Ameriška Domovina Srn4 rooW0?^ yt1- /v. ycIt A k«UAO« OHif pt mm m R % m— ko m e "327 National and International Circulatinn CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING. MAY 22, 1969 SLOVRN1AN MOftNiNo ŠTEV. LXVII — VOL. LXVII Priznanje rdeče Kine prinaša samo iežave! Kitajski kardinal ne vidi nobenih pravih razlogov za priznanje rdeče Kitajske, posebno ne za krščanske države. WASHINGTON, D.C. — Kardinal Yu-pin s Formoze, nadškof Nankinga na Kitajskem, široko razgledan in izobražen mož 67 ki govori tekoče 7 jezikov in iaaa štiri doktorate, je tu razlagal časnikarjem svoje poglede na priznanje rdeče Kitajske od strani Kanade in drugih zahodnih držav na splošno. “Na splošno pomeni, priznanje komunistične Kitajske težave,” je ugotovil kardinal, ki je bil rojen v Mandžuriji, pa deloval pred nastopom komunizma na Kitajskem v Šanghaju, kjer je imel ®est časopisov in veliko radijsko Postajo. Kardinal Yu-pin je dejal, da ima rdeča Kitajska že sedaj v Kanadi svoja vohunska središča, pa bodo ta še izpopolnjena in razširjena, ko bo Kanada Ki-*ajsko uradno priznala in bo rdeča Kitajska lahko poslala v Kanado svoje uradne zastopni-^e- Ko so kardinala časnikarji Vprašali, kje naj bi bila kitajska Vohunska središča v Kanadi, je °dgovoril: Za sedaj je najbolje °bdržati to tajno, toda jaz sem gotov, da nekatera središča že °bstoje ... “Kanada je soseda Združenih ržav, mora biti zato zelo previdna. Jaz samo pravim, da raz-;°gi za priznanje komunistične Kitajske niso zadostni, ne le da ^No zadostni,'jih dejansko sploh •.. Država, ki je tako napa-^alna, ki se bori povsod, ki je ftrla osnovne pravice, ne more v Jti priznana, posebno ne od kr-s^anske države!” je dejal kardi-Yu-pin časnikarjem. Združenih držav je odpoto Val kardinal Yu-pin v Kanado o-jskat nekatere svoje duhovni-K e Prijatelje in znance. Sen. Gore in sen. Church c Pustila kritiko Nixona Washington, d.c.. — De- j, bratska senatorja Albert Go-iz države Tennessee in Frank rirch iz Idaho sta znana ostra p"1 ^ k a vojskovanja v Vietnamu. g retekli torek sta po razgovorih ^ Predstavniki Nixonove vlade ^eiladno prenehala kritizirati r1Xona in zatrjevala, da imata zl°ge upati, da je Nixon pri-^ avlJen umakniti ZDA iz viet-^ske vojne. r 3 senai;orJa sta člana senat pr^a 2unanjepolitičnega odbora, v, e^ridana sta menda, da se je ti °2abi, da se boi zaradi kesal! Rowers »1 Vremenski prerok pravi: hioveCln°ma °klačno in hladno, hat2n0S* ^ežja. Najvišja tempe-Ura okoli 58. Francija preudarja o novi zunanji politiki V volivni borbi za predsednika republike prihajajo vedno bolj v osredje vprašanja francoske zunanje politike. PARIZ, Fr. — Do predsedniških volitev 1. junija je še 10 dni in volivni boj se nadaljuje. Glavna pozornost je posvečana G. Pompidouju, kandidatu pristašev De Gaulla, in Alainu Po-herju, predsedniku senata, ki je po DeGaullovem odstopu postal začasni predsednik republike. S svojim treznim in skromnim nastopom pred javnostjo si je A. Poher pridobil široko podporo med volivci sredine in umirjene levice. Vsi napovedujejo, da bo sicer pri izločilnih volitvah 1. junija dobil Pompidou več glasov kot Poher, toda zadnjemu napovedujejo zmago pri zaključnem delu volitev dva tedna kasneje, ko bodo morali volivci izbirati med kandidatoma z največ glasovi pri volitvah 1. junija. Napovedujejo, da bodo tedaj levičarji podprli Poherja, da se zne-be Pompidouja, ki se jim zdi nekaj bolj avtokratski, četudi se sedaj trudi, da bi napravil čim bolj skromen, demokratski “splošnofrancoski” vtis. Zanimiva je razprava o zunanji politiki Francije. A. Poher je znan Evrope, saj je bil sodelavec njenega glavnega podpornika asioc.nasdWnioixoN IMENOVAL NOVEGA VRHOVNEGA SODNIKA ZDA Slovenec padel v Vietnamu EL CAJON, Calif. — Mr. William Jerse in Mrs. Helen, roj. Pevec, sta dobila sporočilo, da je 13. maja padel v boju v Vietnamu njun sin 20 let stari pfc. William E. Jerse. Starši so preje živeli v Clevelandu v Ohiu m bili farani pri Sv. Vidu in pri Sv. Henryju. William je nečak rev. Edwarda Pevca, Williama Pevca, Dorothy Szymanski, Johna Jerse, Mary Perusek in Dorothy Pierce. Pogreb bo v Kaliforniji. Rusi pognali ameriškega časnikarja iz Moskve MOSKVA, ZSSR. — Sovjetske oblasti so ukazale ameriškemu časnikarju Anatolu Shubu včeraj, da mora v 48 urah iz Sovjetske zveze, ker je kljub o-pominu še dalje pisal “sovražna, protisovjetska obrekovanja”. A. Shub je dopisnik Washington Post. čudnega ni torej, če se je Poher v volivni izjavi zavzel za združevanje Evrope in poudaril, da mora Francija biti na čelu tega gibanja, ne pa ga ovirati. Poher se je prav tako javno zavzel za vstop Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost (Skupni trg) in predložil ponovno proučitev Francoske vloge v NATO. A. Poherjev odmik od DeGaullove zunanje politike je moral imeti na javnost ugoden zagovornik Združene vtis, kajti tudi Pompidou je začel zavzemati podobna stališča v [ni se odmikati od stališč, ki jih SEATTLE, Wash. — Ribiči v državi Washington nalove nekako 5 desetin vseh lososov v ZDA. V:. Franciji, pokojnega krščanskega,je tako trdo in dolgo zastopal demokrata R. Schumana. Nič De Gaulle. Prošnja in obvestilo uprave Naše naročnike v Lorainu, O. in okolici prosimo, da bi odslej plačevali naročnino direktno. Naš dolgoletni zastopnik g. Louis Balant je 18. maja 1969 odšel v večnost. S tem preneha zastopništvo za omenjeno okolico. Uprava bo naročnike redno obveščala o zapadlih naročninah. V zadevi osmrtnic in obletnic, vseh osebnih novic in sporočil, pa jih prosimo, da se poslužujejo telefona ali pošte. Telefonska številka Ameriške Domovine je: 431-0628. Upamo, da bodo lorainski naročniki ohranili zvestobo listu, in se priporočamo njihovi nadaljni naklonjenosti. Vse lepo pozdravljamo! AMERIŠKA DOMOVINA J? Sinoči je predsednik R. M. Nixon na televiziji in radiu objavil imenovanje sodnika prizivnega sodišča ZDA za District Columbia Warrena E. Burgerja za vrhovnega sodnika ZDA na mesto E. Warrena, ki je že lani hotel iti v pokoj. WASHINGTON, D.C. — Vprašanje novega vrhovnega sodnika ZDA je na dnevnem redu še od lani, ko je E. Warren sporočil predsedniku L. B. Johnsonu, da pojde v pokoj, kakor hitro mu bo imenovan naslednik. L. B. Johnson mu je imenoval za naslednika A. Fortasa, ki ga pa Senat ni potrdil, nakar je Fortas prosil predsednika L. B. Johnsona, naj njegovo imenovanje umakne. Predsednik R.M. Nixon je že v decembru lani, torej še precej preje, predno je prevzel odgovornost za vodstvo dežele, naprosil E. Warrena, naj ostane na svojem mestu do konca tekoče poslovne dobe Vrhovnega sodišča. Ta je sedaj pri kraju in predsednik R.M. Nixon je sinoči preko televizije in radia objavil imenovanje novega vrhovnega sodnika in tega predstavil javnosti. Novi vrhovni sodnik Warren Earl Burger je bil rojen v St. Paulu v Minnesoti v družini švicarsko-nemškega p c r e k 1 a. Mlada leta je preživel na farmi in obiskoval javne šole v St. Paulu, delal in študiral na Univerzi Minnesote in nato na St. Paul Collegeu pravo. Ko je to končal z “magna cum Inude” je deloval kot odvetnik, pa tudi učil na univerzi, kjer je preje sam študiral. Leta 1952 je na republikanski konvenciji pomagal minnesotsko delegacijo pridobiti za Eisenhoweria in bil nato naslednjega leta od predsednika Eisenhovverja imenovan za pomožnega pravosodnega tajnika, kasneje pa za zveznega sodnika na prizivno sodišče v Washingtonu, D.C., kjer je ostal doslej. W. E. Burger je odločen zastopnik. “reda in miru”, za strogo obravnavanje zločincev in varovanje družbe pred njimi. V pogledu civilnih pravic je bolj na liberalno stran. Njegovo imenovanje je bilo sprejeto ugodno, prav posebno med konservativno usmerjenimi člani Kongresa. Predsednik Nixon je poudaril poštenost, nedotakljivost in nepristranost, pa tudi strokovno sposobnost novega vrhovnega sodnika. Ni verjetno, da H Senat delal kake težave pri njegovi potrditvi. Pot državnega tajnika Rogersa po Aziji posuta s trnjem Zadnje vesti JERUZALEM, Izr. — Včeraj je prišlo do spopadov med izraelskim in egiptskim letalstvom nad Sueškim prekopom. Izraelsko poročilo trdi, da so izraelska letala sestrelila dve egiptski M1G-21 letali, eno pa je bilo sestreljeno z raketo Hawk. HOUSTON, Tex. — Apollo 10 je včeraj popoldne zakrožilo okoli Lune in bo krožilo okoli nje dva dni in pol. Danes bosta astronavta Stafford in Cernan v iunskem vozilu poletela do 9.3 milje od Lunine površine in si od blizu ogledala kraje, ki so določeni za pristanek ameriških astronavtov na Luni v juliju. Po opravljeni nalogi se bosta vrnila do matične vesoljske ladje, kjer ju bo čakal tretji astronavt Young in jima skušal pomagati, če bi na kak način lunsko vozilo — LEM ne delovalo v redu. LOS ANGELES, Calif. — Vrhovni sodnik H. V. Walker je včeraj izrekel smrtno obsodbo nad morilcem sen. R. F. Ken-nedyja Sirhanon Bishato Sir-hanom kljub prošnji Kennedy-jeve družine, naj ohrani njegovo življenje. Na smrt obsojeni Sirhan B. Sirhan bo prepeljan v 10 dneh v jetnišnico San Quentin, kjer bo čakal na uspehe prizivov in pritožb in seveda na eventuelno izvršitev sedanje obsodbe. WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik W. Rogers posnema svoje prednike. Kakor hitro je nastopil službo, je napravil načrt, kako bo obiskal vse mednarodne centre zunanje politike. Tako so delali pred njim J. F. Dulles, C. Herter, Dean Acheson in D. Rusk. Bolj sila kot želja ga je napotila najpreje v Azijo. Azija je namreč radi vojskovanja v Vietnamu postala za našo zunanjo politiko trenutno važnejša od Evrope, Afrike ali Južne Amerike. Prva postaja Rogersove poti je bil Saigon. Tam je hotel pridobiti saigonsko vlado za Nixonov načrt o miru. To je bila zanj skoraj pretežka naloga. V Saigonu so namreč primerjali Nixonov in OF načrt za mir in ugotovili, da imata mnogo “sporednih sličnosti”, kar lahko vsakdo razume, kot hoče, da se pa razlikujeta le deloma v dveh poglavitnih točkah: o ideji koalicijske vlade in o ‘svobodnih’ volitvah pod mednarodno kontrolo. Saigonska vlada je vrtala v Rogersa, kaj naj po- samezne besede pomenijo, pa ni dobila zadovoljivega odgovora. Iz tega izvira saigonska obnova predloga o sestanku med Nixonom in Van Thieu-om. Skratka: v Saigonu niso zadovoljni z ameriško taktiko “prožnosti”, se bojijo, da se za to taktiko utegnejo skrivati a-meriški načrti, ki premalo vpoštevajo saigonske interese. Tako je vprašanje o značaju prožnosti ameriške politike bilo postavljeno med vprašanja načelne važnosti, ki more nanje odgovoriti le Nixon sam. V še hujšo zadrego je prišel Rogers v Bangkoku na seji SE ATO, kjer so delegatje Avstralije, Nove Zelandije, Tajske in Filipinov postavili kar naravnost problem ameriške “prožnosti” v zunanji politiki na prvo mesto. So to bili delegatje držav, ki niso od Amerike tako zelo odvisne kot na primer Južni Vietnam. Zato lahko z manjšo obzirnostjo zahtevajo jasen odgovor na svoje vprašanje. Imajo tudi boljšo utemeljitev za svojo radovednost. SEATO ni ravno najstarejša medna rodna obrambna zveza proti komunistom, pa je vendarle stara dovolj, da ve, kakšne cilje je zvezi postavljal na primer Eisenho-werjev tajnik J. F. Dulles, za njim pa Johnson, odnosno njegov državni tajnik Rusk.. Kar so ti ameriški diplomatje govorili nekdaj delegatom SEATO, se ne krije ravno s tem, kar danes govorijo Nixonovi zaupniki saigonski vladi. Treba je torej dognati ne samo, kako je treba vsakokratne a-meriške izjave razumeti, ampak tudi vedeti, kako dolgo bodo ameriške izjave veljavne za vse pogodbenike in obvezne za Ameriko. Da so delegatje članic SEATO postavili ravno ta vprašanja na prvo mesto je morda nekaj pripomoglo tudi poročilo iz Washingtona, kaj sta slučajno isti čas govorila o naši zunanji politiki dva tako vidna in vplivna senatorja, kot sta Fulbright in Symington, ki sta oba ostro napadla ameriški “militarizem” in zahte- vala, da ameriški vojaški kro-ki zgubijo svoj vpliv na politiko. Ta vpliv je velik radi njihovih zvez z vojno industrijo, ostal imi federalnimi tajništvi in politiki v Kongresu. Fulbright je na primer navajal, da so federalni stroški za narodno obrambo po zadnji svetovni vojni rastli desetkrat hitrejše kot stroški za prosveto, socijalno politiko in podpiranje gradnje stanovanj. Senator Symington je kar naravnost zahteval, da mora dežela omejiti svoje vojaške obveze napram tujini. To so izjave senatorjev, ki so verjetno bile bolj opažene med tujimi diplomati kot pa v naši domači javnosti, ki se žal ravno za take zadeve briga veliko premalo. Ni še poročil, kako je Rogers skušal potolažiti zaskrbljene članice SEATO. Naj jih je prepričeval tako ali tako, zaskrbljenost je ostala, kajti vse članice SEATO čakajo na dejstva v Vietnamu. Po njih bodo sodile vrednost sedanjih prepričevalnih izjav državnega tajnika Rogersa. Iz Clevelanda in okolice [ Zaključek šole— Slovenska šola pri Sv Vidu bo zaključila svoje šolsko leto v soboto, 24. maja. Otroci bodo dobili spričevala, učenci 9. razreda pa diplome kot priznanje da so zvesto obiskovali slovensko šolo devet let. Sola se konča ob enajstih. Iz bolnice— Mrs. Mary Jalovec, 1106 E. 64 St., se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske in pozdrave. Lepa starost— Mrs. Fanny Gerjevic, 20563 Tracy Ave., je danes dopolnila 10 let. Čestitamo in želimo zve-iti naročnici lista še veliko zdra-uh in zadovoljnih let! Seja— V nedeljo, 25. maja, ob 9.30 iopoldne je važna seja Carniola Tent št. 1288 T.M. v SND na St. Clair Ave., staro poslopje. Vse :lanstvo vabljeno! V bolnici— V Euclid General bolnišnici je Mrs. Mary Sernel, 1212 E. 167 it., srečno prestala operacijo. ?o 14 letih je prišla k njij hčer-ca Mimi iz Kalifornije, da ji bo v' bolezni stregla. Mimina hčerka Marlen je letos dobi1a prvo akademsko stopnjo za študij na univerzi in bo tega nadaljevala za 'master degree”. Mr?. Mimi želimo vse najboljše za rojstni dan, ki ga danes praznuje, Mrs. Mary Sernel pa, da bi sc j: zdravje skoro vrnilo! Upravnica kluba umorjena— Včeraj so našli v njenem sta-lovanju na 1041 Starkweather Ave. S. W. umorjeno 59 let staro upravnico kluba poljsko-ameri-ških veteranov Mrs. Rozalio Swanson. Vse kaže, da je bil vzrok umora rop, kajti v stanovanju manjka vsaj 9 100-dolar-skih bankovcev. Drugi črni nacionalist na vrsti— Včeraj je bilo določeno, da se bo začela sodna razprava proti 19 let staremu Lathanu Donal-du, ki je podobno kot F. Evans obdolžen umora treh policajev lani 23. julija, 16. junija. Pristaši obsojenega F. Evansa na CWRU niso s svojo zahtevo po izpustitvi Evansa prišli še nikamor, četudi so povzročili nekaj nemirov in motenj. Kiesinger na Japonskem TOKIO, Jap. — Zahodnonem-ški kancler dr. G. K. Kiesinger je tu od pretekle sobote na 5-dnevnem uradnem obisku. Ponovno se je razgovarjal s predsednikom vlade E. Satom. Med drugim sta obravnavala zlasti vprašanje podpisa pogodbe o o-mejitvi atomskega orožja na sedanje atomske sile in o gospodarskih vprašanjih. Podobno kot Japonska se tudi Zahodna Nemčija še ni odločila za podpis pogodbe o omejitvi a-tomskega orožja. Skupna evropska atomska oborožena sila? LONDON, Vel. Brit. — Zahod-ronemški finančni minister F. I. Strauss je tu na zborovanju aredložil združitev francoske in iritanske atomske oborožene sile v skupno evropsko v okviru NATO. Ostale evropske članice NATO naj bi prispevale svoj delež k njeni izgraditvi in vzdrževanju. F. J. Strauss vidi le v tem bodočnost Evrope v skupni obrambi in vsaj nekaj njene neodvisnosti od ZDA. Kardinal Beran umrl RIM, It. — Preteklo soboto je umrl tu Jožef kardinal Beran, nadškof Prage na Češkem, star 80 let. Beran je bil v času nemške zasedbe Češke v koncentracijskem taborišču Dachau. Po osvoboditvi je bil imenovan za praškega nadškofa. Ker se je u-piral komunizaciji, so ga prijeli zirali pred leti v Sinkiangu. in leta 1951 zaprli. Leta 1965 je! ------o----- bil izpuščen in je odpotoval v Če še niste naročnik Rim, od koder ga pa vlada ČSR AMERIŠKE DOMOVINE, ni več pustila domov. j postanite še danes! Kitajci organizirajo obrambo meje v Mandžuriji TOKIO, Jap. — Po sem došlih vesteh organizirajo Kitajci ob meji Mandžurije s Sovjetsko zvezo posebni “Produkcijski in gradbeni zbor”, v katerem bodo zbrane sile, ki bodo lahko vsak čas vključene v obrambo meje. Podhben zbor so Kitajci organi- L Ameriška Domovina ■ V 'VT ■ I/ I C- f\ V— ■ M > Al I masaxau mtssa— m till? St. Cair Ave. — Hiinderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec , NAROČNINA: £& Združene države: 1 $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: ^ $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto I SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 101 Thursday, May 22, 1969 posluša papige, pobarvane v vseh odtenkih rdeče barve. Zato je kongres tudi našel svoj konec v oboževanju goske reforme. Družbena reforma, ki bi morala biti na kongresu središče razprav in zanimanja, se je kar nekam zgubila. Ker debata o družbeni reformi ni rodila novih vidikov, je tudi vloga partije obvisela v zraku. O njenem pomenu se ne strinjajo niti vodilni tovariši, vsak si jo slika po svojih željah, svojo lastno idejno revščino pa pokriva s slavospevi na partijo. Zato se je kongres tudi zaključil tako, kot ni nihče pričakoval. Tito je najbrže v znamenju “demokratskega centralizma” in ob posmehu na samoupravni socijalizem in neposredno demokracijo nabral kar sam 14 članov izvršnega odbora predsedstva, ki naj vodi usodo partije. To je bila edina velika senzacija kongresa, ki bo ostala vsem bolj v spominu kot potek in resolucije kongresa. Slovenci z izvršilnim odborom niso pridobili veliko. Tito je vanj poklical med slovenskimi komunisti tovariša Kardelja in S. Dolanca, torej dva aparatčika, ki jih v Sloveniji ne bo nihče pogrešal, ne med komunisti ne med njihovimi nasprotniki. Torej: na kongresu je bilo veliko novih kljunov, toda čivkanje je bilo staro in znano. Pokojni je bil zgleden mož in obri oče do vseh otrok. Bil je zaveden Slovenec in je imel ve-iko prijateljev. Poznan je bil tudi med Slovenci v Milwaukee-Zato tudi o njem poročamo.] Družini, prijateljem in znancem | iskreno sožalje! Naj mu bo lahka ameriška zemlja! Novi kljuni - staro čivkanje Tito je že kmalu po 1. 1960 prišel do spoznanja, da v njegovi partiji ni nekaj v redu in da radi tega peša njegov režim v Jugoslaviji. To se pravi: policijska oblast je bila taka kot zmeraj: brez meje in brez ozira, dočim je moralni vpliv partije vidno hiral. Poulična Jugoslavija je takrat vsak dan vedela povedati kaj negativnega o moralni vrednosti titoizma. Tito je začel misliti na reformo v partiji in v javni upravi, posebno na gospodarskem polju. Takrat se je rodila ideja o gospodarski reformi in partijski obnovi, ki jo je pa režim iz sramežljivosti imenoval družbeno reformo. Z družbo seveda reforma ni imela nobenega opravka. Tita je brigala le vrednost njegove partije, ne pa tistih 95% prebivalstva, ki ni v partiji. Ideja o “gospodarski in družbeni reformi” je v Titovi glavi dozorela že na 8. partijskem kongresu. Tuja je pa o-stala večini v partiji. Zato je moral Tito na 8. kongresu delati kompromise z nezrelo večino, kar je pozneje obžaloval, kar je sam priznal ob priliki znanega rdečega koncila na Brionih. Čas je zahteval svoje Zato je Tito začel z reformo “na obroke”. Spremenil je ustavo, spremenil je gospodarski sistem, pripravljal je spremembe v partiji. Začetek te dobe je padel v 1. 1964. Pokazalo se je, da je gospodarska reforma tako trd oreh, da se ne da hitro razgristi. Pokazalo se je pa tudi, da gospodarska reforma vpliva na življenje v stranki. Tako je prišlo do škandala z Rankovičem. Šele po padcu tega so bila vrata v reformacijsko dobo na široko odprta. To je pomenilo več svobode za tovariše, ne pa seveda za delovni narod zunaj stranke, ta je ostal brez pravic kot preje. Več svobode v okviru partije je rodilo svoje posledice. Tovariši so takoj začeli rabiti večjo svobodo, toda niso bili dosti zgra jeni, delali so zmeraj večje odklone, posebno takrat, ko so po vrsti podlegali vplivu nacijonalizma. Vse to se je Titu zdelo tako nevarno, da ni več smatral gospodarske reforme za prvo točko v svojem reformacijskem programu, ampak družbeno, to je reformo partije. In tako so se 1. 1967 začele z veliko ihto priprave na nov partijski kongres, ki naj bi tovarišem oznanil reformirano ko munistično filozofijo, skrito za geslom: Samoupravni ko- munizem, ki naj temelji na neposredni demokraciji! Tito je obenem sklenil tudi preobraziti samo partijo Hotel se je znebiti starih, nesposobnih birokratov, ki so se nabrali okoli njega še v partizanski dobi, hotel je na njiho-bo mesto spraviti novi rod, ki ne bo oboževal “državnega komunizma” in ki bo videl v komunizmu le idejno silo, ki svetuje, prepričuje in spreobrača, ne pa ukazuje in nastopa oblastno s pomočjo državnega aparata. Tiio je začel nabirati nov rod za vodilna mesta že preč poldrugim letom. V začetku se je posluževal sistema “rotacije”, pozneje je pa kar naravnost usmerjal dotok novih si na vodilna mesta v partiji in javni upravi. Ni bil to lahek posel. .Nacijonalizem je namreč kopal zmeraj globlji jarek med federalnimi in republiškimi tovariši, ki so se med seboj trli za pristojnost, podpihoval je razdor med razvitimi in nerazvitimi republikami in kraji, ustvarjal kulturne razlike tam, kjer jih zdrava pamet ne vidi, uničeval je pa tudi go spodarsko edinost. Pri vsej tej zmešnjavi je režim vendarle srečno prebro dil šest republiških kongresov in prišel končno do skupnega jugoslovanskega kongresa v letošnjem marcu. Ta kon greš se je v marsičem razlikoval od prejšnjih. Najprvo je bilo na njem toliko novih mlajših obrazov med delegati ko še nikoli. Dalje je bilo na kongresu toliko svobode, kot je preje ni bilo nikoli: kdor je govoril, ni imel cenzorja za hrbtom. Zato je na tujce potek kongresa napravil izredno dober vtis. Česar niso opazili, je pa najvažnejše: na kon gresu je govorilo okoli 4C0 govornikov na plenumih in komisijah^ torej skoraj tretjina delegatov, kar je gotovo nekaj izrednega. Izredno je tudi to, da so delegatje govorili večinoma le o dveh zadevah. Ali so premlevali lokalne te žave stranke, ki za splošnost niso bile važne, ali pa so se spuščali v posplošene načelne izjave. Tu se je pokazala vsa siromašnost filizofske utemeljitve titoizma. Govorniki so se vrstili kot na tekočem traku, noben mec njimi se pa ni spustil v ideološko razglabljanje samouprav nega komunizma. Kdor ga je omenil, je ponavljal znane stvari. Enoličnost načelnih izjav je bila naravnost moreča načelne debate pa ni bilo nobene. Kdor je govoril načelno je gledal, da se je ognil vsaki sporni ideji. Celo glavni go vorniki so morali priznati, da je kongresu primanjkovalo ustvarjalnosti, da so razprave potekale mimo resolucij republiških kongresov, da je mnogo govornikov vihtelo ka dilnice reformi, na dnu srca pa je pri tem mislilo na “staro Na kongresu SKA RADIO KULTURNA URA. — Včeraj sem se vrtel o-koli televizorja. Gledal sem, kaj 3i se dalo primernega dobiti, da Di ne bilo preveč pusto. Ko tako obračam gumbe, se naenkrat prikaže slika z napisom WTOS -FM 130.7. Kar udarilo me je. To je ja radio postaja, na kateri lahko vsako nedeljo poslušamo slovensko oddajo. Postaja je povečala svoj obrat in je začela s povečano reklamo za poslušanje njenih programov. Sedaj naša slovenska radio ura oddaja vsako nedeljo od 12. Milwaukee, Wis. — SLOVEN- an Gorenc, hčerka znanega Igija in Mary Gorenc, ki imata gostilno na 12 in National Avenue, in Cary Jean Selich, hčerka Louisa in Johanne Selich. Obe dekleti sta končali šolo s prav dobrim u-spehom. Obe sta tudi članici fare sv. Janeza. Tako niso ponosni nanje samo starši, ampak tudi širši krog Slovencev. Obema dekletoma prisrčne čestitke in vso srečo v življenju! KRAJA. — Te stvari so na dnevnem redu. Kadar se to zgodi v slovenski srenji, pa še bolj pade v oči. Pred nekaj tedni so neznani zlikovci vdrli v cerkev Naši Materi Mariji na čast | bomo peli CLEVELAND, O. — Dne 24.1 maja bo poteklo deset let, odkar zadnjikrat imeli govor v cer-cvi Marije Vnebovzete naš škof dr. Gregorij Rožman. Bila je to epa majska nedelja, prišli so na komemoracijo, ki jo je priredilo Društvo slovenskih protikomu-1 nističnih borcev. Na željo našega tedanjega župnika č. g. Matije Jagra so name-l sto njih opravili v cerkvi šmar-nično pobožnost ter imeli vmes kratek govor. Kako lepo so škof takrat povedali, kako važna je otroku mati. Kako se jo otrok o-klene, kadar čuti, da je v nevarnosti. Če je vesel, teče k svoji materi. V bolezni s solzami v| do 12.30. Uro ureja in vodi naš Marije Pomočnice kristjanov navdušeni rojak Vladimir Kralj. West Allisu. To je druga sloven O njem je znano, da ima dober ska cerkev, ki jo že 31 let vodi v okus pri izbiri programa. To je splošno zadovoljstvo dr. Matija nekaj, kar ga veseli in pri čemer .Setnicar. Vlom je bil tako do-si misli, da stori lahko veliko do- j vršeno izvršen, da so ga opazili brega. Sola, ki jo je naredil pri šele, ko so hoteli uporabljati mi-slovenski radio oddaji v Trstu,1 krofone za sv. mašo, pa jih. ni mu sedaj prav pride. Tam je so- bilo. Ni točno znano, kdaj deloval pri radio oddaji skoraj]vdrli v cerkev. Verjetno v zgod deset let. Ko dela za to radio njih jutranjih urah, ko še vse kulturno uro, mu je duša vsa1 spi. Drugače bi jih gotovo kdo prevzeta z mislijo na slovenski videl, ker so vlomili skozi glav. jezik, narod in kulturo. Skrbno na vrata, nad katerimi vedno go-se pripravlja, da je ura zares ne- ri luč. Poskušali so vlomiti tudi kaj privlačnega. Seveda je treba za te radio oddaje plačevati. Tu pa nastane problem. Kje dobiti sredstva, da bo radio ura lahko nadaljevala svoje delo in še naprej vršila potrebno poslanstvo. Darovi velikodušnih src so vedno dobrodošli. Vendar to ne zadošča. Tako je odbor, ki ima v rokah izdelavo programa, prišel na misel, da bi bilo dobro imeti kakšno prireditev, ki bi vsaj deloma krila stroške ure, pomagala nadaljevati posredovanje slovenske kulture našim ljudem. Taka prireditev bo v soboto, 31. maja 1969, v dvorani sv. Janeza na 85 in Cold Spring cesti. Zamišljena je večerja in ples. Večerja se bo začela ob šestih. Poleg tega je v načrtu tudi kratek program. Vsaj tako sem nekaj slišal. Obisk te prireditve priporočamo. Gre za dobro slovensko stvar. Če Slovenci ne bomo podprli svojih ustanov, kdo jih pa bo! Le toliko časa lahko računamo, da bodo te ustanove delovale, v kolikor se bomo mi sami zanje žrtvovali. Sedaj je čas, da pomagamo. Ne takrat jamrati, ko je že prepozno. Velikokrat pravimo: Ja, če bi vedel, saj bi podprl. Vest me peče, pa rabimo take izgovore. Je pač tako. GRADUACIJE. — Je tisti čas leta, ko so take stvari na dnevnem redu. Te graduacije, posebno iz gimnazije, so podobne našim maturam. Je to prelomnica življenju mladega človeka. Navadno nastane pri tem vprašanje: Kaj sedaj? Kakor je gradu-acija vesel dogodek v življenju mladega človeka, je pa tudi znamenje, da se počasi začenja odgovornost in borba življenja. Naj tukaj omenjam, da so nekatere šole že imele te graduacije. Med temi je posebno znana v šolo, pa se jim ni posrečilo Škoda na ključavnicah je bila taka, da so morali povsod na mestiti nove. Starih niso mogli dobiti drugače ven, kakor da odžagali tisti del vrat. Drugega niso pobrali, kakor le mikrofo ne. Te je namreč težko dobiti in dosti stanejo. Navadno je treba čakati kake tri mesece, predno lahko dobite mikrofon, ki bo oc govarjal potrebam. Tako raču najo, da so to morali biti mladi ljudje, ki so začeli organizirati kakšno muziko in niso imeli mikrofonov in ne dovolj denarja, da bi si jih nabavili rednim potom. Te vrste vlomov je veliko po Milwaukeeju. Le poročajo malo o tem. Ni zanimivo. SMRT. — Noč in dan so od prta groba vrata. Nikoli ne vemo, ne kdaj, kako in kje. Nikomur ni prizanešeno. Ko pride tisti čas, se moramo kar pripraviti in iti. S smrtjo se redčijo slovenske vrste, pa naj bo to v naši neposredni bližini ali pa vstran od nas. Tukaj poročamo o smrti moža, čigar pot je bila zelo pestra. Je to Frank Resnik iz Wau-kegana. Umrl je v Memorial Hospital, star 73 let. Rojen je bil v Avstriji v Gradcu. Prav tako je bil tudi vzgojen v Gradcu. Posvetil se je trgovini. Leta 1923 se je preselil v Jugoslavijo, kjer ie imel gostilno in trgovino. Leta 1950 se je naselil v Kenoshi, Wis. Leta 1961 se je poročil z go. Frances Podlipnik, ki jo se- Marie Prisland: From Slovenia to America Pred časom je izšla v Chicagu, očeh kliče mamo in je največ-llll., 171 strani obsegajoča knjiga krat res le ona tista, ki ga zna Mrs. Marie Prisland “From Slo-potolažiti. Kaj vse premore ma- venia to America”, Recollections terina ljubezen v družini! . j and Collections, v založb Slov. Kako vse bolj nas ljubi naša] ženske zveze. Uvod je napisal nebeška Mati, ki nas vse.se bolj bivši zvezni senator iz Ohia, slo-razume in ve, kaj je za našo duu| venski rojak Frank J. Lausche, šo najboljše. predstavil pa jo Slovencem žu- Sv. cerkev je dala Mariji naj-|Pan Sheboygana, Wis., kjer pisa-lepši mesec v letu — maj. Še teljica posebej je v ta mesec vpletla Pisateljica pravi, da prehaja dan Marije Pomagaj. Prav da- zgOCjovina slovenskih našel j en-nes obhajamo njen god. Kako cev naglo v pozabo, ko ti umira-ste lahko ponosni, da ste farani j0) njihovi potomci pa se vtap tako krasne Marijine cerkve, hjajo v ameriško življenje. Napi-Bodite vedno njeni dobri otroci sala je spomine, pa tem dodala, in Ona vas bo rada sprejela pod kar je nabrala o življenju Slo-svoj Materin plašč ter vas izro- vencev v Združenih državah, čila svojemu Sinu. Dopolnila je svoje delo s kratki- Zdi se mi, da ako bi škof da- mi pripombami iz zgodovine nes še živeli, bi gotovo z vese- Slovencev in Slovenije, ki naj Ijem prišli v našo cerkev poslu- Amerikancem slovenskega rodu šat koncert, katerega pripravlja- pojasnijo njihov izvor in jim ob mo na čast Marije Pomagaj. pogledu na lepo Slovenijo in na Ta koncert bo namesto g. M. visoko, staro kulturo Slovencev Rakarja, ki je vnet organist, vo- dvigajo samozavest in ponos na dil č. g. dr. Jerko Gržinčič. On |njihov rod. je začasno tu iz Ekvadorja, kjer deluje kot misijonar. Je zelo nadarjen in učen komponist in pe-J”^"”’ vec. Sicer ga pa že vsi poznate, Leto„ saj ste hodili na misijon, ki ga je on imel in je bil res velik uspeh njegovega truda. V delu je brez dvoma veliko truda, saj pravi pisateljica, da je gradivo za knjigo “eno Raven dela je odsev namena knjige, pa prav tako tudi nov: “Domovina Slovanov se razprostira od Urala v Rusiji do Jadranskega morja. Razdeljeni so na 12 plemen, najmanjše med njimi so Slovenci...” Tudi ni vedno preverjeno, kot pove podatek o Ljubljani, ki je “po legendi” zgrajena na mestu rimske Emone ... Tu vendar ni potrebna nobena legenda, izkopanine govore dovolj jasno! Pisateljica pravi, da so slovenski fantje nosili za klobuki “krivce”, ki naj bi jih dobili od orlov. Če teh niso mogli dobiti, so vzeli perje fazanov... Krivci, ki so jih nosili in jih še nosijo fantje na Slovenskem, so od divjega petelina, ne od orla. (Resno dvomim, da so v vseh zadnjih 100 letih ustrelili ali ujeli na Slovenskem ducat orlov!) Slog je preprost in lahko ra-zumljiv, vsebina precej pisana, zanimiva in poučna. Podatkov in gradiva je v njej precej, v glavnem je to pobrano iz del, ki jih pisateljica na koncu knjige navaja. Zbrala je nekaj novih podatkov o slovenskih naselbinah. Nekatere “zgodbice” in pripombe na račun Slovenije, slovenskih navad in slovenskih pri" seljencev v Ameriki bi brez škode izostale, ker Slovence nehote in nevede postavljajo v slabšo luč, kot jo zaslužijo. Naj tu pri' pomnim, da smo bili Slovenci med naj kulturnej širni narodi v Evropi v času, ko je pisateljica odšla iz Slovenije v Ameriko. Med njimi je bilo 1. 1910 po u-radnih podatkih le 4% nepismenih, med tem ko jih je v naši Ameriki še danes — 60 let kasneje — preko 10%! Celotno delo je razdeljeno na 12 poglavij: Zgodovina Slova- nov, Jugoslavija, Slovenija —' Lepa, Ameriški Slovenci in nji' hova dejavnost, Vtisi Amerike, Slovenski pionirji in drugi odličniki, Slovensko ženstvo, gledni Amerikanci — rojeni Slovenci, Ugledni novonaseljenci od druge svetovne vojne daljei Slovenska naselja, Ljudsko štetje, Sanje. Knjiga se prijetno bere, v njej bo čitatelj našel marsikaj zanimivega, njegova slika o Sloveniji in Slovencih, onih doma in teh v Ameriki, pa bo precej poznanja gradiva in načina podajanja pisateljice same. Pisanje skromna in enostranska, če bo Pri koncertu sodeluje tudi več| je preprosto, kot kaže lepo zače- ta zgrajena samo na tem branja pevcev drugih zborov, za karj^g^ p0giavja 0 zgodovin Slova- Vili smo jim iz srca hvaležni. Žal nam je, da ta dan ne morejo biti med nami tudi naš bivši g. župnik Matija Jager, ki so radi zdravja morali oditi v Arizono. On je bil tudi ljubitelj petja ter še predvsem ljubitelj Marije, kateri na čast je dal zgraditi tako krasno cerkev. Spomnimo se večkrat tistih, tako težkih časov, ko smo s tako gorečim zaupanjem peli: Marija, pomagaj in vodi nas Ti, da Bogu in Tebi vsi bomo zvesti; Marija, vse k Tebi hiti, Marija, pomagaj nam Ti! Vabimo vas, dragi Slovenci iz Clevelanda in okolice, da se tega koncerta udeležite in s tem izkažete čast naši Materi Mariji v tem lepem mesecu maju. Naj omenim še to, da je vstop prost, pač pa boste lahko, ako boste hoteli, oddali vaš Prosto-|iconccrt voljni prispevek za reveže v Ekvadorju, ki so pomoči zelo potrebni. Vem, da bo tudi naš sedanji g. župnik Viktor Tomc zelo vesel, če bo videl polno cerkev ljudi, ker se tudi on zelo trudi, da bi fara še dolgo ostala slovenska. Organist g. M. Rakar ima veliko željo, da bi tisti, ki pomagajo peti pri tem koncertu, tudil WICKLIFFE, O. — Najprisrč-pozneje peli na koru. Moram nejša zahvala vsem, ki ste na ka-priznati, da je žalostno, ko imamo toliko pevskih zborov in raznih športnih društev, pa tako Če kdaj, potem to velja posebno še danes, v teh, tako čudno zmešanih časih! Še enkrat vas vse verne in zavedne Slovence vabimo na ta upanju, da boste tudi vi nad vse zadovoljni odhajali na svoj dom z besedami: Ni nam žal, da smo šli! Bog z vami in na svidenje v nedeljo, 25. maja, na koncertu! T. L., član zbora Zahvala Korotana pa tudi zahvala vsem, ki ste na' polnili dvorano in s tem dali Pr^' znanje in novo veselje Korotafl' cem do gojitve in ohranitve lepe slovenske pesmi med nami. Vsem Bog tisočkrat povrni! Franček Gorenšek daj zapušča. Nad 14 let je bil za- nialo cerkvenih pevcev v Cleve-pcslen pri American Motors, landu. Mar nam ni Bog dal glas, Leta 1964 je šel v pokoj. • Kot da pojemo? Dajmo torej Njemu, veren Slovenec in katoličan je kar mu gre. Saj ste zato še ved- vlogo partije v družbi in državi”. Na kongresu je bilo tudi, dosti zamujanja v razumevanju sedanje stvarnosti, dosti o-lAlverno College. Tu sta dve na-mahovanja, plitvosti itd. Včasih se je zdelo človeku, kot da dekleti končali svojo šolo, Jo- spadal v cerkev sv. Marka. Poleg svoje žene zapušča še sina dr. Franka Resnika v Gradcu, pravi, da kdor pastorki Mrs. Zlato Podlipnik v dvakrat moli. • Waukeganu in Mrs. Ano Ingram* Ali nismo vsi grešniki in no lahko člani drugega zbora ali društva. Sloven ski pregovor pobožno poje, Ansamblu “Veseli Slovenci”, Slovenski tem takojšnje povišanje p 9%, nato pa še 7% za za Črni nacionalist se vrač* WASHINGTON, D.C. — Znani črni nacionalist, levičar R0' bert F. Williams, ki je pobegni pred 9 leti iz ZDA, ko je bil ob' tožen v Severni Karolini ugra' bitve, se baje pripravlja na P°' vratek domov. Ker obtožba še ° umaknjena, sodijo, da bo pr>se v ZDA na skrivaj. William je vršil protiamerišk^ propagando in ščuval proti Z” najprej s Kube, nato pa iž rdeL. Kitajske. Bil je tudi v afr^ j Tanzaniji, kjer se je posvetcN3 s črnskimi nacionalisti. Dom0'] prihaja, da bi pomagal vodi gibanje “črne sile”. Štrajk pri Air Canada včeraj končan MONTREAL, Que. — VčeraJ je bil končan štrajk letalski kršenkoli način pripomogli k u-spešnemu koncertu Slovenskega pevskega zbora Korotan v soboto, 10. maja: pevcem in odboru ____________- Korotana za vso požrtvovalnost (mehanikov pri Air Canada, ki in sodelovanje, dalje vsem, ki je začel 20. aprila in je KaHa ste pomagali pri ureditvi odra, povzročil veliko škodo. ^ pri sporedu, pri odrski opremi, Nova kolektivna pogodba, zvočnikih in lučeh, v kuhinji in so jo štrajkujoči odobrili, a v baru, v dvorani in pri vstopu, tem takni.žnif, nnvišnnie ola0 z dnie mo- slovenski radijski uri WXEN,jleto trajanja pogodbe. Ta j> ki jo še nimajo! rrr S^Family' Society' ONE FAIRLANE DRIVE JOLIET, IL 60434 Since 1914 ... ... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: 1. Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns. 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling, basketball and little league baseball. 6. Social activities. 7. Participating in the Catholic Communications Foundation. Družba sv. Družine Officers President ............. First Vice-President .... Second Vice-President Secretary ............. Treasurer ............. Recording Secretary .. First Trustee.......... Second Trustee ........ Third Trustee ......... First Judicial ........ Second Judicial ...... Third Judicial......... Spiritual Director ... Social Director ...... Medical Advisor........ Joseph J. Konrad Ronald Zefran Anna Jerisha Robert M. Kochevar Anton J. Smrekar Joseph L. Drašler Joseph Šinkovec Matthew Kochevar Anthony Tomazin Mary Riola John Kovas Frances Yucevicius Rev. Aloysius Madic, O.F.M. Nancy Owen Joseph A. Zalar, M.D. Dahomey v Afriki na robu nove revolucije COTONOU, Dah. — Ta mala bivša francoska kolonija v zahodni Afriki, ki šteje komaj 2.5 milijona ljudi, je postala samostojna 1. 1960, v resnici pa mora živeti od francoskih podpor. Proračun znaša okoli $32 mili j o-ha, dežela pa more nabrati na davkih komaj $28 milijonov, zato se mora od leta do leta bolj zadolževati. V teh 9 letih je dežela že dočakala tri revolucije, Vsi trije strmoglavljeni predsed-hiki so pobegnili na tuje, za seboj pa pustili svoje stranke, ki delajo sitnosti vsakemu novemu režimu. Sedanji predsednik dr. Zinsou je prevzel lani oblast s praznimi b.agajMm, Odšel je v Parle po denar, tam so mu dali samo do-|bikj zmeraj manj bre2 posla - 6 nasvete’ Pa nobenih frankov. poleg tega so beli delavci odha_ Snduslriji na jugu primanjkuje delavcev WASHINGTON, D.C. — Dolgoletna gospodarska konjunktura je popolnoma spremenila tudi gospodarsko podobo našega juga. Tja se je v tem stoletju preselilo zelo veliko tovarn, ki so pravilno računale, da bodo med domačini, posebno črnimi, prišle do cenene delavske sile. To se je tudi zgodilo, vendar je bilo delavcev še do nedavnega več, kot so jih tovarne rabile. Zato mnogo brezposelnih črnih delavcev ni moglo dobiti dela tudi takrat, kadar so bili zadovoljni z vsako mezdo. Tovarne so namreč zmeraj zaposlovale naj prej e bele brezposelne, potem šele črne. Zadnjih par let se je pa vse spremenilo. Delavcev je začelo je Ko se je vrnil, je začel zmanjše-vati proračun, ki od njega odpada 75% vseh dohodkov na plače. Uradnikov je preveč, kar pa ni j ali iz strqk, ki delo slabo pla čujejo, kot na primer tekstilna industrija, v kemične in elek- r.^. , - - _ , : . tronske panoge, kjer so plače krivda republike. Dahomejci so narodnim povprečjem. Nadarjeni in so pred vojno sluzili kot uradniki v vseh franco skih afriških kolonijah. Po vojni ^^;^11^-;^; bo se vrnili domov, ker jih nobe-ha nova država ni marala predeti. Sedaj čepijo doma in vi-sijo na državnem proračunu. TRGOVINA ODPRTA OB ČETRTKIH V MESTU OD 10. DOP. do 8.30 ZVEČER. PODRUŽNICE DO 9:30—Ml DAJEMO IN ZAMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE ■ MAY S BUDGET STORES DOWNSTAIRS RAZPRODAJA SRAJC Res ne moremo navesii znamke - toda te (rajno zlikane PRAZNIČNE moške srajce s kralkimi rokavi in ŠPORTNE SRAJCE so od št. 1 izdelovalca. 298 VSAKA Vi bi plačali $5 ali $7, če bi bile te srajce, tako priznanega izdelka, perfektne. Poskusite to prekositi kjerkoli! Ne morete! Mi imamo najbolj modne sezonske kroje in barve v ogromni izbiri. Napake so tako malenkostne, da jih ni opaziti. Praznične srajce s kratkimi rokavi so 65% bombaža in iz 35% dakron poliestra, 65% dakron poliestra in 35% bombaža ali 50% kode! poliestra in 50% bombaža. Čudovite tkanine, ki skoro ne rabijo likanja. Ovratniki so običajno razprti ali z gumbom pripeti. Bele in barvaste, progaste in kariraste, nekaj zelo močnih tonov. Mere 14V2-17 in v tej fini selekciji. Športno srajce imajo kratke rokave, so iz 659^da^ kron poliestra in 35% bombaža ali 80'/« dakron poliestra in 20% bombaža. Običajni razprti ovratniki ali z gumbom pripeti, v raznovrstnih barvah in modernih karirastih vzorcih. Mere S-M-L-XL v skupini. Je kak boljši čas za založiti se s temi finimi poletnimi srajcami? Mi mislimo, da ne... posebno, če sta kvaliteta in cena tako ugodni! Spodnji oddelek moških oblačil, v vseh 7 trgovinah. Tekstilne tovarne so tako o-stale naenkrat brez zadostnega Hočeš-nočeš iso morale iskati črne delavce ne glede na to, ali so bili že vsaj priučeni, in jim plačevati višje val dobrote svojega položaja, ki.skega diktatorja generala Torri-mu pa ne bo nalagal nobenega1 josa obljubo, da bodo generali pravega dela. j razpisali za prihodnje leto volit- Ker je med tem postal M. Ri- Ve v novi Kongres. Zato je ver-bičič zvezni ministrski predsed- .ietno> da se naši stlki s Panamo nik, je Titov demokratski cen- do prihodnjega leta ne bodo do-tralizem, poosebljen v parla-1;8^ spremenili, mentu, vladi in zvezni birokra-j ciji kompleten, Tito pa s svojim; Malo obdelovalne zemlje ŽENEVA, šv. — Le okoli eno desetino vse površine v Švici je; primerne za obdelovanje. začetne mezde. Zato sedaj brez-Nova proračunska politika se- poselnost popušča tudi v naših danjega režima je že sprožila val atrajkov, začeli so jih študentje. Ujudje južnih državah. Strokovnjaki mislijo, da konjunktura za zapo- na splošno pričakujejo slo vanj e še ni dosegla svojega hovo revolucijo. Tega se boji Urdi predsednik dr. Zinsou; zato K iz previdnosti že dal zapreti ^2 vidnih pristašev stare opozi-cijske Dahomejske demokratske uni je. Bodočnost te dežele ni brez-dpna. Na njeni obali je Union Uil Co. iz Kalifornije odkrila dafto. Ako bo šlo vse po sreči, bo v Par letih tekla nafta iz Daho-jdeje po svetu. Vprašanje je, ali 0 sedanji režim toliko časa mo-Sel ostati na vladi. Vojaštvo ga ahko prekucne vsak dan. viška. Zvezna sknjisčina v Beogradu konstituirana BEOGRAD, SFRJ. — Jugoslovanska skupščina je na novo izvolila tovariša Milentija Popoviča za svojega predsednika. Ako bi bil tovariš Špiljak, dosedanji ministrski predsednik, kaj več vreden, bi bil on moral priti na to mesto. Ker ni, so ga posta- 15-članskim izvršnim birojem j lahko začne vladati. Pri vsej zamotanosti jugoslovanskega upravnega sistema je obveljalo tudi sedaj staro pravi-1 lo: tam, kjer predseduje Tito,j tam je oblast, drugi organi so! navadne pritikline, pa ne prvega razreda. Prva železnica v Čilu Prva železnica v Južni Ameriki je bila zgrajena v republiki Čile leta 1852. Ženske dobijo delo Rockefeller samo mimogrede v Panami Delo za žensko Iščemo hišno pomočnico 4 dni v tednu od 10 zj. do 6. ure zv. v Collinwoodu od 1. junija naprej. Kličite 451-0259. (15,16,22,23 maj) PANAMA CITY, Pa. — Guverner Rockefeller se je na svoji poti po Srednji Ameri- ki samo “mimogrede” tudi V; Panami. Njegovi razgovori s panamsko vlado so se tikali splošnih zadev, kočljive sploh niso' prišle na vrsto, kot na primer | Iščemo kuharico tli kuhinjsko pomočnico za čas % od 1. popoldne do 8. zvečer. Smo UStclVlL . . v,i.* jo pripravljeni izučiti. SORN’S RESTAURANT EN 1-5214 (x) Female Help Wanted Cleaning lady — two days nova pogodba o panamskem ka-1 week, Monday, Friday preferred, vili le za predsednika zbora na- 'nalu. Vsekakor je pa Rockefel- East side. Call 382-5358. rodov, kjer bo lahko v miru uži- ler iztrgal od sedanjega panam-j —(164) Motki dobijo delo Moški dobe delo Kaluparji Pomoč v livarni. Meech Foundry Inc. 4730 Warner Rd. (104 Moški dobe delo Iščemo izkušene mizarje za pohištvo (Cabinet makers). Prosimo kličite: 791-5950 (103) Iščemo VAJENCA ZA PRSNO BARVANJE VAJENCA ZA GLADENJE POMOČNIKA PRI ZAVORNICAH SPLOŠNEGA POMOČNIKA Vse koristi Stalno delo Garfield Heights okolica SUPREME FIXTURE MFG. CO. 4868 Chain Craft Drive 587-0200 (102) TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436 MALI OGLASI Route 20 - Perry, Ohio IV2 aker, redna prodaja zelenjave in cvetlic, rastlinjak, topla gredica, vsa oprema in zaloga. Moderna 4-sobna hiša in 2 opremljeni stanovanji. Stojnica pri cesti. $42,000. ROTHFUSS REALTY (O 1111 Mentor Ave. PaiuesviHe 352-0722 334-3225 (22,23,29 maj) Hiša naprodaj 5 in 5, zidana dvodružinska hiša, garaža za 3 kare, čisto znotraj in zunaj. Na E. 171 St., pri Lake Shore Blvd. $32,000. KINKOPF REALTY CO. 30825 Euclid Ave. 944-7900 (105) V najem 3 moderne, opremljene sobe, se oddajo na E. 53 St., pri St. Clair Ave. Zahtevamo jamščino in priporočilo. Kličite IV 1-4649. (101) Upokojenec zeli dobiti stanovanje pri stari družini. Sposoben in voljan pomagati pri hiši. Kličite 268-4658 in vprašajte za Jima. -GOI) Če nameravate prodati Vaše posestvo, kličite John Laurich Realty IV 1-1313 in bo piišel na Vaš dom, da se pogovori z Vami o Vašem problemu zastonj. \____ - CwtixJ NAPRODAJ Nove 2-družinske hiše, pri E. 200 St. in Trebeč, zidana ali z aluminijem obložene, 2 ali 3 spalnice, prikladna okolica. Cene od $38.900 navzgor. Chardon Hill — Euclid okolica, zidan bungalov, zgoraj zgoto-vljeno s pol kopalnice, dnevna soba s kaminom na drva, dvojna garaža, ljubko zasajen vrt. Cena $32.900. UPSON REALTY 499 E. 260 St. RE 1-1070 (20,22 maj) Kljub počasni hoji je Klemen ji Vispei pred cerkev svetega Ur-}>a, ko je pravkar pričelo potrkavati četrt. Nekaj oddaljenih Podgorcev je že stalo v gruči. Razposajeno so se pogovarjali in od časa do časa glasno zasmejali. Žlindrov Cena jih je utrinjal, pa ga niti kaplje še ni imel. Menda iz samega veselja, da pojde pobirat potice. Ali pa kislemu vremenu nakljub, ki je zaviralo fantovsko razposajenost. “Bo že za nekaj prav,” je vedel povedati resni Bohinčev Urh iz Slatne. Med litanijami se je viharni desetnik, Markov Klemen, res pobožno spomnil svoje brhke Ljubenčanke. Zavedel se je, da bi brez nje, brez Lenke, težko živel, še teže pa bo z njo se poročiti. Klemen je predobro poznal svojega stisnjenega očeta. Iz cerkve so fantje pripeli na- CKICAGO, ILL HELP WANTED (COUPLES) COUPLE — Days. Small restaurant & Lounge. Closed Mon. Woman to cook. Man to clean & maintain. Room & board plus sal. RIVER-WOOD INN. Deerfield Rd. & Milwaukee Ave. Deerfield, 111. 537-4782 (101) MALE HELP JANITOR evening hours — full time, steady job. Modern building. Must speak English, have own transportation. CALL MRS. BAKULA. . UNITY SAVINGS & LOAN ASS N. 4242 No. Harlem Ave. Norridge 456-0400 | (102) RETIRED CARPENTERS FOR SHIPPING DEPT. GOOD PAY — Overtime ACME-WILEY CORP. 2480 Greenleaf, Elk Grove Village Call 437-1950 ;_______ _____ 002) FULL TIME — MAINTENANCE MAN for apartment bldgs. La-Grange Area. Prefer someone living in immed. vicinity. Own transportation. Call days 354-9167 eves — weekends 964-8723 ! (102) MAINTENANCE MAN Evening Hours. Full time. Steady job. Modern Building. Good Salary. Must speak English. Have own Transportation. , Call MRS. BAKULA UNITY SAVINGS & LOAN ASS’N. 4242 No. Harlem Avenue Norridge 456-0400 (102) HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER Movie executive and wife reside near North. Travel frequently. Require reliable housekeeper to live in. Light cooking,, love dogs. Recent references. Call RA 6-5300 Ext 33 ___________________________(104) HOUSEKEEPER — Mature woman who appreciates lovely country home on lake more than salary. To take charge of household for business man & 13 year old son. 395-1900 8-5 p.m. 395-1376 after 6 p.m. jr"’ < (102) REAL ESTATE FOR SALE RIVERDALE — Burnside built Georgian, 2 bdrm. Low taxes, near schools — 4 blks to I.C. & shopg. 20x20 family room addition. Many more extras. Upper 20’s. Owner 849-9372 '___________________________(102) LA GRANGE “House with Character” $39,500. Owner Open Hse. Sat.-Sun. Noon - 6 p.m. 7 rms, 4 bed — 1M: ba. Brick Ideally loc. 2(6 car gar. : i 134 North Dover 354-4380 p (102) ravnost k Joževcu in koj na široko začeli. Tudi Klemen je dai za bokal, spil ga je pa komaj kozarec. Se je spomnil, kaj ga nocoj še čaka. S praznim izgovorom, da se mora oglasiti v Za-pr.žah pri Voglarju, kjer se Markovi zadnjič ustavljajo, kadar se vračajo z vozarstva domov, je skoraj neopaženo odšel. Domača hči Mojca, ki je imela za Markovega Klemena iz Krnic pripravljeno lepo okrašeno potičko, je ves večer samo prisiljeno prijazno stregla gostom. Zares cd srca se pa ni več nasmejala. Klemenu pa še niti na misel ni prišlo, da bi šel v Zapuže k Voglarju. Naravnost skozi Žgočo — še pri Klemenčku se ni utegnil ustaviti — in Dvorsko vas je hitel pod Brosc. Lenka ga je skozi kuhinjsko okna že od daleč spazila, ko je rezal po pregaženi stezi ovinek, ki ga na široko naokrog za Žabarjem dela cesta proti Zgornji dolini. Znala je tako urediti, da sta bila s fantom ob njegovem prihodu sama v veži: “Pozen si,” mu je poočitala. “Nič ne de, pa dlje ostanem.” “Če bo le res.” “Bo.” Pa komaj sta se nahitro poljubila, je že odprla vrata iz kuhinje zgovorna starejša domača liči Francka, ki je bila za božič prišla domov. Drugače se je v Kranju učila kuhe in v šolo je nekaj hodila, da bo znala, ko odraste, krčmariti in voditi pošto, kar dela sedaj mama. Poljuba Francka kar gotovo ni opazila, ker drugače bi se ne bila Klemenovega prihoda tako iz srca razveselila. Začudila' se je in kakor v pozdrav dvignila roke: “O, Klemen! Ti o volku, volk iz hoste. Pravkar sem vprašala mamo, če še kaj prideš k nam pa mi je rekla, da hoš danes kar gotovo prišel.” Lenka je narahlo zardela, Francka je pa Klemena povabila kar k domači mizi v kuhinjo. Komaj so dobro sedli, je že prinesla Veronika, dvanajstletna hčerka krčmarice France, domine in ni prej odnehala, dokler niso začeli igrati. Saj v gostilni ni bilo posebne gneče in je lahko postrežbo zmagovala samo Lenka. Se ta se je kdaj pa kdaj ustavila pri mizi v kuhinji in se bolj z očmi kakor z besedo pogovarjala s svojim Klemenom. Nič kaj prave volje ni bila. Francka je pa postajala čim dalje bolj zgovorna, tako da je celo mama postala pozorna. Sele pozno zvečer se je poslovil Klemen. Francka mu je tik pred odhodom dala lepo, s pisanimi pentljicami iz svilenega papirja okrašeno potičko. Klemen je opazil, drugi menda niso, da je Lenka narahlo poble-aela. Kaj bi ne, če jo je pa domača hči prehitela. Pa ni mogla drugače. Šele ko je Klemen zavoljo mraza in z bridkostjo v srcu zaprl vežne duri, ker se ni mogel tako posloviti, kakor bi se bil rad, je stopila iz teme Len-Ka, mu stisnila potičko v roko in ga naglo poljubila. “Na še od mene potice.” “Lenka! Moja Lenka!” “Klemen! Moj Klemen!” In že je spet utonila v temi. Markov desetnik je pa glasno zavriskal, kakor bi klical vse fante mošenjske fare na korajžo, zavoljo Ljubenčanke, Lončarjeve Lenke. Oglasilo se mu jih je nekaj, blizu pa nikogar ni bilo. Saj so iz glasu spoznali, da ne gre zares. Ura je šla že na polnoči ko se je Markov Klemen v krčmi pri Petranu v Krnicah pobahal s potičko, s kakršno se nihče drug ni mogel. Prihodnjo nedeljo je Markov Klemen spet šelmimo Rodim v Begunje k popoldanskemu opravilu. Petem pa naravnost še naprej pod Brosc. Vrnil se je pozno zvečer, veselo razposajen in celo malo vinske volje. Oča mu ni rekel nič, mu ni imel za kaj. Smejal se mu je in mu je skušal mimogrede celo izkavsljati, kako in kaj ima zastavljeno. Pa desetnik na to uho kar nič ni hotel slišati. Si bo že moral sam izmisliti kakšen opravek okrog Mošenj nekje, se grede ustaviti pri Žabarju in poizvedeti, kako in kaj. Deseto poglavje GRENKLJA POPRTNJAK Padlo je za ped novega snega in sani so tekle kakor po steklu. Po južini na delopust k svetim trem kraljem je oče Marka ukazal Klemenu, naj mu zapreže v lahke sani poskočnega Liska. Gospodar Boštjan je bil prav precej prehlajen. Morda se ga je lotila gripa po tisti peklensko mrzli vožnji s Spodnjih rovt. Klemen je zapregel in se ponudil, da bi on vozil, ki bi laže obvladal konja. Kakor bi se Marku zdelo za malo, je kratko odklonil: “Ne.” Je že vedel zakaj. Ko je pa oče pripomnil, da gre samo do kamnoseka Kocijančiča na Črnivec, se je pa tudi Klemenu zasvitalo, zakaj ga noče s sabo. Oblečen v težak kožuh se je stari Marka povzpel na sani, si / zelenim kosmatim kocem tesno ovil noge, sprejel iz Klemenovih rok vajeti in pognal: ‘Hi!” Lisko je srborito poskočil, pa ga je Marka brž obvladal. Grede ga je na hitro pobožal z bičem po okroglih, svetlikajočih se stegnih. Potem sta zapela bronasta zvonca na vratu in Lisko je stekel kakor blisk. Ooo, je še živo vrela vozarska kri v sahne-lih čilah starega Marka. Okrog kamnov pod lipo na sredi Krnic sta zavila po Stegnah navzdol na veliko cesto. Tam sta pa kar zaplavala. Kakor Elija v nebesa sta dirjala naravnost pod jasno zimsko sonce, konj vesel ceste, po kateri že delj časa ni vozil, Marka pa... Prvih let življenja z rajnico Ančko se je spomnil in ni zatrdno vedel, ali se kristali snega na ravnih Blatih tako lesketajo, ali se mu le skozi zasolzene oči blešči. Ginjenosti si ni hotel priznati. Sam sebi se je potihoma izgovarjal: “Da, da, tudi oči mi pešajo, pa so se v tem jasnem zimskem soncu zasolzile.” Kljub navzdol nagnjeni cesti se je Lisko le upehal in vozil mimo Žabarja v korak. Marko se ni ustavil, čeprav sta krčmarica Franca in njena brhka hči Francka obe stali na pragu. Pozdravili so se pa in Marka je kar s ceste zaklical: “Nazaj grede,” in hkrati pognal v izovinkan Brosc navzgor. Pri Kocijančiču na Črnivcu laska niti izpreči ni pustil. Kar s sani je hotel opraviti, pa ga je mojster Lovrenc grede, ko mu je ogrinjal konja, le pregovoril, da je stopil v hišo in popil kozarec črnine. Naročilo je bilo komaj besede vredno in Lovrenc je koj vedel, da se stari Marka ni pripeljal samo zavoljo tega niča v tem mrazu iz Krnic na Čmivec. In je tudi precej zaslutil, da je glavni opravek starega vozarja pri Žabarju, kjer so dekleta doma in kamor zahaja zadnje čase Markov naj-mlajši tako rad, da kar nobenega prazničnega dneva ne izpusti, kar so že tudi drugi opazil:', ne samo on sam. Samo — za katero gre? Za domačo Francko ali za točajko Lenko? Brhki sta obe. Ljubenčanka Francko še prekaša. Se bo že pokazalo. Na večno Klemen ne bo mogel skrivati, čeprav je z maslom in iojem in še z zaseko namazan. Prej kakor sta se mama in hčerka pod Broscem nadejali, je stari Marka prizvonkljal navzdol. Kakor bi se bil ob razcvita-joči se ženski lepoti mlade Francke in še ne ovenili gospodinji Franci sam pomladil, si je Mar-Fa odgrnil kosmati zeleni koc raz kolen in poskočil s sani na tla, kakor bi se bil prišel ženit. Ženskama ni pustil prijeti za noben jermen. Kaj pa mislite! LAKOTA JIH JE PRIGNALA —r- Vrabci so naglo prileteli na roko prijatelja v parku St. James v Londonu, ki jim je ponujala v preteklih mrzlih dneh zrnje. OB OBLETNICAH SMRTI NAŠIH LJU BUJENIH ČLANOV NAŠE DRUŽINE SE S ŽALOSTJO, LJUBEZNIJO IN HVALEŽNOSTJO SPOMINJAMO • NAŠE MATERE NAŠEGA BRATA NAŠEGA OČETA THfRESf ŽELE FERDINANDA ŽELE JOSEPHA ŽELE ki je umrla 27. aprila 1947 NAŠEGA BRATA AVGUSTA ŽELE ki je umrl 12. julija 1934 What would we give if we could see both Mom and Dad and brothers today! To hear their voices and see their smiles ki je umrl 15. februarja 1919 NAŠEGA BRATA HENRY ŽELE ki je umrl 22. okt. 1918 Prešlo je v večnost mnogo let, odkar ste zapustili nas in svet! Ali nismo na Vas pozabili: spomine svetle v nas budite, v ljubečih srcih vedno nam živite! V raju pa prosite večnega Boga, da raj nebeški vsem nam da, tam bomo zopet združeni, pri Bogu v rajski večnosti! ki je umrl 22. maja 1953 NAŠEGA BRATA LOUIS ŽELE ki je umrl 18. aprila 1964 to sit and talk with them awhile. To be together in the same old way would be our dearest wish today! Žalujoči: OTROCI, BRATJE IN SESTRE, VNUKI IN VNUKINJE, SNAHE IN ZETJE Cleveland, O., 22. maja 1969 Marka: Vozar, od Trsta do Dunaja znani! — Sam je izpregel Liska, ga sam razkomatal, sam privezal k parnam in mu sam vrgel detelje, ki jo je bil pripe-jal s sabo. Neizkušena Francka je kar gledala. Krčmarica, njena mama, je pa namignila, naj se obe brž umakneta. Poznala je Marka še izpred vojskinih časov, so je kot mogočnjak vozil mimo še s tremi parizarji. Nikoli se ni pozabil ustaviti pri njih in je prej razsipal, kakor stiskal. Njegov sin Boštjan pa sedaj samo z dvema paroma konj in enim obvoženim parizarjem lovi krajcarje po cestah. Kaj vse prinese s sabo boj za svobodo in pa za nekaterih redkih čast. Franca je priložila v peč na ogenj in pristavila pisker kropa. Zlomek vedi, česa se utegne dedec spomniti. MARIJI, MAJNIŠKI KRALJICI NAŠI MATER! Vokalno-orgelski KONCERT V SVETIŠČU MARIJE VNEBOVZETE HOLMES AVENUE Nedelja, 25. maja ob 4. popoldne IZVAJAJO SOLISTI, MEŠANI IN MOŠKI ZBOR TER OTROŠKI TERCET Zbor vodi in koncertira na orglah maestro REV. DR. JERKO GRŽINCIC Vstop prost Prostovoljni darovi za misijone rev. Fr. Gržinčiča v Equadorju, PROGRAM Uvodna beseda .... MARIJI VNEBOVZETI 1. R. Wagner... Svadbena koračnica ... orgle 2. J. Gržinčič ... Mariji Vnebovzeti... zbor in solo MARIJA PRI JASLICAH V PESMI SLOVANOV 3. F. Schubert... Moment musical... orgle 4. Nunaj že Jezuniu (poljska) ... moški zbor 5. Pastirčkova pesem... otroški solo s tercetom 6. J. Gržinčič... Da ne bo mu mraz ... mešani zbor 7. l^ujdem spolu (češka) MARIJA POD KRIŽEM 8. G. Handel... Largo ... orgle 9. J. Dasher... O Lord remember me ... duet 10. J. Dasher: Woman, behold thy son ... tercet KRALJICI MAJNIKA 11. P. Mascagni... Intermezzo simfonico .. . orgle 12. J. Gržinčič... Limbarji in jorgovani... meš. zbor OTROK POJE MARIJI 13. A. Dvorzak ... Humoreska .. . orgle 14. J. Grž... Srečen sem, dve mamice imam 15. J. Grž... To our Lady... otroški tercet AVE MARIJA — NAJLEPŠI SPEV 16. A. Rubinstein... Melodija... orgle 17. F. Schubert... Ave Marija... solo 18. P. Jereb . . . Večerni zvon ... moški zbor 19. Ch. Gounod... Ave Marija... solo MARIJA — NAŠA MATI IN POMOČNICA 20. E. Grieg ... V spomin ... orgle 21. S. Mihelič... O Gospa o Mati moja.. . moški zbor 22. St. Premrl... Marija, Ti pomagaj nam ... meš. zbor 23. J. Massenet.. . Spev pomladi... orgle 24. Ig. Hladnik ... Marija skoz življenje ... pojo vsi 25. J. Gržinčič: Zaključna improvizacija... orgle EUCLID POULTRY V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite In sl Izberita) HOWARD BAKER 84» EAST 185 STREET, EUCLlD KB 1-8187 .................................. 5 = POGREBNI = 6502 ST. CLAIR AVENUE JOS. ŽELE IN SINOVI ZAVOD 5 Tel.: ENdicott 1-0583 g = CO LLINWOOD SKl URAD I 452 E. 152nd STREET Tel.: IVanhoe 1-3118 5 z h Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago ^ Mi smo vedno pripravljeni s najboljšo postrežbo •»tniiiniiiHiiiiniumuumuHnmiiimHHumHmiunnmninuinmunm^,,,,,,,,,^ ABSTRAKTNO POKRIVALO — Pokrival za glavo je mogoče videti vseh vrst, veliko deklet in žena je brez njih, druge pa si kroje lastne. Pokrivalo, ki ga vidimo na sliki, je zamisel pariškega modnega krojilca Jacquesa Peinturier. Narejeno je iz plastičnega materiala, ušesni obroč pa polnijo nojeva peresa. imtu