanje je zgradil tudi luksuzno vilo. Leta 1942 je umrl v vili, ki jo je zgradil za očake, a je služila samo njemu.
Za Rutherdorfom je prišel na čelo nove vere Knorr Natan. Izpopolnil je organizacijo. Prepovedal je transfuzijo krvi. Tudi on je napovedal konec sveta za leto 1975, ki ga seveda ni bilo. Potem je prestavil datum za Kristusov prihod na leto 1996. Umrl je leta 1976. Vodstvo Jehovih prič ima po njegovi smrti Frederick Franz.
NJIHOV NAUK
Osnovna ideja Jehovih prič je prepričanje, da se bo vrnil Kristus na zemljo, premagal vse sovražnike in potem bo nastopila tisočletna zlata doba srečnega življenja na zemlji. Po njihovem prepričanju človeška duša ni neumrljiva. Skupaj s telesom umre tudi duša. Za večno življenje s Kristusom se bo rešilo samo 144.000 pripadnikov Jehovih prič.
Sv. pismo, na katerega se vedno sklicujejo, razlagajo zelo po svoje. Kar se ne sklada z njihovim naukom, odklanjajo. Prepričani so, da samo oni pravilno razumejo sv. pismo. Katoliško Cerkev odločno odklanjajo, ker da je satanova ustanova. Prav tako je papež satanov služabnik. Odklanjajo tudi vsako državo.
NAČIN PRIDOBIVANJA
Pripadniki Jehovih prič se sestajajo večkrat tedensko. Vsa navodila za njihova verska srečanja prihajajo iz njihovega ameriškega središča. Ni dopustna nobena kritika. Pripadniki se obvezujejo, da bodo širili svoj nauk. Zato hodijo po hišah, ustavljajo ljudi po cestah. Navadno hodita po dva in dva ali dve in dve. S seboj imajo vedno svoje glasilo »Stražni stolp« (Torre della Guardia) in druge knjige. V razgovorih so zelo vsiljivi. Kjer so jim odprli vrata in jih sprejeli, tja se ponovno vračajo in poslušalce skušajo pridobiti za svojo versko skupnost.
Odkod njihovi uspehi? Tudi naši slovenski ljudje se jim pridružijo. Predvsem obiskovalci znajo biti izredno prijazni. Navadno kritizirajo sedanje stanje v svetu in napovedujejo čudovito življenje ob Kristusovem prihodu na zemljo, ki bo samo za pripadnike Jehovih prič. Če koga pregovorijo, naj pride na njihove sestanke v bogoslužnem prostoru, je tam navdušeno sprejet. Občutek Ima, da je našel novo družino, kjer se vsi poznajo in se imajo radi. S časom se mora obvezati, da bo tudi sam širil njihov nauk.
NAŠE ZADRŽANJE
Predvsem glejmo v njih brate in sestre, ki so v zmoti. Občudujemo njihovo go-
rečnost, ki pa se zdi, da je fanatizem. Zato razgovor z njimi ne privede nikamor. Od svojega prepričanja ne odstopijo. Ce pridejo na vrata, jih prijazno, a odločno zavrnimo. Ne sprejemajmo jih v stanovanje. Znajo biti zelo vsiljivi!
Ob obisku vedno ponujajo svoj list »Stražni stolp« (Torre della Guardia) in »Zbudite se« (Svegliatevi) ter druge svoje knjige. Pogosto tudi sv. pismo. Ne sprejemajmo ničesar. Če vztrajajo naprej, jim recimo, naj gredo spreobračat ljudi brez vere, katoličane pa naj pustijo pri miru.
Pred nekaj dnevi sta tudi pri meni pozvonili dve mlajši gospe ali gospodični. Seveda sta imeli v rokah svoj list Stražni stolp. Zavrnil sem ju: Nimamo se kaj pogovarjali. Ve ne bosta pregovorili mene in jaz ne vaju. Pa sta vztrajali, da vsi skupno molimo očenaš in imamo sveto pismo. Odklonil sem ju in sta odšli.
Ker vem, da tudi vi dobivate tu pa tam take obiske, zato se mi je zdelo potrebno, da sem vas opozoril na zmote, ki se skrivajo za njihovo prijaznostjo.
STANKO ZORKO
»Nikaragovski vladi ni všeč, če se govori o preganjanju Cerkve, toda kadar se ovira vsaka svoboda, duhovniki in verniki pa so podvrženi strahovanju, kako drugače naj bi itako stanje označili? Ni to preganjanje vrste cesarja Nerona, ki je kristjane zažigal kot goreče bakle, toda preganjanje je.« Tako se je brez pomislekov izrazil nadškof Miguel Obando y Bravo, nesporni duhovni voditelj mikaragovskih katoličanov.
»Položaj Cerkve je težak,« je dejal dopisniku italijanskega katoliškega dnevnika ”L’Avvenire”. »Na sedežu Združenih narodov sem nedavno opozoril na vrsto teptanih človekovih pravic in sem o tem tudi izročil zadevno poročilo. Npr.
Izdajali smo časopis "Iglesia” (Cerkev), malo strani je imel in malo je stal, ker smo pač reveži, pa ga je oblast ukinila 12. oktobra 1985. In zakaj? Ker smo zapisali, da oblasti neprestano grozijo tujim duhovnikom, da jih bodo izgnale, če se bodo vtikali v politiko. "Vtikati se v politiko” pa pri nas pomeni biti kritičen do vladnih ukrepov, ki so mnogi nedemokra-
Cossiga v Belgiji
Od toirka 18. do sobote 22. februarja se je predsednik italijanske države Cossiga mudil v Belgiji in tam opravil vrsto pomembnih obiskov. Prvi dan je preživel v kraljevskem gradu Laeken, kjer sta mu kralj Baldovin in kraljica Fabiola priredila veličasten sprejem.
Drugi dan je odpotoval v premogovno območje kraja Oharleroi v bližini francoske meje. Tu se je predsednik poiklonil na pokopališču v Marcinellu spominu 136 italijanskih rudarjev, ki so izgubili življenje pod zemljo leta 1956. Nato se je sestal z zastopniki prvega in drugega rodu italijanskih izseljencev, ki so si našli v Belgiji ikruh in novo domovino.
Tretji dan je obiskal glavno mesto zahodne Flandrije Bruges in si dal razkazati zanimivosti mesta ter umetnine, ki jih hrani. Predzadnji dan se je dopoldne srečal v spremstvu zunanjega ministra Andreottija s predsednikom glavne komisije Evropske gospodarske skupnosti (EGS) Francozom Delorsom. Cossiga je izrazil svoje razočaranje, da ni prišlo do programirane reforme EGS, za katero se je Italija zelo zavzemala. Popoldne pa je skupaj z Andreottijem in obrambnim ministrom Spa-dolinijem obiskal sedež Severnoatlantskega pakta in imel daljši govor, v katerem se je izrekel za enotnost ter skupno gospodarsko in politično strategijo evropskih držav, članic pakta.
Svoj obisk je Cossiga zaključil dopoldne petega dne na katolišiki univerzi v Lova-nju. Tudi tu je imel govor o pomenu evropske kulture. Preden je odpotoval v Italijo, je še enkrat obiskal kraljevski par ter se od njega poslovil.
pobuda predsednika Coossiga, da bi preučili možnost amnestije tudi za obsojene brigadiste, zlasti za tiste, ki so se skesali ali ki niso uibijali. Za to idejo so se izrekli komunisti in socialisti, krščanski demokrati in laične stranke pa so bile precej zadržane. Toda po razburjanju v političnih krogih in v javnosti zaradi zadnjih dveh atentatov je malo verjetno, da bi parlament sprejel predlagano amnestijo, ki naj bi jo bili uveljavili letos 2. junija ob 40-letnici razglasitve republike.
Neuspel atentat v Rimu
Komaj enajst dni po umoru bivšega župana v Firencah Landa Contija iz vrst republikanske stranke so rdeči brigadisti izvedli drug atentat, 'ki pa k sreči ni uspel. Štirje teroristi so streljali na 47-letnega Antonia Da Empolija, ki je odgovoren za industrijska vprašanja pri predsedstvu Vlade. Hitira reakcija varnostnika in šoferja je preprečila najhuje. Da Empoli je bil le lažje ranjen na roki in nogi, pač pa je šoferju uspelo ubiti 28-letno Wilmo Mo-naco. Ostali trije teroristi, dva moška in ženska, so zbežali. Umorjena je bila žena Giannija Polosija, ki so ga lani 9. julija aretirali skupaj z voditeljico Rdečih brigad Barbaro Balzerani.
Pred zadnjimi atentati je že veljalo prepričanje, da sta policija in sodstvo Rdeče brigade onemogočili, zlastii ker so bolj ali manj izginili tudi nagibi, na katerih je temeljila prevratniška ideologija. Od tod
Narodni cerkveni shod na Kuki
Ta shod, prvi v zgodovini kubanske Cerkve, ki je bil od 17. do 23. februarja, so tamkajšnji kristjani skrbno pet let pripravljali. 'Na njem sc predstavili vsa področja cerkvene dejavnosti, vlogo Cerkve v gospodarskih in političnih razmerah. Cenkev naj bi spet dobila nazaj tisto, kar je v zadnjih dveh desetletjih izgubila. Prireditelji shoda ugotovljajo, da je danes bolje pozabiti žalostne dogodke in spore v preteklosti in si prizadevati za ozračje večje verske svobode.
Takšno svobodnejše ozračje je na »sladkornem otoku« v zadnjih ,petih letih. Mejnika v tem obdobju sta pomembni srečanji kubanskega državnega predsednika Fi-dela Castra s kubanskimi katoliškimi škofi 8. septembra in 12. novembra lani. O večji verski svobodi priča tudi izid knjige »Fidel in .religija« {o njeni vsebini smo poročali pred .kraitkim). Pogovor brazilskega dominikanca s sedanjim kubanskim predsednikom je bil po njeni objava torišče številnih razprav in razčlemb v vrstah kubanskih verskih skupnosti. Nekatere so ga odobravale, druge sprejemale z zadržanostjo.
Tudi škof Adolfo Rodriguez Hanrera iz škofije Camaguey je zadovoljen z razvojem odnosov med Cerkvijo in državo. Vlada in različne verske ustanove so po letih spoštljivih vendar zadržanih odnosov začele dialog, ki odpira nova obzorja. Obe strani sta lani okrepili prizadevanja za miroljubno sožitje. Predsednik Castro je nadškofa Ortega povabil na konferenco o latinskoameriških zadolžitvah v tujini. Želel je tudi, da bi papež obiskal Kubo.
Po hesodah tiskovnega predstavnika Apostolskega sedeža Navarra Vallsa se to letos, ko bo Janez Paveil II. julija obiskal nekatere latinskoameriške države, še ne bo zgodilo. V vatikanskih diplomatskih krogih papeževega obiska v tej srednjeameriški državi ne izključujejo, temveč ga predvidevajo pozneje. Znano je, da si je tudi papež sam že večkrat zaželel obiskati predsednika Castra in kubanske katoličane.
tični. Ne vtikaš pa se v politiko, če se z ravnanjem režima strinjaš, kot to nekateri duhovniki počno.
Rekli so nam, da so list ukinili, ker je izhajal brez dovoljenja. Kakopak, ko nam pa dovoljenja niso dali, čeprav smo zanj prosili. 12. oktobra lani so nam torej zaplenili prostore, kjer se je časopis tiskal in od tedaj nismo imeli več v te prostore dostopa. Tiskarne se sedaj poslužujejo oni, kakor tudi papirja, ki je pri nas zelo dragocen, saj ga je treba uvažati.
1.	januarja letos so nam zaprli katoliško radijsko postajo. Izgovor je bil, da nismo prenašali govora predsednika Ortega. Res se je to zgodilo, a ne iz slabih namenov. Sodelavcem ni uspelo priti pravočasno v studio. Toda opravičila niso hoteli sprejeti.
Z radiem imamo sploh probleme V marcu lani je prišla premična radijska postaja, ki naj bi nam služila za prenos sv. maše na podeželju. Na carini so postajo zadržali. Do meseca oktobra smo neprestano zahtevali, da nam jo izročijo. In kakšen je bil nazadnje odgovor? Da se je izgubila.
Že prej so nam radio večkrat cenzurirali in za več dni zaprli. Niti papeških dokumentov niso dovolili objavljati brez cenzure. Prav tako so se večkrat spravili no svetopisemske citate.«
»In kaj vam je ostalo še za oznanjevanje evangelija?« je vprašal časnikar. »Samo še pridige v bogoslužnih prostorih. "Ljudska Cerkev" (ki jo režim favorizira, op. ur.) pa ima na voljo radio, televizijo, vladni tisk. Pravijo, da je Cerkev ubogih, pa je dejansko Cerkev oblasti, ki ima dolarje, je Cerkev bogatih. Za javne verske manifestacije (npr. procesije) je (treba dobiti dovoljenje tri dni prej i(če ga sploh izdajo), "Ljudska Cenkev” pa si lahko dovoli vse.«
»Zalo grdo vas napadajo,« je nadaljeval časnikar. »Ne samo mene, tudi papeža in druge duhovnike. ,Pri tem jih malo briga, če lažejo in prihajajo sami s seboj navzkriž. Resnico je lahko potvarjati. Mene so npr. obdolžili, da sem Sel v ZDA zato, da ,bd mi Reagan dal denar, kar absolutno ni res.«
»Kaj pa Ljudska Cerkev?« »Ljudstvo je ne ceni, ima pa denar, vsa sredstva javnega obveščanja, oprta je na vlado, zanjo se dela propaganda v inozemstvu.«
»In bodočnost Cerkve v Nikaragvi?« »Upanje obstaja Se vedno, da bo prišlo do dialoga z oblastmi, zlasti med predsedstvom države in škofovsko konferenco. Do sedaj se 'o, žal, ni zgodilo. Kar me pa najbolj boli, so vsi 'tisti, ki so že izgubila življenje na vladni strani ali pa kot gverilci. Ne vem (kaj bi dal, da bi prišlo do miru, kot ga oznanja sv. oče: ki bi bil zgrajen na resnici, ljubezni, pravici in svobodi.«
J. K.
slovenskih šol
Problem sedeža slovenskih šol na Goriškem je bil v ospa-edju zasedanja deežlne zbornice 18. februarja letos. Na interpelaciji deželnega svetovalca SSk Štoke ter svetovalcev (PCI Bratine in Iskre je odgovarjal deželni odbornik za kulturo in šolstvo Barnaba.
Problem odkupa stavbe bivšega semenišča v ul. Alviana, ki je last goriške škofije, je namreč pereč, saj je pogodba med škofijo in goriško občino, ki je bila podpisana 1. oktobra 1976, na tem, da zapade. 2e pred zapadlostjo pa sta se tako občina kot pokrajina zanimali za pravilno ureditev vprašanja. Govori se tudi, da je škofija zainteresirana za prodajo omenjene stavbe in da je v tem v zvezi v stiku z neko švicarsko kulturno ustanovo. Prav itako se govori o drugi rešitvi, to je o gradnji novega šolskega poslopja.
Vprašanje je torej odprto. Ker pa je dokončna rešitev nujna, saj slovenske šole ne morejo pasivno čakati primerne rešitve, je bila zainteresiranost s strani SSk kakor tudi svetovalcev PCI povsem na mestu. Na poseg deželnih svetovalcev je odbornik Barnaba odgovoril pozitivno in dejal, da je globalna rešitev za primeren sedež slovenskih šol nujna. Čas je torej, da (tako goriška občina kot pokrajina ube-reta pravilno pot, ki ne dovoljuje nadaljnjega odlašanja.
V	svojem nastopu je deželni svetovalec SSk dr. Štoka poudaril, da je bilo semenišče v glavnem zgrajeno z denarnimi prispevki, ka so pred drugo svetovno vojno prišli iz vseh krajev, ki so takrat spadali pod Italijo, od Vipavskega do Tolminskega. Odločilni so torej bili za gradnjo de mogočne goriške stavbe prispevki slovenskih rok. Zato bi bil slovenski šolski center v ul. Alviano najboljša rešitev tega perečega vprašanja.
Odpovedan papežev obisk
Kot znano, bi moral papež Janez Pavel
II.	6. maja letos, na deseto obletnico potresa v Furlaniji, priti v Gemono in predati bogoslužju obnovljeno glavno cerkev
v	tem kraju. Zgodilo pa se je, da so prišli na površje še razni drugi predlogi, kam vse naj bi sv. oče ob tej priložnosti šel. Ker se vseh teh želja ni dalo vskla-diti zaradi omejenega časa, ki bi ga imel sv. oče na voljo ob obisku Furlanije, je bil obisk preložen na kasnejši termin. Izvršil naj bi se enkrat v jeseni.
Resnici na ljubo pa je treba povedati, da so papeževemu prihodu nasprotovali mnogi iz videmske škofije tudi zaradi velikih stroškov, ki so zvezani s takim obiskom, del furlanske duhovščine pa tudi zato, ker Vatikan še vedno nasprotuje potrditvi furlanščine kot bogoslužnega jezika.
Razsodba o idrijskih izgredih
Po šestdnevni obravnavi je sodišče v torek 18. februarja izreklo razsodbo v zvezi z izgredi, do katerih je prišlo 28. septembra lani v Idriji, ko so se spopadli slovenski mladinci in delavci iz notranjosti države. Vseh obtožencev je bilo 21. Od njih je bilo šest oproščenih (trije iz republike Bosne in Hercegovine in trije iz Idrije), šest delavcev iz omenjene republike ter en Idrijčan so bili obsojeni od enega meseca in dvajset dni do štirih mesecev in 20 dni, preostali Idrijčani (osem po številu) pa so prejeli le denarne kazni od 30 do 40 tisoč din. Sodišče je v razsodbi poudarilo, da je upoštevalo olajševalne okoliščine kot so mladost obtožencev, dosedanja nekaznovanost in vpliv alkohola. Zato so kazni mile.
Sodnica je nato opisala potek izgredov: v prvi skupini naj bi sodelovalo devet delavcev, ki so pred Modro dvorano napadli štiri Idrijčane (to naj bi bal odgovor na neki prejšnji protep); v drugi skupini naj bi sodelovalo kakih 20 Idrijčanov, ki so
po pretepu pred Modro dvorano telesno obračunali z delavcem z Juga; tretja skupina, še številčnejša, pa je vdrla v idrijski grad in tamkaj strahovala speče delavce iz Makedonije. Ob spoznanju, da pravih napadalcev ni bilo med njimi, se je nato razšla.
Zagovornik Bosancev je bil Stevo Voji-novič. Ta se je obregnil ob delo miličnikov, ki po njegovem mnenju niso ustrezno ukrepali in opozoril na dejstvo, da mladina v Idriji razen gostiln nima kje prebiti prostega časa. Kar se tiče delavcev iz drugih republik, se pa ti težko prilagajajo, ker imajo nižjo izobrazbo. Domačine je branil Bruno Krivec. Tudi on je dejal, da razmere v Idriji niso naklonjene in da so tudi one na zatožni klopi. Sodni postopek naj bi bil tak, da »bo z resnico izbrisal madež, ki ga je neresnično pisanje ustvarilo v javnosti o idrijskih dogodkih«. Predlagal je, naj ob pomanjkanju trdnih dokazov sodišče oprosti vse obtožence.
Ne mara Slovencev Zapustila nas |e Stana Kopitar Kristini V Irakl
(Od našega dopisnika)
Srbski pisatelj Bulatovič živi sicer že leta v Ljubljani, a se odlikuje predvsem s tem, da sovraži vse, kar bi spominjalo na slovensko inarodno samostojnost: jezik, zgodovino, umetnost. Pred 20 leti se je z vso ihto boril proti uvedbi televizijskega dnevnika v slovenščini na ljubljanski Tv, potem ko je v prvih letih le-ta prenašala beograjski dnevnik v srbohrvaščini (!). V tem sicer ni uspel, a to ga ni odvrnilo, da se naprej žene, in to prav v Ljubljani, za ustanovitev jugoslovanskega naroda. Ko ga je časnikar srbskega dnevnika »Politika« vprašal, kakšen je njegov odnos do Slovencev, je oholo ovrnil: »Slovenski narod? Naj pozabi na to!«
Bulatovič ima zaradi svojega vpliva v Srbiji in Orni gori precej privržencev' med svojimi rojaki in tamkajšnja sredstva javnega obveščanja rada prisluhnejo, ko kdo Slovence obtoži, da jim ni mar za Jugoslavijo, da se hočejo od nje odcepiti, da izkoriščajo delavce iz drugih republik.
Zgovoren primer takega sumničenja je pisanje beograjskih časopisov po nadvse uspešnem smučarskem tekmovanju za svetovni pokal v Kranjski gori. Takrat so slovenski poročevalci zapisali med drugim, da se je Kranjska gora dokončno vključila v srednjeevropski smučarski prostor, s tem pa tudi vsa Slovenija, saj predvsem ona dirži visoko ta zimski šport v vrsti drugih narodov. Spomnimo se samo na odlične Križaja, Petroviča, Ulago in Sve-tovo.
Pa je beograjsko časopisje na Bulatovi-čevo pobudo takoj zagnalo vik in krik. Slovenci sploh ne omenjajo Jugoslavije, ko govorijo o Kranjski gori, raje se družijo z Avstrijci, Italijani in Švicarji, ljubši jim je srednjeevropski prostor kot lastna država. Samo tega ti varuhi jugoslovanstva niso hoteli povedati, da se Slovenci glede smučanja s Srbi nimajo kaj družiti, saj se slednji na ta šport spoznajo kot Albanci na osvajanje Lune.
Kakšne ideje zastopa Bulatovič, ki je trenutno predsednik Zveze književnikov Srbije, nam jasno pokažejo izjave, ki jih je 22. marca leta 1982 podal v Cankarjevem domu v Ljubljani, ko je bilo posvetovanje o slovenščini. Na vprašanja, ki mu jih je zastavil časnikar Anton Rupnik, je med drugim dejal: Pobudniki slovenskega jezikovnega sodišča so »provincijski romantiki« in »arijci«; skrb za čistost jezika je nekaj nazadnjaškega; jezik da je zla usoda vsakega naroda; on da bi bil srečen, če bi lahko pisal v kakšnem večjem jeziku (tj. ne v srbskem).
Na vprašanje, ali ne bi imeli pravico pričakovati, da se tisti, ki živijo dolga leta med nami — tako tudi vi — naučijo slovensko, odgovarja: »Meni to sploh ni pomembno. Vsako govorjenje o jeziku je neumno govorjenje. Te reči je življenje že rešilo. Z akcijo za jezik in enakopravnost bi se moralo začeti na dan osvoboditve lota 1945, ne pa danes, ko je treba braniti celotnost države.«
Tako torej: braniti celotnost države z jezikovnim zatiranjem drugih. Naslednje stavke objavljamo dobesedno. Bulatovič v nadaljevanju odgovarja: Hočemo ali nočemo... vendarle govorimo en jezik...
... kateri?
Jugoslovanski.
Ali ni to unitarizem?
Ne.
Kateri pa je potem jugoslovanski jezik?
Jugoslovanski jezik je jugoslovanski jezik, jezik, ki izraža jugoslovanski način mišljenja.
Tovariš Bulatovič, midva sva oba Slovana. V naši jugoslovanski skupnosti pa ži-
vi	cela vrsta narodnosti, ki sploh ne spadajo v slovansko jezkovno skupino. Kakšen jezik naj bi potem oni govorili?
Oni bi najprej morali misliti po jugoslovansko, jezik pa bi potem prišel kot logični rezultat..
... kateri jezik naj bi potem govorili naši Albanci, Madžari, Italijani?
Ce bi oni obvladali jugoslovansko kulturno tehnologijo, ne bi imeli iredente. Misliti bi morali po jugoslovansko, vse drugo bi prišlo samo od sebe. Na Kosovu ne bi nastala iredenta, če bi več znali jugoslovanski jezik. Danes pa otroci ne znajo ali nočejo reči »d ob ar dan«.
(Kljub prejšnjemu namernemu meštra-nju s pojmom »jugoslovanski jezik«, je v tem odgovoru jasno povedal, da je jugoslovanski jezik zanj srbohrvaščina.)
Koliko pa je po vašem mnenju tistih vaših srbsko govorečih rojakov na Kosovu, ki so se naučili albanščine?
Kot slišim polno.
Slišijo se pa ravno obratne trditve.
Nišam jih štel. Na statistike nič ne dam.
Ali ni samo po sebi umevno, da se sosed nauči jezika svojega soseda, če živita
skupaj, posebej še v eni državi? Ali ni ravno tako dolžnost Srbov, da se naučijo albanskega jezika kot obratno?
Jugoslovanski jezik moramo razumeti pri tem figurativno in kot politični fenomen.
Ampak med jeziki tte poznamo nobene figuralike; ali je jezik angleški, francoski, nemški, slovenski...
... ali pa jugoslovanski. Ponavljam: če nekdo misli po jugoslovansko, bo tudi lahko govoril jugoslovansko. Sploh pa je zelo veliko vprašanje, kaj je to sploh materin jezik...
In tako naprej v tem stilu. Ustavimo se samo še pri zadnjem vprašanju.
Kako pa se vi sami nacionalno opredeljujete?
Jaz sam iz Črne gore, sem Srb, pripadam temu narodu, ker so Črnogorci pripadniki srbskega ne pa ilirskega ali celo grškega naroda — mi nismo nacija zase zunaj srbskega okvira — itd.
Iz navedenih Bulatovičevih odgovorov je razvidno, da gre za človeka, katerega mišljenje je v opreki s temeljnimi členi jugoslovanske ustave; za človeka, ki je ideološko nasilen do vseh manjših jugoslovanskih .narodov in narodnosti; in ne nazadnje, da je žaljiv do narodnih čustev slovenskih ljudi, med katerimi se je nastanil.
Zato je marsikoga začudilo, da je prav ta človek postal predsednik srbskega društva in to kmalu potem, ko je začel sejati mednacionalne zdrahe. Ali je bilo to naključje ali namera? Glede na to, da ga zdaj hočejo ustoličiti za predsednika Zveze,tudi drugo ni izključeno. Dobro bi bilo vedeti, kdo stoji za vsem tem. A to bo že pokazal čas.
Sedaj pa šele pride pravi »ocvirek«! Združenje književnikov Srbije je namreč dalo objaviti, »da za predsedujočega v Zvezi pisateljev’ Jugoslavije, ko aprila letos poteče enoletni mandat Cirilu Zlobcu, kandidira sedanjega predsedujočega Zveze književnikov Srbije Miodraga Bulatoviča«.
Ob tej vesti se je pesnik Janez Menart zgrozil. V »Književnih listih«, prilogi ljubljanskega »Dela«, je 20. februarja zapisal:
Zdaj pa je glavno, da preprečimo to nesprejemljivo kandidaturo, ki bi bila žalitev za slovensko pisateljsko društvo in slovenski narodni ponos, v enaki meri pa v posmeh tudi nekaterim drugim pisateljskim društvom in etničnim skupinam; ne nazadnje tudi srbski in hrvatski, saj kandidat v svojem intervjuju med drugim omalovažujoče pravi, da bi bil srečen, če bi lahko pisal v kakšnem večjem jeziku.
Vsekakor drži, da je po statutu letos virsta na srbskem pisateljskem društvu, da iz sivojih vrst izbere človeka, ki bi postal predsednik Zveze pisateljev Jugoslavije. Toda po vsem povedanem to nikakor ne more biti Miodrag Bulatovič, razen če tudi v Slovenijo namerava priti na tanku. Zato javno sprašujem Društvo srbskih književnikov, s kakšno utemeljitvijo si upa vsiljevati takega kandidata tako slovenskemu kot drugim republiškim društvom?
Za konec naj povam še tole: nedostojnih gostov Bulatovičeve sorte v Sloveniji ne maramo; ne maramo namreč, da nas kdo v obraz žali. Smo pač narod v svojim ozemljem, st ojo narodno identiteto in svojim jezikom, ki nam je nadvse drag. In iz te ljubezni izvira tudi ta moj protest.
P. S. - Skoraj bi bil pozabil povedati: Kar se mene tiče, je gotovo vsaj to, da Miodrag Bulatovič ne bo nikdar moj pisateljski predsednik; tako iz Zveze pisateljev Jugoslavije kot iz Društva slovenskih pisateljev bom izstopil tisti hip, ko bi bil on izvoljen. Prepričan sem, da bi tako storila še cela vrsta mojih stanovskih kolegov.
★
Značajni, za ideale zavzeti in za delo v družbi pripravljeni ljudje prihajajo le iz duhovno zdravih družin, iz močnega ozračja resnične domače ljubezni. (Milica Grafenauer)
★
■	Pretekli teden so bile v Vatikanu duhovne vaje, ki se jih je udeležil tudi sv. oče. V tem času odpadejo vse avdience in srečanja s politiki. Vendar je to pot papež naredil izjemo in sprejel libanonskega predsednika Gemayela, ki se je iz Francije prek Rima vračal domov. Pogovor je trajal 25 minut. Gamayelu je bil izročen tudi odgovor na osebno pismo papežu, ki je bilo poslano po apostolskem nunciju v Bejrutu 11. februarja. Po srečanju s papežem se je libanonski predsednik sestal tudi s Craxijem ter ostal z njim v pogovoru tri četrt ure. Gemayel je izjavil, da si osebno prizadeva, za tak mir v Libanonu, da bodo vse skupnosti živele v sožitju ob dejanski in učinkoviti neodvisnosti države.
Stana Kopitar Oficija ni obiskovala akademij, ni prestopila praga kake univerze ali visoke šole. Bila .je delavka, šivilja. Kar je bila, to je postala zaradi svojih izjemnih darov, izjemne pridnosti, marljivosti, delavnosti, požrtvovalnosti, močne volje in ljubezni.
Stana Kopitar se je rodila v Trstu 11. aprila 1907. Njen oče, tramvajar, je prišel v Trst iz Mengša pri Kamniku, mati pa je bila Kraševka iz bližnjih Štorij pri Sežani. Rasla je v Trstu, hodila v Ciril-Metodovo šolo najprej na Acquedottu, potem pa pri Sv. Jakobu. Kot šivilja je delala deset let pri tvrdki Beltrame, po poroki leta 1936 pa je pomagala možu v trgovini in gospodinjila. Tudi šivala je še kaj: npr. kostume za igre v Marijinem domu ali pa pri Slovenskem odru. Zakaj s svojo pridnostjo ni skoparila. Bila je vedno pripravljena pomagati — vedno in povsod.
Kot ljudskoprosvetna delavka, igralka in režiserka je Stana Kopitar začela v Marijinem domu v ul. Riscrta v Trstu. Tam je od leta 1921 igrala in režirala igre, namenjene družbenicam in slovenskim dekletom. V Marijinem domu pa so bile za časa fašizma tudi edine slovenske predstave in obiskovali so jih mnogi drugi in ne samo članice Marijine družbe. Delo ni bilo lahko. Saima je pripovedovala, kako so z odra v dvorani vsakokrat odstranili oltar, ki je služil za nekako kritje in kamuflažo, in potem tam igrali. Po letu 1940 je v Marijinem domu režirala tudi po štiri igre letno.
Po koncu vojne se je leta 1946 pridružila igralski skupini Radijski oder, kjer je igrala, dokler je mogla, še do pred kratkim. Dolgo je bila tudi organizacijski vodja te skupine, za katero je nosila .najvišje odgovornosti. Po letu 1950 je veliko režirala, najprej za otroke, potem tudi velike igre.
■Posebno kot igralka je Stana Kopitar ustvarila celo vrsto nepozabnih likov. Bila je rojena igralka - besedna umetnica po milosti božji. Njeno delo pa se ni omejevalo samo na radio. Bila je nosilni steber Slovenskega odra, ki je v petdesetih letih pripravil nič koliko izjemnih predstav tako v avditoriju in v drugih dvoranah kot na prostem .na taborih Slovenske prosvete na Repentabru. Kdo se ne spominja njenih likov profesorice Mo-zolčeve v Fodorjevi igri »Matura«, ali žive in temperamentne vloge v spevoigri »Slovenski božič« in mnogih drugih.
Toda Stana Kopitar ni bila samo igralka poustvarjalka. Bila je veliko več. Na odru je Stana Kopitar živela. Ob še tako neznatni vlogi je Stana Kopitar na odru pritegnila vso pozornost nase. Imela je ti-
»Oblaki Michigana« so, za razliko od pravega dnevnika, nekak dnevnik-potopis, pa še veliko več. So splet razmišljanj in opažanj, polemičnih zapisov in duhovitih oznak, drobne vsakdanjosti in prazničnega razpoloženja, liričnosti in miline. Skozi celotno besedilo se pretaka slovenski svet, današnji in včerajšnji, veliki novi svet onkraj oceana in nad vsem v kozmičnih razsežnostih Duh, Večnost, Bog.
Posebej velja omeniti nepogrešljivo značilnost Rebulove proze. Narava. Nastopa skozi ves dnevnik kot rdeča nit, zdaj v kratkem stavku ali odstavku, zdaj v mogočnih podobah. Takšen je npr. prikaz oz. notranje doživljanje Niagarskih slapov, biser, ki ga lahko iztrgaš iz konteksta in bo živel zase kot umetnina. Človek ima vtis, da pisatelju beseda kar zapoje, kadar spregovori o drevesih in pticah, o oblakih in vodah, o zelenini in modrini. Tako v Zelenem izgnanstvu, v Duhu Velikih jezer, v Oblakih Michigana in drugje.
Pisatelj je bil dvakrat v Ameriki. Pričujoči dnevnik sega v dobo prvega potovanja, ko je bil poleti 1975 mesec dni gost torontskega slovenskega duhovnika, vnetega baragoslovca Toneta Zrnca. Nekje na začetku pravi pisatelj takole: »Da bi pozabil, sem tu. In da bi kaj videl, če je še kaj novega videti pod zvezdami.« Še prej pa je zapisal: »Evropi za an mesec vstop prepovedan.«
Evrope menda ni mogel pozabiti, tudi njene zatohlosti in ne manjšinske revščine, Kocbekove afere in tako naprej. Vse to neprestano vdira v njegov miselni in čustveni svet, v razgovore s prijatelji in novimi zmand.
Nevidno ga spremlja tudi naša tragična preteklost, s partizanstvom in domobranstvom, ko je »zver v človeku nadvladala vse drugo«, tista preteklost, o kateri pravi, da se še ni izbrnela iz naših kosti.
sti srečni dar, ki ga imajo samo izjemni in rojeni igralci.
Da za življenja Stana Kopitar ni doživela zasluženih priznanj, je kriv neusmiljeni čas, ki ni delil priznanj po darovih in zaslugah, ampak po drugačnih merilih in kriterijih.
Samo enkrat je Stana Kopitar doživela priznanje, potem ko jo je Slovenska prosveta predlagala za neko širše, čeprav ne najvišje slovensko priznanje. Ker ji to ni bilo dano, ji je bilo v prostorih Slovenske prosvete leta >1977 podeljeno priznanje »Mladi oder« izven konkurence za njeno življenjsko delo.
Vse, kar smo doslej našteli, ni vse, kar nas obvezuje, da smo Stani Kopitar hvaležni in da se je spominjamo. Vsi, ki so zrasli v okviru Radijskega ali Slovenskega odra in so z njo vsaj krajšo ali daljšo dobo sodelovali, so v Stani Kopitar videli več kot sodelavko.
Bila je vsem prijateljica in mati, globoko človeška in modra, bila je stroga in ponosna, a vedno in vsem pravična in dobra. Skratka plemenita duša, ki je našla v rajnem prof. Jožetu Peterlinu, s katerim je tesno sodelovala, izredno sozvočje in uglašenost.
Preizkušena v trdem življenju in v fašističnih šikanah se ni pustila streti. Bila je vedno polna življenja in humorja. Njen lik »naše gospe« ni bil samo izmišljen in igran. Bil je zrcalo in podoba njenega polnega, vedrega in kipečega temperamenta. Za vse, kar je dala za življenja, naj jo Bog poplača. Ohranili jo bomo v lepem in hvaležnem spominu, tako kot jo vidimo na naši sliki, vedro, nasmejano, živo.
(Govoril prof. Marij Maver, predsednik Slovenske prosvete na žalni seji v Peterlinovi dvorani v četrtek 20. februarja letos).
Pa tudi drugačna Evropa ga spremlja v novem svetu, če je res, da mu »postlanost z Evropo počlovečuje ta prostranstva«. In tista domača zemlja, ki je rodila Baraga, Prešerna, Cankarja, Šolarja, Balantiča in toliko drugih, domovina zasavskih lip i.n gričav...
Tja do polovice knjige potujemo s pisateljem po Baragovi deželi. Na tej poti se je najbrž rojevala tudi misel na življenjepis tega velikega apostola Indijancev ali Trubarja Velikih jezer.
Zaradi desetletne zamude pri izidu tega dnevnika smo knjigo o Baragu lahko brali že pred petimi leti. Med vsemi poskusi slovenske hagiografije je ta gotovo najbolj tehtna in prepričljiva.
Od drugih daljših in samostojnih pripovednih enot bi omenila še zanimiv in duhovit opis New Yorka ter besedilo dveh predavanj za torontske ameriške Slovence. Pnvo je nekakšen prerez slovenskega krščanstva v domovini, zamejstvu in zdomstvu s sociološkega, kulturnega in duhovnega vidika. Drugo pa na temo: Kakšni so vetrovi, ki pihajo danes čez slovenski kulturni prostor?
Oblaki Michigana — bogat mozaik, ki nas kakor vsaka Rebulova knjiga tako ali drugače obogati. Poln miline pa tudi ostrine, senc, a še bolj sivetlobe, poln vere in upanja, ljubezni in zvestobe. Pisal ga je človek, ki je vseskozi svoboden, ki za vsako ceno vidi samo resnico ,i,n ji vse drugo podreja. Pisatelj, ki je tako svetovljanski in tako slovenski, tako grški, med čutom za mero in čutom za neskončnost, pa tudi ves prešernovski. Pokončen kot človek in kot umetnik.
Lojzka Bratuž
(»Oblake Michigana« sta izdali Družba sv. Mohorja v Celovcu in tržaška Mladika kot redno knjigo Mohorjeve družbe za leto 1986).
O Iraku časopisi mnego pišejo, saj je država že pet let in pol v vojaškem spopadu z Iranom in prav te dni predmet nove iranske ofenzive. Ozemlje Iraka leži na območju nekdanje Mezopotamije, ki jo oplajata reki Evfrat in Tigris in kjer sta biili v starem veku državi Asirija in Babilonija.
Na severu države leži mesto Mosul, ki šteje 800.000 prebivalcev. Med njimi je tudi 25.000 katoličanov. V severne predele Iraka so krščanstvo .prinesli apostol Tomaž in njegov spremljevalci v prvem stoletju. Od številne Cerkve pa je ostalo v teh krajih le še Dol milijona vernih.
Ker je Mosul pomembna strateška postojanka v vojni z Iranom, so iz njegoive okolice preselili veliko ljudi v notranjost dežele. Zaradi teh ukrepov je izginilo tudi veliko krščanskih vasi. Fantje odhajajo na bojišče, od koder se jih malo vrne, zato za možitev godna dekleta vse teže najdejo može med kristjani. Tisti, ki so se izognili fronti, so odšli v ZDA.
Kljub temu, da jih je samo še pol milijona, prihaja iz njihovih vrst veliko izobražencev in usposobljenih ljudi. Med njimi je tudi Tarek Aziz, podpredsednik vlade in zunanji minister. Vlada v Bagdadu kristjane spoštuje, ker so prizadevni in spoštljivi, vendar pa se ti bojijo, kaj bo po vojni.
Kristjani izdajajo svojo revijo, ohranjajo samostane in negujejo svoj jezik suret, ki je narečje stare sirščine. Redno hodijo v svoje cerkve, da bi v sedanjem usodnem času našli oporo in moč, kot so jo že neštetokrat v skoraj dvatisočletnem obstoju.
Ni hotel vohuniti za partijo
Na zahodu Romunije živi velika madžarska manjšina, v celoti 1.800.000 ljudi, ki pa jim sedanje romunske oblasti skušajo čim bolj odvzeti njih narodno istovetnost. Glavna škofija za te Madžare je Oradea Mare. Tu so cerkvene oblasti na državni pritisk premestile stolnega župnika Janosa Csilika v 250 :km oddaljeni kraj Margitta. Župnik je namreč odklonil sodelovanje s tajno policijo.
Člani te policije so duhovnika že marca i.n maja lanskega leta 'večkrat zasliševali. Grozili so mu na vse mogoče načine in ga vabili, naj postane njihov špijon. Posebej naj bi poročal o izjavah in mišljenju vernikov. Ko je vse to odločno odklonil, so začeli z njim zelo grdo ravnati.
Očitali so mu stike s člani družine filozofa Attila Ara-Kovacsa. ki se je zavzemal za pravice madžarske manjšine in kritično pisal o marksistični filozofiji. Oblasti so mu po številnih zapletih dovolile, da je leta 1983 odpotoval na Madžarsko, kjer je zaposlen v neki založbi, doma pa so ga razglasili za narodnega izdajalca. Policisti so od Csilika zahtevali, naj prekine vse stike s sorodniki tega filozofa, on pa jim je odgovarjal: »Moja vrata so odprta vsakemu verniku.«
Ko je prispela na Zahod novica o sramotnem ravnanju z duhovnikom Csilikom, so oblasti hotele prisiliti njegove sobrate v stalnici Oradea Mare, naj zanikajo to novico v pismu Apostolskemu sedežu in Radiu Svobodna Evropa. Več oseb so za« radi tega zaslišali. Csiliku iso nato na škofijskem ordinariatu odobrili mesec dni dopusta v rojstnem kraju ter mu zagotovili, da se bo vrnil na svoje mesto. To se ni zgodilo. Ordinarij te škofije, msgr. Ištvan Daszkal, je duhovnika — očitno pod pritiskom oblasti premestil daleč drugam, saj je po mnenju članov stolnega kapitlja zastopal preveč napredno smer. Tajna policija pa je dosegla svoj namen.
II Predsednik republike Cossiga je svoj čas prejel od sovjetskega voditelja Gorbačova poslanico o vprašanjih razorožitve in miru. Pretekli teden mu je Cossiga odgovoril in zapisal, da so take pobude, kot je Gorbačovova, lahko zelo pomemben prispevek k prekinitvi oboroževalne tekme, seveda v okviru pogajanj, pri čemer bo moral Zahod upoštevati obrambne interese atlantskega zavezništva, Italija pa bo po svojih močeh vse storila, da se poiščejo in najdejo rešitve, ki bi bile sprejemljive za obe strani.
H V Bonnu, prestolnici ZR Nemčije, sta se sestala zahodnonemški kancler Kohl in ministrski predsednik Cra.\i, katerega so spremljali še ministri Spadolini, Andreotti, Goria in Pandoifi. Zadnji so se s svojimi nemškimi kolegi razgovarjali o problemih svojih ministrstev, Craxi in Kohl pa sta prvenstveno obravnavala svetovno razorcžiitiveno politiko in bližnjevzhodno krizo. Cra\i je tudi izrekel željo, naj tudi Italija in Kanada postaneta članici petih gospodarsko najmočnejših držav Zahoda, tj. ZDA, Vel. Britanija, ZR Nemčija, Francija in Japonska.
ALOJZ REBULA
mm MICHIGANA
Cerkev skrivnost in
Kristusova Cerkev živi v zgodovini že dva tisoč 'et, a še vedno ostaja skrivnost. O tej .skrivnosti je v četrtek 20. februarja govoril v Gorici prof. dr. Janez Vodopivec. 'Priletel je iz Rima, kjer predava o Cerkvi in ekumenizmu na papeški univerzi Unbaniana že od leta 1949. Urbaniana je univerza, ki jo je ustanovil papež Urban VIII. (1568-1644).
Ta papež je bil zelo zavzet za misijone. Zato je v Rimu ustanovil poseben zavod za gojence iz misijonskih dežel (Collegio Urbano de Propaganda fide). Pridružil mu je tudi posebno tiskarno za razne jezike (Poliglotta Vaticana). Iz tega zavoda se je razvila univerza za študente iz misijonskih dežel. Prihajali so in še prihajajo iz Azije, Afrike, Oceanije. Živijo v zavodu Propaganda fide in študirajo na univerzi Urbaniani. V preteklosti so na tej univerzi študirali tudi študentje iz evropskih dežel, kjer je katoliška Cerkev maloštevilna (Albanija, Bosna, 'Makedonija).
Omenjena univerza ima zaradi tega to značilnost, da je po izvoru študentov in tudi profesorjev najbolj pisana univerza, saj jo obiskujejo Kitajci, Japonci, Korejci, iz Vietnama, Indije, Afrike, črnci raznih plemen ih belci. Na tej šoli in v njej pridruženem zavodu ni rasnega razlikovanja. Zavoljo temeljite vzgoje, ki so je deležni gojenci in zaradi širokega znanja, ki si ga pridobijo na univerzi, številni študentje, ko se vrnejo v svojo domovino, postanejo škofje ali dobijo druga vodilna mesta v Cerkvi. Prof. Vodopivec je mimogrede omenil, da je vsaj 40 njegovih bivših učencev danes škofov.
Med zadnjo vojno so mariborski bogoslovci morali zapustiti skojo škofijo zaradi Nemcev. Takrat so skupino teh bogoslovcev sprejeli v zavod Propagande in na univerzo Urbaniano. Med temi je 'bil rektor Slovenika msgr. Jezernik, dr. F. Šegula, msgr. Janez Belej in drugi. Po vojni so se nekateri vrnili v domačo škofijo, drugi so ostali v Rimu ali šli kam drugam. Prof. Janez Vodopivec je vse študije in doktorat opravil v 'Ljubljani. Že med vojno leta 1942 pa je šel v Rim, tam opravil podiplomski študij in leta 1949 dobil stolico profesorja na Urbaniani. Lani je stopil v pokoj, vendar še vedno tam predava. Ker obvlada številne jezike, je kot nalašč ustvarjen, da se posveča še drugim dejavnostim, zlasti ekumenizmu.
Med zadnjim koncilom je sodeloval kot izvedenec pri komisijah za ekumenizem, versko svobodo, o Cerkvi. Udeležuje se mednarodnih ekumenskih srečanj. S tega področja je napisal številne članke in študije v raznih mednarodnih revijah. Za nas je zlasti pomembno, da je lani ob 1100-letnici smrti sv. Metoda izdal knjigo o sv. bratih, »I Santi Cirillo e Metodio, compatroni d’Europa«. Ta knjiga je bila tudi naprodaj pri njegovem predavanju in se sedaj dobi v Katoliški knjigarni.
Da se vrnem k njegovemu predavanju. S toplo in tekočo besedo je osvetlil nauk o Cerkvi, kot ga je razvil zadnji koncil. Začel je: »Cerkev je skrivnost...« Iz njegovega izvajanja nam je vedno bolj prihajalo v zavest, da je to resnica, ki jo v veroizpovedi izražamo z besedami: »Verujem v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev.«
Ker je Cerkev skrivnost, je pač ne moremo docela zajeti in razumeti. Od tod različni pristopi do Cerkve, kakor se kažejo v zgodovini, in različni poudarki njene resničnosti. V srednjem veku in na tridentinskem koncilu so zgradili zlasti podobo Cerkve kot verske družbe, ki jo vodijo papež in škofje.
Drugi vatikanski koncil pa se je vrnil k pojmovanju Cerkve kot izhaja iz svetega pisma, posebno še iz pisem apostola Pavla, in iz naukov cerkvenih očetov. Pojavila se je tako nova vizija Cerkve, in sicer da izhaja Cerkev iz Očeta in Sina in Sv. Duha; da je božje ljudstvo inoivc zaveze na poti v eshatološko božje kraljestvo v večnosti; popolno bo šele takrat, »ko bo zedinjeno s svojim Kraljem (Kristusom) v slavi« (LG 5). Zato sedaj Cerkev teži po svetosti, a je še vedno polna človeških slabosti in potrebuje nenehnega očiščevanja.
Kot božje ljudstvo temelji na krstu, po katerem je vsak krščeni pridružen Kristusu in njegovemu skrivnostnemu telesu. Osrednja resnica o Cerkvi je prav ta, da je skrivnostno telo Kristusovo. V tej luči imajo svojo vlogo in poklicanost laiki in cerkvena hierarhija, vsak v svojem redu.
Raste pa Cerkev kot skrivnostno telo Kristusovo iz Evharistije, ki jo Cerkev posvečuje v moči Sv. Duha. Za posvečevanje Evharistije so poverjeni mašniki v moči posebnega zakramenta, ki so ga prejeli; k prejemanju Evharistije pa so povabljeni vsi, ki so krščeni, in sicer zato, ker po krstu postane nekdo deležen sploš-
zakrament odrešenja
nega Kristusovega duhovništva. Maša, pri kateri se posvečuje Evharistija, je za kristjana sreča in dostojanstvo, posebno še, če dejansko prejme Kristusa v sv. obhajilu. Zato je Cerkev skrivnost in zakrament odrešenja.
Predavatelj je razpletel še druge misli o Cerkvi, kot jih najdemo v konstituciji Lurnen gentium, saj je ta dokument osrednji dokument zadnjega koncila in po vsebini tako bogat, rekel bi, nov, da bi se morali ,k njemu prav pogosto vračati in ga razmišljati. Le tako bo božje ljudstvo vseh krščenih moglo stopati v nove čase kot pričevalec Resnice in Kristusovega odrešenja.
K. Humar
Z GORIŠKEGA
Romjan
Uspešen filmski večer. Nadaljuje se ciklus večerov z goriškimi filmskimi ustvarjalci, katerega pobudnik je ženski pevski zbor iz Ronk. V četrtek 20. februarja se je predstavil s svojimi filmi Dario Fran-dolič iz Doberdoba.
Pokazal je starejšo produkcijo, ki sega
v	osemdeseta leta in novejšo izpred nekaj mesecev. Po tem, kar smo videli, je upravičena trditev, da se avtor drži realizma.
Del filmov je posnel v sodelovanju z RTV Ljubljana in Studiem za dramsko igro, ki ga vodi Janez Vajevec. Ta zvesto sledi metodi ruskega režiserja Stanislavskega in njegovega učenca Strasberga, ki je isto metodo poglobil in praktično uporabljal .na ameriških tleh.
Tako sloni starejša kot novejša Frando-ličeva produkcija na nekaterih predpostavkah, ki vežejo ustvarjalca na tradicijo realizma in to poetičnega. To se opazi zlasti v komaj končani nadaljevanki »Zlata ribica«, v .kateri so prikazane težave soočanja med očetom in sinom, ki ga pride obiskat na Kras.
Ob zaključku je številno občinstvo avtorja nagradilo s toplim aplavzom. - K. M.
★
Iz »Družine«
Verski list »Družina« poroča v zadnji številki o seji komisije SR Slovenije za odnose z verskimi skupnostmi. Poročilo zaključuje: »Dokaj živahni so tudi stiki z zamejskimi duhovniki, posebej še v Benečiji. Po mnenju komisije bi morali kar najhitreje stopiti v stik tudi z goriškim nadškofom Bommarcom, saj je novogoriška komisija .za odnose z verskimi skupnostmi veliko kontaktirala s pokojnim nadškofom Cocolinoan.
Osnovni ton seje pa je bila nedvomno ugotovitev, da smo v Sloveniji dosegli že tako visoko kulturo dialoga, da se lahko o vsakem vprašanju, pa naj bo še tako pereče, mimo pogovorimo in skušamo poiskati rešitev. To je gotovo kapital, ki ga ne bi smeli zapraviti.«
Čestitke k bisernemu jubileju
Cerkveno občestvo Dolina iskreno čestita Ljubici in Ivanu Strajn (Dolina 208) ob 60-letnici njune poroke ter jima želi še dolgo vrsto let skupnega življenja, združenega s trdnim zdravjem in resničnim veseljem.
★
Začelo se je vpisovanje za skupno enodnevno tržaško romanje na Brezje in v Dravlje pri Ljubljani. Stroški (vožnja z av-tobusoau in kosilo) znašajo 30.000 lir. Za skupni polni list je treba doplačati 5.000 lir. Čas za vpis je samo do velike noči.
Pomemben deželni zakon sprejet
Dne 18. februarja se je sestal deželni svet, ki je razpravljal o zakonskem osnutku, ki se tiče knjižnic, muzejev in kulturnih dobrin. Predstavil ga je svetovalec Pagura. Zakon je bil sprejet z večino glasov in med drugim predvideva ustanovitev dveh komisij, ki se bosta posvetili rali vprašanjem knjižničarstva. Po novem zakonu bodo knjižnice, ki jih mislijo obnoviti, deležne denarne podpore.
Predstavitvi zakona je sledila obširna diskusija, v katero je posegel tudi svetovalec SSk dr. Štoka, ki je obširno spregovoril o kulturnem poslanstvu, ki je izredno pestro in bogato tudi zaradi tega, ker je naša dežela v osrčju treh glavnih evropskih kulturnih .tokov, tj. germanskega, latinskega in slovanskega. V tem okviru je poslanstvo naše dežele dejansko zgodovinsko, slovenska kultura pa še posebej most med latinskim, germanskim in slovanskim svetom.
Zavzel se je zato, da bi naše knjižnice ter muzeji in sploh kulturne dobrine bile deležne posebne skrbi in finančne podpore, da bodo tako lahko polnokrvno zaživele. Pohvalil je pobudo dežele v zvezi z ureditvijo vile Manin v Passarianu v Furlaniji, ki je postala center kulturnega udejstvovanja ter obenem dragocen muzej preteklosti naše dežele.
Štoka je naglasil tudi potrebo po restavriranju kulturnih in zgodovinskih objektov v deželi Furlaniji-Julijski Benečiji s posebnim ozirom na zgodovinsko znane cerkve in cerkvice v Benečiji, Kanalski dolini in sploh v mejnem obrobnem pasu.
Soočanje s socialnimi problemi v Trstu danes
Na sedežu Slovenske prosvete v Trstu, ul. Donizetti 3 so na sporedu tri srečanja in sicer:
V petek 7. marca ob 19. uri bosta govorila Ivan Buzečan in Ivica Švab-Faceo, socialna delavca: Razne oblike socialnega
uboštva.
V petek 14. marca ob 19. uri bo govoril dr. Danilo Sedmak, psiholog: Človek v stiski.
V četrtek 20. marca ob 19. uri bo govoril prof. Lojze Zupančič, katehet: Ubogi v evangeliju.
Pobudnika srečanj sta Slovenska Vincencij eva konferenca - mladinski krožek in Slovenski tržaški skavti in skavtinje.
Repentabor
Blagoslovitev obnovljenih prostorov. Nekaj let je že tega, ko se je Repentabor odel v zidarska ogrodja in začel obnavljati svoj videz. Z velikimi napori in solidarnostjo mnogih so do sedaj izvršena najtežja dela. Vse strehe na Tabru s cerkvijo vred so končane in ponovno krite po starem. Prav tako je obnovljeno župnišče, posebej pa še nekdanja mežnarija, ki bo postala župnijski dom »Emil We-ster«. Emil Wester je bil župnik celih 25 let in to v najtežji in razburkani dobi polpretekle zgodovine. Bil je zelo priljubljen pri ljudeh in premočrten v svojih načelih, >še posebej v odnosu do slovenskega jezika.
Takšnih obnovitvenih del ni bilo že celih 200 let. Ta slovesnost bo še toliko lepša in pomembnejša, če pomislimo, da je bilo to obnovljeno le na dobri volji ljudi in ustanov. Vršila se bo v nedeljo 9. marca ob 16. uri in jo bo vodil tržaški škof
Bellomi. Najprej bo maša, pri kateri bodo peli domači pevski zbori. Nato bo blagoslovitev in odprtje novega župnijskega doma s kratkim kulturnim programom.
Vabljeni vsi, ki so kakor koli prispevali za to obnovo, še posebej pa neimenovani in skriti darovalci.
Trebče
Smrt verne žene. V soboto 15. februarja se je po Trebčah hitro razširila vest, da je umrla Marija Kralj vd. Kralj. Rodila se je v Trebčah pred 81 leti. Bila je zelo pobožna in verna žena, ki je redno vsak dan zahajala v domačo cerkev k službi božji in prejemala zakramente. Svojo vero je poglabljala z branjem verskih časopisov, bila je naročena tudi na Katoliški glas.
Redno in vestno je skrbela za treben-sko cerkev, stalno jo je čistila in spodbujala še druge vaščanke, da so ji pomagale. Večkrat je opravljala delo cerkovnika: pripravila je vse za mašo, prižgala sveče... Rada je molila rožni venec. V maju in oktobru je kar sama začela pri pobožnosti moliti rožni venec in litanije Matere božje.
Vedno je skrbela, da je bila cerkev lepo okrašena s cveticami. Če ni bilo v cerkvi cvetic, jih je sama kupila ali pa nabrala na svojem vrtu. Kljub majhni penziji je rada darovala za naše ustanove, zlasti za trebensko cerkev in Skupnost Družina Opčine. Veliko dobrih del je storila pokojnica. Bog ji bo velikodušen plačnik. Sedaj počiva ob svojem možu in sinu na trebenskem pokopališču. Naj ji bo lahka domača zemlja.
IZŠLA JE »MLADIKA« ŠT. 1/1986
Prešernova proslava. V četrtek 20. febr. so tudi v Trebčah pripravili Prešernovo proslavo, toda zelo drugačno kot drugod na Primorskem. Dan prej je nenadoma umrl kapelnik znane trebenske godbe Rado Škabar (65 let). Tako se je vaška Prešernova proslava spremenila v komemoracijo in spomin tega kulturnega delavca.
V prvem delu kulturnega večera so vsi domači šolarji (15 po številu!) dobro, iskreno, navdušeno recitirali nekaj Prešernovih poezij. »Lepo Vido« so spremljali diapozitivi; v začetku sta dve dekleti podali nekaj misli o Prešernu in njegovem sporočilu za naš čas.
V drugem delu je bil na sporedu koncert vaške godbe. Ker je Dirigent stvarstva nepričakovano vzel iz rok kapelniku Ra-dotu dirigentsko palico, zato pričakovanega koncerta ni bilo. Na oder so prišli mladi fantje, godci-novinci in vsak po svoje povedali, kako doživljajo odhod svojega voditelja. Iz njihovih besed so vsi številni navzoči čutili, kako so ga spoštovali in imeli radi. Starejši hvaležno priznavajo, da je pokojni dirigent vzgojno zelo dobro vplival na trebensko glasbeno mladino.
Zaslužnega pokojnika so pokopali v njegovem rojstnem kraju na Repentabru. To soboto 1. marca bo v Trebčah maša za pokojnika, ki ga vsa vas ohranja v hvaležnem spominu. - F. S.
C! V Čilu je kot v vseh južnoameriških ciržavah obdobje visokega poletja, kar se kaže zlasti v počitniškem turizmu. Ob Tihem oceanu je znan kot letoviški kraj Vina del Mar blizu pristanišča Valparaiso. In prav na progi Valparaiso-Santiago je prišlo do železniške nesreče, ko sta trčila dva vlaka s 600 potniki, ki so se vračali s počitnic ali šli nanje. Kar je grozoto nesreče še povečalo, je bila noč, ko je do trčenja prišlo. Mrtvih je nad sto, ranjenih pa več kot 150. Nesrečo naj bi zakrivile signalne naprave, ki niso prav delovale.
Pe kongresu soriške Slovenske skuonosti
V zadnjem tednu je bilo izvoljeno novo pokrajinsko tajništvo naše stranke potem ko se je pred dobrim mesecem vršil njen kongres, čas kongresa je za vsako stranko čas za razmišljanje: o preteklosti in o bodočnosti, o napakah in o uspehih.
Mislim, da to še posebno velja za Slovensko skupnost, ki je bila že več kot tri leta brez kakega kongresnega razmišljanja. Ker gre za stranko, ki nima poklicnih politikov, še manj veščih ideologov, predstavlja prav kongres s svojimi obračuni dobro priložnost za te vrste debato.
Ker je bilo v bistvu potrjeno prejšnje tajništvo do naslednjega kongresa, bi se rad ustavil ob nekaterih problemih, ki so se pojavili že pred meseci, pa so še aktualni, ker niso bili dovolj razčiščeni med somišljeniki stranke. Gre predvsem za mnenje, ki ga zagovarjajo nekateri člani tajništva, da so se v stranki pojavita nesoglasja med laično in klerikalno strujo. O tem je poročal tudi goriški italijanski dnevnik v članku o strankinem kongresu. Ker osebno teh nesoglasij na kongresu nisem opazil, bi bilo zanimivo zvedeti, kje je dobil dnevnik tak ocvirek.
Mislim, da ni pravih dokazov za trditev, da obstajajo v Slovenski skupnosti na Goriškem različne struje. Če nekdo misli drugače kot tajnik, to še ne pomeni, da je postal voditelj neke nove struje.
Včasih se zdi, da hoče sedanje (in prejšnje) vodstvo Slovenske skupnosti na Goriškem umetno ustvariti struje, zato da bo pri nas kot v vsedržavnih strankah: več struj imaš, več kot stranka veljaš! Steverjanska afera naj bi bila dokaz, da smo razdeljeni v katoličane in laike.
Mislim, da je dovolj jasno, da je šlo v Števerjanu le za vaške zdrahe, ne pa za ideološki spor. Zato ni mogoče razširiti na celo pokrajino krajevnega problema, ki je lahko še tako važen, a ostane vsekakor krajevno omejen.
In komu naj služi delitev pripadnikov Slovenske skupnosti v struje in s tem povezana delitev duhov? Pri nas bi prišlo v tem primeru do zanimivega pojava, da se najprej umetno ustvarijo struje in se šele potem začne ideološka obravnava tega pojava. Po navadi se v zahodnem svetu dogaja prav obratno.
Mislim, da je tudi mnenje volivcev Slovenske skupnosti proti vsaki delitvi v struje in to mora tajništvo stranke vzeti na znanje in upoštevati.
V svojem poročilu na kongresu je tajnik trdil tudi, da sta »Katoliški glas« in »Primorski dnevnik« vsak po svoje in iz nasprotnih razlogov proti stikom, ki jih ima Slovenska skupnost z oblastmi v matični domovini.
Pustimo razloge, ki jih ima lahko »Primorski dnevnik«; kar se tiče »Katoliškega glasa«, se ne spominjam, da bi ta kdaj napadel Slovensko skupnost zaradi tega; tudi urednik mi je to potrdil. Menim pa, da ima lahko marsikdo upravičene pomisleke nad dejansko koristnostjo teh stikov. Pa naj se le nadaljujejo taki stiki, saj nikomur ne škodijo, verjetno pa dostikrat tudi koristijo. Ne razumem pa, zakaj tak poceni napad na »Katoliški glas«, ki že od vsega začetka brezpogojno podpira Slovensko skupnost.
Upam, da te misli ne bodo ustvarile še ene polemike, ampak trezen razgovor o teh vprašanjih.
B. S.
★
Kamenčki
Doberdobska neokusnost ali kaj?
V	nedeljo 23. februarja nisem bil v Tržiču, da bi videl povorko pustnih šem. Naslednji dan, v ponedeljek so mi pa pravile osebe, ki so povorko videle, o neokusnosti doberdobske skupine. Nastopili so z velikim križem; na njem je bila zvita neka moška oseba (morda njihov Lovre?); potem so bili še preoblečeni duhovniki, redovnice, menihi. Nihče ni njihove skupine občudoval, mnogi pa so se zgražali zaradi neokusnosti, ki je mejila na žalitev verskega čuta mnogih gledalcev. Trdili so, da se sličen prizor doberdobskih »pustnih šem« ponavlja že več let, ker jim manjka fantazije, da bi kaj boljšega ustvarili.
Verjamem, da jim manjka fantazije, ker so zacementirani v Stalinove miselne kalupe kot zlomljena noga v mavec. Kajti za časa Stalina so v tridesetih letih v Sovjetski zvezi komsomolci prirejali podobne »maškarade« s križi, ikonami, liturgičnimi paramenti. Kakršna šola, takšni učenci, a zelo malo napredni, da živijo še zmerom v stalinizmu.
(r+r)
Vpisovanje za letošnje skupno tržaško romanje v Lurd, ki bo od ponedeljka 30. junija do sobote 5. julija, je v polnem teku. V drugem avtobusu je prostih samo še polovica sedežev. Naj zato z vpisom pohitijo vsi, ki se romanja nameravajo udeležiti.
Novo pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti
Na svoji prvi seji dne 19. februarja je novoizvoljeni pokrajinski svet Slovenske skupnosti izvolil novo pokrajinsko tajništvo 'v Gorici. Seje se je udeležilo izredno veliko število članov sveta, nad 40 predstavnikov s cele Goriške. S tem so člani sveta tudi pokazali, da jim je politično delovanje in skrb za našo manjšino res pri srcu.
Sejo je kot najstarejši svetovalec vodil Gradimir Gradnik. Na dnevnem redu so bile predvsem volitve novega tajništva. Jasno je, da je pri .vsem tem prišlo tudi do uvodne debate, s katere so bili nakazani razni predlogi za volitve izvršnega organa.
Za političnega tajnika je bil ponovno izvoljen Marjan Terpin, za podtajnika pa Mirko Špacapan. Predsednik je prav tako potrjen Gradimir Gradnik. Ostali člani tajništva pa so: Karlo Brešan (blagajnik), Branko Černič (krajevne uprave), Renco Frandolič (organizacija), Andrej Bratuž (tisk), Damjan Paulin (socialne zadeve) in Mauro Leban (mladina in šolstvo). Za podpredsednika sveta je bil izvoljen Karlo Mučič.
S tem je Slovenska skupnost na Goriškem spet polno zasedena v svojih izvršnih organih. Politično smer stranke je še po izvolitvi v .kratkih besedah nakazal no-
vi	tajnik Terpin, ki je zlasti podčrtal zvestobo osnovnim idealom slovenske stranke na Goriškem. Ti so predvsem politični pluralizem in demokracija, skrb za slovensko manjšino v Italiji, sodelovanje z demokratičnimi silami v javnih upravah.
V	nedeljo 2. marca bo v Gorici na Placuti ob 10. uri redna mladinska maša.. Ob 11. uri bodo v Katoliškem domu skavti in skavtinje obhajali
DAN SPOMINA
tj. obletnico rojstva lorda Baden Povvella, ustanovitelja skavtizma. Poleg uvodnih besed in obvestil je na programu tudi predvajanje filma v zvezi z obiski pok. gori-škega nadškopa P. Cocolina na skavtskih taborih.
Števerjan - Jazbine
V	nedeljo 23. februarja je bilo molitveno srečanje za člane župnijskega živega rožnega venca. Ta skupina, ki jo sestavljajo članice iz Števerjana in Jazbin, ga je že drugič pripravila za člane, kot tudi za vse, ki čutijo v našem času in okolju potrebo po molitvi.
Prvič je bilo tako srečanje v lanskem adventu; vodil ga je dornberški upokojeni župnik g. Vrtovec. Drugo pa je vodil pod-melški župnik g. Stanko Ipavec z naslednjim sporedom: ob 15. uri je bilo izpostavljeno Najsvetejše; ob 15.30 skupni rožni venec in ob 16. uri maša z govorom, po njej pa družabno srečanje v Župnijskem domu ob čaju in pecivu. Udeležencev je bilo kar lepo število. Preživeli smo nedeljsko popoldne v prijetnem počutju.
Bog povrni vsem, iki so srečanje tako lepo izpeljali. G. Stanku Ipavcu pa kličemo Bog povrni in še pridite!
Sovodnje
III.	revija pevskih zborov sovodenjske občine. Zamisel, da pevski zbori s sovo-denjskega območja v počastitev Dneva slovenske kulture skupno nastopijo, je postala veselo dejstvo in upamo, da bo tako tudi vnaprej. V priredbi KD Sovodnje, ki nosi težo vseorganizacije, se je letos 22. februarja v domačem Kult. domu omenjana revija, ki jo pomembno imenujejo tudi »Sovodenjska poje«, že tretjič zapovrstjo vršila.
Kulturni program je odprl s svojim pozdravom društveni predsednik Slavko Tomšič, ki je poudaril, da pride slovenska beseda, katere mojster je bil pesnik France Prešeren, v petju še posebej do svoje teže in izraza.
Nastopilo je šest zborov: Sovodenjska dekleta (vodi Sonja Pelicon), dekliški zbor Rupa-Peč (Marjanka Čevdek), ženski zbor iz Sovodenj (Rezi Ceščut), mešani zbor Ru-pa-Peč (Dimitrij Rejc), moški zjbor Skala i/. Gabrij (Antek Klančič) ter kot gost moški zbor Paglavec iz Podgore. Ta pobuda, da pride en zbor tudi od zunaj, se nam zdi pravilna in zelo umestna.
Pogrešali pa smo letos diva zbora, ki sta na prejšnjih revijah nastopila: ni bilo moškega zbora »Danica« z Vrha in manjkal je tudi Sovodenjski nonet. Ta odsotnost je marsikaterega ljubitelja zborov-
skega petja užalostila in razočarala obenem. Naj bi zbora ta nedostatek že naslednje leto popravila.
Program so povezovali mladi člani odseka KD Sovodnje, ki so recitirali razne pesmi, zlasti iz zakladnice Prešerna. Pri tem so nastopile Elizabeta Tomšič, Anka Kuzmin, Tanja Kuzmin, Valentina Milocco, Nataša Cavdek in Katja Florenin. S Prešernovo Zdravljico, M so jo zapeli moški zbori, je bil program zaključen. - R. D.
V	Katoliškem domu v Gorici bo v okviru letošnjih teoloških predavanj v četrtek 6. marca ob 20.30 govoril nadškof dr. Alojzij šuštar o temi
VEST IN ODGOVORNOST v luči II. vatikanskega koncila Doberdob
Po poročilih, s katerimi je župan na občinski seji 24. febr. prisotne seznanil s srečanji, ki jih je imel z raznimi organi, se je prešlo na interpelacije in razna vprašanja.
V sejni dvorani se je zbralo precej ljudi. To so bili starši šoloobveznih otrok, ki obiskujejo slovensko šolo v Romjanu. Njim je močno pri srcu ustanovitev in odprtje nižje srednje šole v Doberdobu v šolskem letu 1986/87.
Na razna vprašanja predstavnika manjšine je prišlo do izraza sedanje stanje zidarskih del stavbe srednje šoile, ki je v gradnji, ter o drugih delih: vodna inštalacija, električna napeljava, namestitev ogrevanja, mizarska dela, da ne govorimo o šolski opremi in še o čem drugem, sploh še ni mogoče govoriti. Zidarska dela so v zastoju vsaj za 120 dni, tako da se nam zdi končni rok, tj. 30. junij, za vsa dela nemogoč. Izgledi za odprtje nižje srednje šole v Doberdobu so torej vse prej kot skorajšnji. Zupan sicer še vedno trdi, da bodo dogovorjeni datumi spoštovani, a upanja ni veliko.
Nasdednje vprašanje je zadevalo ohranitev naravnega okolja ob Sabliškem jezeru. Občinska uprava je že večkrat obljubila, da bo to postavila na dnevni red, vendar se to do sedaj še ni zgodilo. Tokrat je župan obljubil, da bo zadeva prišla na vrsto na prihodnji seji.
Končno je bilo govora še o pustni prireditvi in sicer o pogrebu »strica Lovreta« (pusta) ter o povezavi občinske uprave z odborom, ki »Lovretov pogreb« prireja.
Ali se zdi občinski upravi pametno, da se javno sramotijo osebna čustva ljudi, ki jim je vera temelj življenja? Križ, iki so ga na pustnem sprevodu nosili, je v javnosti grobo žalil verska čustva vseh tistih, ki verujemo v odrešilno Kristusovo trpljenje, smrt in vstajenje. Cileni 402, 403 in 404 italijanskega kazenskega zakonika jasno pričajo, da smemo tožiti vsakogar, ki sramoti vero in vse, kar je z njo povezano. Zato mislimo, da bi bil vsak kazenski postopek proti komurkoli pri nas odveč, še posebno če bi bilo tu soudeležena tudi občinska uprava.
V .sredstvih javnega obveščanja je bilo že večkrat precej govora o potrebi ponovnega ovrednotenja starih domačih običajev in ljudske kulture. Kako je mogoče govoriti o kulturi, ko pa je vsa pustna prireditev zdrknila na raven vulgarnosti in smešenja verskih vrednot, ki so bile svetinja našim prednikom skozi stoletja in so to mnogim še danes v odlični meri?
Nato je nastopil načelnik skupine občinske enotnosti in glasno pokazal svoje negodovanje na stvarna vprašanja zastopnika manjšine, ki se tičejo vprašanja nižje srednje šole, ki da po nepotrebnem zavlačujejo občinske seje.
Kot odgovor na to, da se ne bi občinska seja »po nepotrebnem zavlekla« je zastopnik SSk zapustil sejno dvorano.
★
■	V trenutku, ko poteka v Palermu na Siciliji veliki proces proti članom tamkajšnje mafije, je orožnikom uspelo odkriti in aretirati dozdevnega mafijskega voditelja Micheleja Greca, ki se je že štiri leta skrival pod lažnim imenom. Greco naj bi vodil »komisijo«, ki je nekak izvršni organ te podtalne organizacije in ki naroča tudi umore neljubih oseb. Tako so padli po odločitvi te »komisije« predsednik dežele demokristjan Mattarella, ku-munistični poslanec La Torre in sodnik Ghinnici. Zaradi tega umora so sodniki iz Caltanissette Greca v odsotnosti že obsodili na dosmrtno ječo.
Seja Mladinske sekcije SSk
Omenjena sekcija se je sestala v Gorici 18. februarja. Na dnevnem redu je bil najprej pregled političnega položaja, ki je nastal po krizi na goriški pokrajini. O tem je poročal tajnik Renzo Frandolič. Člane sekcije je še seznanil s svojim nastopom na kongresu ZSM iz Nove Gorice 14. februarja.
Člani sekcije so nato z zadovoljstvom sprejeli vest o popolni oprostitvi Renza Frandoliča na prizivnem sodišču, s katerim se je moral soočiti zavoljo prijave s strani volilnega urada doberdobske občine.
Govor je bil nato o minulem pokrajinskem kongresu stranke, na katerem se je pokazala res množična prisotnost mladih, kar je nedvomno .tudi .zasluga mladinske sekcije. Za morebitnega člana pokrajinskega tajništva stranke, ki bi pripadal mladinski sekciji so člani predlagali Frandoliča.
Sledilo je poročilo deželnega tajnika D. Terpina o nedavnem obisku deželnega odbora mladinske sekcije SSk pri predsedstvu republiške konference BSMS v Ljubljani.
Med konkretne akcije, ki so v zvezi z delovanjem mladinske sekcije, je tudi sestava brošure z navodili za spremembo priimkov. Ta je že pripravljena in bo šla sedaj v tisk. Gre za bilten, ki do potankosti navaja ves postopek, katerega naj bi se poslužilo čim širše število ljudi. Treba bo tudi to pobudo primerno propagirati.
V	razpravo so na seji posegli še Robent Cotič, Marko Terčič, Aleksandra Košič, Simon Terpin, Milan Jarc, Saša Kontin m Aleksander Košič. - D. T.
Šport:
C2 LIGA
Nuova Pallavolo Trst -Olympia Elektroterpin 3 : 1
(15:6, 15:11, 6:15, 15:11)
V srečanju 22. febr. je naše moštvo na gostovanju v Trstu doživelo še en poraz. Položaj na lestvici postaja tako vse prej kot zadovoljiv. Trenerja Tušarja zadeva odgovorna naloga, da šibkost 01ympijinih igralcev popravi, saj jih čaka v nadaljevanju prvenstva nekaj težkih in pomembnih nalog v gosteh, zlasti proti vodečima CUS in Inter.
Zadnjo tekmo so Olvmpijci začeli nervozno, zavedajoč se svojih pomankljivo-sti. Bili so učinkoviti v napadu, ko je to dovoljeval sprejem. Drugače pa so bile opazne velike vrzeli na vseh koncih.
I. DIVIZIJA
VVFF Caldini - Olympia 0 : 3
(8 : 15, 9 : 15, 0 : 15)
UNDER 16
Fincantieri - 01ympia 0 : 2
Mladi odbojkarji 01ympie so odpravili kar sredi Tržiča s čistim 'rezultatom 2:0 domačo ekipo. Slovenska ekipa je tokrat nastopila v okrnjeni postavi, kljub temu so naši igrali od vsega začetka odločno in tako pospravili prvi par točk v prvenstvu.
Olympia - Val 2 : 0
V slovenskem derbiju so mladi 01ympijci brez večjih težav premagali šitandreško ekipo. Tekma je bila vseskozi enosmerna. Štandrežci niso nudili odpora.
OBVESTILA
O vsebini novega konkordata med Italijo in Vatikanom bo v četrtek 27. februarja ob 20.30 govoril v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici dr. Lojze Škerl.
Redna seja Zveze slov. katol. prosvete .bo .v ponedeljek 3. marca ob 20.30 v sejni dvorani Katoliškega doma v Gorici.
V Katoliški knjigami v Gorici bo v sredo 5. marca ob 18. uri predstavitev grafične mape Edija Žerjala in Aleksija Pre-garca »Tri podobe tri pesmi«.
Združenje cerkvenih pevskih zborov - Gorica vabi k spominski sv. maši za pokojni skladateljem Matijem Tomcem, ki bo v nedeljo 9. marca ob 19.30 pri kapucinih. Pevci iz Gorice in okolice bodo peli Tom-čeve pesmi. Skupna vaja za goriške pevce bo v ponedeljek, 3. marca ob 20. uri na Placuti.
Zenski pevski zbor iz Laškega priredi v petek 7. marca filmski večer, na katerem bo kinoamater Zdenko Vogrič iz Gorice zavrtel nekaj svojih dokumentarnih del. Pričetek ob 19.30 v spodnjih prostorih cerkve v Romjanu.
V Marijinem domu, ul. Risorta 3, Trst bo v ponedeljek 3. marca ob 17.30 sv. maša za umrlo družbenko Stano Kopitar-Ofi-cijo (namesto običajne mesečne maše za edinost).
DAROVI
Za Katoliški glas: Anastazija Antonič ob t.etji obletnici smrti moža Vincenca 25.000; Josip Perin 22.000; dr. Drago Štoka v spomin nepozabne Stane Kopitar-Oficije 20.000 lir.
Za orgle pri Sv. Ivanu v Gorici: druž. Bolčina namesto cvetja na grob Huberta Močnika in Maksa Debenjaka 50.000 lir.
Za Katoliški dom: prijateljice v spomin Karle Kocjančič-Lupinc 62.000 lir.
Za novo telovadnico v Gorici: druž. Andrej Košič v spomin prof. Huberta Močnika 50.000 lir.
Družina Minini: za Našo pot 10.00 in za cerkev sv. Ivana v Gorici 22.000 lir.
V	spomin Huberta Močnika: druž. Vetrih in Brešan za Zavod sv. Družine 50.000.
Družina Ožbot iz Sovodenj: ob 11. obletnici smrti Julijana Ožbota za cerkveni pevski zbor Rupa-Peč 20.000, za cerkev na Peči in v Sovodnjah po 20.000 in za krvodajalce v Sovodnjah 20.000 lir.
Za popravila na sovodenjski cerkvi: N. N., Sovodnje 100.000 lir.
Ob 9. obletnici smrti Franca Simčiča se ga družina -spominja z enako ljubeznijo in hvaležnostjo ter daruje za Zavod sv. Družine 80.000, po 10.000 pa za cerkev sv. Ivana v Gorici in za Katoliški glas.
Za cerkev v Nabrežini: ob III. blagoslovu hiš 1.200.000; Mora (sveče) 100.000; ob pogrebu Kristine Šemec 50.000; Vera -V. 20.000; D. V. 10.000; iPetelin 10.000; za kapelo v kamnolomih 500.000 lir.
Za cerkev v Trebčah: sorodniki pok. Marija Kralja z Opčin 30.000; v spomin pok. Marije Kralj iz Trebč: domača hiša in sorodniki 50.000; Mila in Rafaela Stok 20.000; Lidija Pellegrin 10.000 lir.
Za cerkev v Bazovici: Marija Križmančič v spomin Marije Škrjane 10.000; sinovi Srečko, Marcel in Lučko v spomin Srečka Križmančiča 100.000; v spomin Marije Žagar: Marija Županova 20.000, nečakinja Marija 150.000; v spomin Vinka Križmančiča: žalujoča družina Šajsnikova 100.000; Ivan Brce 15.000 lir.
Za otroški zbor »Slomšek«: Ivan Brce v spomin Vinka Križmančiča 15.000 lir.
Za Slomškov dom v Bazovici: Viktor Stopar 20.000; N. N. 30.000; skupina mladih Pija X. 20.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Raffaello Pi-ronti ob drugi obletnici mamine smrti
100.000 lir.
Milka Švab v spomin tete Viktorije, staršev, sester in bratov: za cerkev v Sv. Križu pri Trstu 50.000, za Marijanišče 30.000, za misijone 30.000 in za katoliški tisk
40.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: Druž. Pregare, Pulje 20.000; druž. Berdon, Ricmanje 50.000; Aleksija Semenič-Bet v spomin pok. Marije Pernič, Riomanje 40.000; Marcela Felicijan v spomin pok. matere Marije Pernič, Ricmanje 20.000; M. F. v spomin na pokojne 100.000 lir.
Za kapelo pri Domju: Marija Petaros, Boršt 10.000; .N. N„ Sv. lakob 20.000; Valerija Grisonič, Domio 20.000; Ljudmila Batič, Lonjer iv spomin pok. sestre Marije Kralj 5.000 lir.
Za ACM - Trst: N. N. 10.000; N. N„ Trst 10.000; M. B. 50.000 lir.
Za cesto na Sv. goro: N. N. 50.000 lir.
Za misijone: Nadja Pahor ob 10. obletnici smrti mame Angele 20.000 lir.
Za slovenske misijonarje: N. N., Rupa
150.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Postni govori na radiu Trst A
Na sporedu so ves postni čas vsak torek in petek ob 15.45.
7. marca: Kdo čuti s človekom? (p. J. Pucelj SJ).	*
lil. marca: Kdo me oblikuje? (p. F. Kramberger).
14. marca: Nad verami sveta (p. J. Kokalj SJ).
Na prodaj je stanovanje, primerno za eno ali dve osebi v Trstu, ul. Verga, teti. 631170 ob uradnih urah.
Prešernova proslava bo v nedeljo 2. marca ob 17. uri v Marijinem domu, ul. Bran-desia 27 v Trstu (pri Sv. Ivanu).
Društvo slov. izobražencev v Trstu vabi v ponedeljek, 3. marca na komerativni občni zbor, ki bo v 'Peterlinovi dvorani v Donizzettijevi ulici 3 s pričetkom ob 20.30 v spomin 10. obletnice smrti J Peterlina.
300. premiera SSG v Trstu bo v petek 28. februarja ob 20.30 v Kult. domu, ul. Petronio 4 za red A. Na sporedu je Cankarjevo delo »Pohujšanje v Dolini šentflorjanski«. Ostale izvedbe: v soboto 1. marca ob 20.30 red B, v nedeljo 2. marca ob 16. uri red C, v torek 4. marca ob 16. uri red H, v sredo ob 20.30 red D, v četrtek ob 20.30 red E.
t Mo Trsi A
Spored od 2. do 3. marca 1986 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 J. Povše: »Zgodbica o srečnem darilu«. 11.45 Vera in naš čas. 1410 Nediški zvon. 14.40 J. Rode: Ob 400-letnici Primoža Trubarja. 15.30 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev.
18.00 Košarka Montebelluna-Jadran. Ponedeljek: 8.10 Štirideset let radijskih
oddaj v Trstu. 10.10 Koncertni in operni spored. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Iz šolskega sveta. 15.00 Otroški kotiček: »Ali nas poznaš?« 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.10 Pihalni kvintet RTV Ljubljana.
18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 8.10 iNediški zvon. 10.10 Koncertni in operni spored. 14.10 Povejmo v živo.
15.00 Mladi mladim. 15.45 Postni govor.
16.00 Med Brdi in Jadranom. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Pihalni kvintet RTV Ljubljana. 18.00 U. Lauterbach: »Obisk od zunaj.«
Sreda: 8.10 Gledališki glasovi. 10.10 Koncertni in operni spored. 13.20 Mešani cerkveni zbor iz Rojana, dekliški zbor Slovenski šopek iz Mačkolj, Fantje izpod Grmade. 14.10 Gospodarska problematika.
15.00 Čarobni globus. 16.00 Od Milj do Devina. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Poezija slovenskga zahoda.
Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncertniin operni spored. 13.20 Slovenska popevka. 14.10 Ne prezrimo! 16.00 Na goriškem valu. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Zbor »A. Illersberg« iz Trsta. 18.00 40 let slovenskih radijskih oddaj v Trstu.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. IOjIO Koncertni in operni spored. 13.20 Mešani zbor »F. iPrešeren« iz Celja. 14.10 Povejmo v živo. 15.00 Iz 'filmskega sveta. 15.45 Postni govor. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba.
18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Komorni mešani zbor iz Nove Gorice. 11.05 Melodični orkestri. 14.10 Pogovori o kulturi sožitja. 15.00 Otroški kotiček. 16.00 Popotovanje po Južni Ameriki. 17.00 Kulturna kronika. 1710 Mi in glasba. 18.00 J. Ro-_ de: Ob 400-letnici Primoža Trubarja.
V KNJIGARNAH
STANKO VUK
s predgovorom FULVIA TOMIZZE
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA T 1 ul Moniecch. 6 TRST tel (040) 728060
4. marec 1976 — 4. marec 1986
Minilo je deset let, odkar nas je zapustil
prof. J02E PETERLIN
Nesebična ljubezen in globoka dobrota, ki si jo razdajal kot mož in oče, nas bo spremljala vse življenje.
Vsi njegovi
Zadušna sv. maša bo 4. marca ob 19. uri v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 400 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo