"PROLET.lREC' JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE CITATELJE PROLETAREC Official Organ Yugu»luv Federation, S. 1». - - Cla«ilo Jug«>»lovanake Socialistične Zveze — GLASILO — PROSVETNE MATICE J. S Z. AT. - NO. 1622. laU"* M «M*4 «IMI ■•M«. In «. 1907. II lit mt »rtlM «| CfcUa*. III . *Mw IIM A«t «1 Cm*m* al h«.t i, l*ll CHICAGO, ILL., 12. OKTOBRA (Oclober 12), 1938. rubliahed Weekly .t 1301 S Uwndal. Ave. ••• LETO—VOL. XXXIII. monakovski HITLER SAM JE BIL PRVI, KI GA JE PREKRŠIL! Mir bo trajal le tako dolgo, dokler bo svet ustrezal Hitlerju Kršenje določbe o plebiscitu. — Agitacija za povratek kolonij. — Praga se mora privezati k Berlinu. — Sovj. Rusijo je treba izolirati. — Špansko vprašanje se mora rešiti tako, kakor si želi Mussolini. — Etijopski rop mora biti formalno priznan itd. sloni na trhlih nocah PRED DIESOV IM ODSEKOM Ko se je angleški torijski premijer Neville Chamberlain vrnil iz Monakovega, kjer je prodal Cehoslovaško Hitlerju, je zmagoslavno naznanil, da je bil dosežen "mir za naš čas", karkoli naj bi že to pomenilo. Nu, jedva so njegove besede dobro odjeknile okrog zemeljske oble, že je bilo vsemu sveta jasno, da je bilo Mona-kovo vse prej kot korak v mir med evropskimi narodi in da Hitler niti v sanjah ne misli resno na svojo obljubo, da bo nacijska Nemčija po zasedbi Čehoslovaške opustila misel na nadaljnjo ekspanzijo. Hitler im« nove zahteve Komaj pa je Hitler dobil vse, kar ie zahteval na račun Čehoslovaške, že je začel njegov tisk naglašati njegove nove zahteve. Nemčiji se morajo vrniti njene nekdanje kolonije, ki so ji bile odvzete v Versail-lesu! je poudaril ta tisk, ki piše le to, kar mu narekuje Hitler. Sicer ni mogoče govoriti o kakem trajnem miru! In Praga se mora brezpogojno vpregi pred berlinski politični voz! Sovjetsko Rusijo je treba popolnoma izolirati! Anglija in Francija morata priznati Mus-solinijev etiopski rop! Cehi morajo plačati odškodnino za "škodo", ki so jo zaradi njih "trpeli" sudetski Nemci! špansko vprašanje je treba "zado-j voljivo rešiti" — tako, kakor bo prijalo Mussoliniju! Spričo teh novih zahtev je pač vsakomur postalo jasno, da bo Hitler ""priden" samo tako dolgo, dokler bo lahko delal po svoji glavi in dokler bo svet pripravljen plesati kakor bo on žvižgal. Hitlerjeve obljube ne drže Koliko so vredne Hitlerjeve obljube, je pa pokazal kmalu Bivši predsednik ČSR V:' 9. mmmz potem, ko so njegove Čete vkorakale na Češko. V Monakovem je obljubil, da se bo držal določb sporazuma s Chamber-lainom in Daladierjem. Ta sporazum je določal razdelitev čeških obmejnih krajev v štiri zone, ki bi jih Hitler lahko po vrstnem redu zasedel'do 10. oktobra. V nadaljnjih zonah pa bi se moral najprej vršiti plebiscit, če bi se 51 odstotkov prebivalstva izreklo za Hitlerja. bi dobil on tudi te kraje,, v nasprotnem slučaju bi pa o-stali Cehom. Jedva pa «o začele njegove Čete korakati v četrto zono, ki mu je bila dovoljena, že je Hitler zahteval brez plebiscita takozvano peto zono, ki obsega pet tisoč kvadratnih milj ozemlja. Ce se mu ne dovoli zasedba tega o-zemlja, je zagrozil, ga bo zasedel na svojo pest. pa če bi se moral poslužiti oborožene sile! Nu, "plebiscitna komisija", v kateri so zastopniki Anglije, Italije, Francije in Nemčije (češki zastopnik je itak brez besede, zato se ga komaj »plača omenjati), je brž prisluhnila ter mu dovolila kršitev mo-nakovskega dogovora! Tako so se Hitlerjeve čete ustavile trideset milj pred Prago. Ko to pišemo, je sploh negotovo, ali se bo vobče vršil kak plebiscit. Hitler bo sam vzel vse, kar bo hotel. •Prod iranje na Balkan Medtem pa je Hitler že začel prodirati na Balkan in v Mal) Azfjo, ne sicer z armadami, temveč s trgovskimi misijami. V Beograd in Turčjo je poslal svojega agenta VValterja Funka, da naveže čim tesnejše gospodarske stike s temi državami, kar bo nedvomno dosegel. Balkanske vlade so danes v takem položaju, da jim ne kaže drugega, kakor da se gospodarsko — pa tudi politično — sprijaznijo z ostjo Rim-Berl in. Tako bo Hitler dosegel, očividno brez boja, popolno gospodarsko in politično dominacijo nad srednjo Evropo in Balkanom, in najbrž tudi (Nadaljevanje na 2. strani) K^taihiiaYCril Črna roka iz Rima seže v italijanske domove v Ameriki John C. Metcalfe, chicaiki reporter in adaj v iluibi Dirio*«(> odteka, v čigar im«n« preiskuje nacijske aktivnosti v Združenih državah pripoveduje člarom odteka, kaj je odkril. Metcalfe je bil dalj čaaa član ameri« tke nacijake organizacije Nemiko-ameruki bund, da je dobil vpogled e njeno delovanje. DROBIŽ OD VSEPOVSOD Roosevelt svari delavce Na konvenciji Ameriške de-1 lav.ske federacije, ki se je vršila zadnji teden v Houstomi, Tex., je bila prečitana pozdravna poslanica predsednika Roosevelta, ki je delegate opozori) na nevarnosti, s katerimi pieti današnji razkol v vrstah organiziranega delavstva ter izrazil upanje, da bo A D. F. "pestila vsa vrata odprta za mirovna prizadevanja". Roosevelt je opozoril konvencijo, da prinaša nadaljevanje medsebojnega boja fkodo delavcem samim. Predsednik je1 zaključil z besedami: "Ce se bodo voditelji organiziranega delavstva znali pr.botati in ohraniti mir moročila gl. odboru unije, da čim prej sprejme določbe z ozirom na odgovornost in avtoriteto posameznih Članov odbora. Članstvo, sta izjavila, si želi, da se čim prej spet vz-po ta vi mjr in sloga v njegovih vrstgah in gl. odboru, ker le na ta način je upati, da bo unija ohranila svoje dosedanje pridobitve ter napredovala. Ameriško delavstvo je nedvomno veselo tega dogodka, ki bo dobro vplival na delavsko gibanje v deželi. Upati je, da so se voditelji UAW naučili dovolj iz sedaj srečno poravnanega spora, da se odslej ne bodo več dali zavesti razdiralnim vplivom in strastem. S. ZAITZ PIJE V današnji številki najdete dva članka od s. Zaitza, urednika Proletarca: članek "Na Čehoslovaškem meseca junija in zdaj" in "Vtise s pota", ki se bodo nadaljevali v prihodnjih številkah. — S. Zaitz je zdaj zaposlen pri urejevanju Ameriškega družinskega koledarja. Ko bo gotov s tem de-' lom. se bo podal na predavateljsko turo po naših naselbinah v Pennsylvaniji in drugod. V uredništvu ga bo ta čas na-domestoval dosedanji začasni urednik Ivan Jontez. Mussolinijeva tajna policija, ki dobiva inštrukcije od italijanskega poslaništva v Washingtonu, kateremu je podrejena, razširja fašistično propagando po Združenih državah in terorizira ameriške Italijane, ki odklanjajo fašizem. Diesov kongresni odsek za preiskavo neameriških aktivnosti, ki se je po dolgem obotavljanju naposled odločil posvetiti na nacijsko in fašistično delovanje v deželi, se je zadnje dni precej dobro seznanil s tem predmetom. Na dan so prišle stvari, o katerih se mu najbrž ni sanjalo. Odkritja, ki se tičejo nacijev in fašistov v Združenih državah, so tako važna, da so vsa prejšnja odkritja o "komunistični nevarnosti" v primeri z njimi rrušice. Zadnji teden smo poročali, da so verodostojne priče potrdile, da vodijo ameriški naciji na direktivo iz Berlina in s pomočjo Hitlerjevih agentov in diplomatskih zastopnikov intenzivno nacijsko kampanjo v Združenih državah in organizirajo in po vojaško vežbajo nacijske udarne čete. Pretekli teden pa je prišlo na vrsto delovanje Mus-»olinijevih agentov. Mussolinijeva ta in« policija v Ameriki Kot priča je nastopil pred odsekom Girolano Valenti, predsednik Italijanskega protifašističnega odbcra in bivši urednik newyorškega italijanskega časopisa La Stampa Li-bre, ki je povedal v resnici zanimive stvari. Najbolj zanimiva je 'bila vsekakor izjava, da ima Mussolini v Združenih državah vse polno agentov svoje tajne policije — Ovra —, ki nadzoruje dejanje in neha-njc ameriških Italijanov ter izvajajo nanje pritisk, da bi jih pridobili v fašistični tabor. Pri tem se poslužujejo vsakovrstnih groženj. Valenti je svetoval odseku, naj pokliče na pričevanje žrtve teh agentov. Valenti našteva imena Valenti je nato izjavil, da lahko dokaže, da so italijan- ski diplomatski in konzularni zastopniki v direktni zvezi s fašističnim gibanjem v Ame-riik in Mussolinijevi agenti, katerim dajejo navodila in jim tudi drugače pomagajo. Nato je najprej navedel imena štirih znanih agentov Ovre: stotnik Carlo Vinti, Pietro Pupini Carbonelli in grof Fachetti Hicglia so v Nevv Yorku, in Ubaldo Guidi v Bostonu. Potem je nadaljeval: '"Italijanski konzularni uradniki govore na napol javnih fašističnih shodih in zborovanjih za za-Drtimi vrati in razširjajo čisto fašistično propagando, skuša-ioč izpc»dkopati vero v demokratično vladno obliko. Med tistimi, ki so se ponovno udej-«tvovali v tem pogledu, so sledeči: generalni konzul Vec-chiotti v Nevv Yorku, generalni konzul Segree v Bostonu, ireneralni konzul P. Peravan v Fhiladelphiji, konzul P. De-jcicco v Nevv Havenu, Conn., in konzul Yannelli v Johnstovv-lp«n. Pa. Mfvitem ko uživajo diplomatsko imuniteto skušajo ti italijanski konzularni uradniki vplivati na ameriške Itali ia ne, »da jih ipridobijo za podpiranje svoje vlade." Grožnja z deportacijo Agenti Ovre in italijanski konzularni uradniki se pri i svojem delu poslužujejo vsakovrstnih, celo kriminalnih groženj, je izjavil Valenti, ki I jc nato predložil zapriseženo ! izjavo Mrs. Leonore Pel lan i iz jNettletona, Pa., ki pravi, da je bila nekega dne pozvana na !italijanski konzulat v John-Johnstownu. Nato žena v svoji izjavi navaja, da ji je zagrozil tamošnji konzul Yanel-li, da mora njen mož nehati nabirati prispevke za španske (Nadaljevanje na 3. strani.) Španska republika nočedeliti usode Čehoslovaške Kmalu (K> zaključku mona-kovske kupčije, s katero jc bi Dr. Edvard Benei, bivši predsednik čelioalovaake republike, ki •• J« moral umakniti is tvojega urada po je začelo govoriti v političnih krogih, da imata Mussolini in Chamberlain v mislih tudi nekakšno kupčijo glede Španije. Angleški toriji bi namreč ra
  • i nato stopila v veljavo. Ampak del Vayo pravi, da španska vlada odklanja vsako mnel na "reševanje evropskega miru" na račun enotne Španije. "Evropa ne more doseči trajnega miru na račun nekaterih dežel", je poudaril del Vavo. Tak "mir", ki jc včeraj zahteval žrtvovanje Avstrije, danes Čehoslovaške, jutri pa bo zahteval žrtvovanje nadaljnjih malih dežel nenasitnemu fašističnemu pohlepu, stoji na lončenih nogah, ki se lahko vsak čas zdrobe! Del Vayo je nato opozoril, da trka na duri španske republike 'izredno težavna zima", tekom katere bo mioralo "na tisoče žensk in otrok gladova-ti, če ne bo zunanje pomoči". Nato je dodal: "Njihovi pogledi so uprti zlasti v Združene države, odkoder so prišli že lepi dr>kazi simpatij." Položaj na bojiščih ostaja medtem nespremenjen. Vrše se le lokalizirani boji na bojišču ob reki Rbro. DR. EDVARD BENEŠ V sredo, dne 5. oktobra se je zgodilo, kar je bilo pričakovati: dr. Edvard Benes, učenec, pomočnik in naslednik velikega Masaryka, očeta čehoslovaške republike, je pod pritiskom razmer odstopil. Njegova resignacija je bil* sprejeta in posle predsednika bo vršil premijer Syro-vy, dokler ne izbere parlament novega predsednika. Beneš je odstopil, ker je uvidel, da je postal kamen spotike za Hitlerja, kateremu bi bil dobrodošel povod za ponižanja na račun okrnjene republike. To je hotel :>i eprečiti. V odstopnem govoru je pozval svoj narod, naj rstane složen, pogumen in zvest svojim idealom. O mona-kovskem dogovoru je izjavil, da ni bil pravičen in da ga češko ljudstvo ne bo nikdar pozabilo. Beneš je bil v povojni Evropi izredno čislan državnik. S svojimi nastopi pred forumom Lige narodov, v kateri je bil dolgo časa ena najvplivnejših osebnosti in njen bivši predsednik, si je pridobil naziv "sijajnega državnika". Zunanja politika mlade republike je bila vsa leta pod njegovim vodstvom. Temeljila je na Ligi narodov in aavezništvu s Francijo in njenimi zaveznicami. Ta politika, s katero se je smrtno zameril Hitlerju, je dobila v Monakovem smrtni udarec. Pokojni Masaryk je rekel o njem: "Ce bo kdo srečno povedel republiko skozi prihajajoče viharje, jo bo Beneš." Toda evropski politični razvoj je krenil v džungle nasilja in izdajstva in Beneš je moral iti. Zadnji izmed evropskih povojnih velikih demokratičnih državnikov se je z njim umaknil • pozomice. Evropa pa se je spet vrnila k politiki zakulisnih intrig in okovane pesti. Beneševa tragedija je tragedija sodobne Evrope. PROLETAREC UST ZA fNTtRESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. današnji obraz čehoslovaške republike IZHAJA VSAKO SREDO. Ud«j« J«|Mltviiib D«Uv»ka Tiskovna Druib«. Ckicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Žadinjanih driavah sa c#lo leto $3.00; sa pol leta $1.75, sa četrt leta $1.00. Inosematvo: ta celo leto $3.50; ta pol leta $2.00. Val roke p is I ia o*laai morajo biti v aaiem urad« najpozneje do pondeljka popoldne s« prlobčitev v itevilkl tekočegtj^rjlna. PROLETAREC Publlslied every Wtdnesday by the Jo*osl«v WorkTnen'i Publishin* Co., Inc. Established 1906. Editor..............................................................Frank Zaita. Business Manager...................................... Charles Pogorelec. Asst. Editor and Asst. Business Manuger........Joseph Drasler SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Slx Months $1.75; Three Months $1.00. Forelfn Cotmfcries, One Year $3.50; Six Months $'4.00. PHOLETAREC 2301 S. Lawndale Aea. Telepbonet ROCKWELL 2*64. CHICAGO, ILL. G EKMAHV T DRC^DCNo POČ A A/D 1 skupine staremu; "plati!" In, mir. toda kovčegov ni bilo. Sla je dal, nato pa pokazal apel jih je iskati ven sama. Vsak je drugenvu svoj listek h številko . bil na drugam vozičku med ku-vagona. Ha,-ta je pa na dru-lpom prtljage. Ali naj zdaj tri-gem koncu vlaka. Stari je klel j krat plačujem napitnino, se je postreščkom boga po srbsko! jezila. Prijazen sopotnik ji je in vlačil eule in vreče iz gnječe svetoval, naj dobi najprej po-v vagonu. Svetoval sem mu, streščka, mu pokaže kovčege naj kar ostane notri — dalj ko j in ko jih bo spravil kamor spa-do Pariza se i tem vlakom itak dajo, naj ga plača. APfcATO lOCCUttED 0vgermamv MEFOR& MONDAV OCT. 3WX >hadkda*ba shch* o mumich lahdto atmeiderv INTBRN AmOMAL potk* J UNTflL CZECMS EV*OJ£T* ^ [AHP GOtMAHS TAKC COUl*CL [ HUMGARV • 5U0Aft5T ne more peljati. A mož se je bal, da bi se peljal kam v napačno smer. Prtljago je srečno izmotal iz vagona. Postreščki so mu bili takoj pri rokah. "Na boste me več," je rentačil in sam nosil ter ves čas godrnjal. S prtljago ima ob takih prilikah marsikdo veliko sitnosti, posebno ako mu kovčegi zamešajo med druge in jih je treba iskati. Neki Rumunki je po-strešček prinesel v vlak dokaj velik kovčeg in zahteval dolar. Gornji zemljevid pokacuje približno točno sliko —T^T^ ■ U: .. ..mlievidu Ponujala mu je 75c, ako ji pri- p« se denes sasedeno vse o«erol|«, ki je aa semijeviau j # .. . . , v ------ — (Te- nese še osta e tri. Vzel je de- . . m,* , ,« * . uiAPČeno. Pole« tega »o Poljaki sasedli Teiin današnje, v Moaakovem obrezane Cehoslovaske. Ko jo ^^ f£aUajo n. Bratislavo (Pres.burg) čete ta- . -a.____ Slovenci na Aquitaniji Slovenska skupina na tej ladji je Štela šest oseb. Mrs, Gerbčevo rn njeno hčerko i* Cantona O., Jakoba Zupana in njegovo hčerko Elico ter naju dva. Rekli so, da je par Slovencev tudi v turfstovskem aH v drugem razredu. Ako so bili, med nas niso prišli. Množica v vlaku se je umirila, police in hodnike so napolnili a prtljago in strojevodja je dobil signal za odhod. (Dalje prihodnjič.) bil narisan, je bilo rečeno, da bodo Hitlerjeve koj aasedle samo okolico Aicha in Egerja, v resnici je in okoliško osemljn. Tako bo nazadnje ostalo Cehom Slovakom le okostje nekdanje republike. VTISI S POTA IN DRUGE ZANIMIVOSTI FRANK ZAITZ Druga delitev Evrope Pred dvajsetimi leti «o v pariških predmestjih Versaille« in St. Germain delili Evropo. Glavna delilca sta -bila francoski ministrski predsednik Clemenceau in angleški premijer Lloyd George. Ameriški predsednik Woodrow Wilson ni imel dosti besede pri tem, pa tudi Italijan Orlando je bil kmalu potisnjen ....... v ozadje In tako je bil narisan nov zemljevid Evrope pred- "Povratek" po treh desetletjih V New Vorku je naju pova-jkma.u uzrl nekoga, ki sem ga vsem po željah Clemenceauja in Lloyd Georga. ki sta repre- K„ Mm doW, me!WCa marc, M n. nUklmtlubu vVhS Zt zentirala angleške in francoske imperialistične interes. l907 na lju„jan ^,i kem delav,Uem centru. j irtrpana. Ljudstvo je ie leta M0NAK0VSKI "MIR" SLONI NA TRHLIH NOGAH (Nadaljevanje s 1. strani.) nad Malo Azijo. To tudi krva vo potrebuje. Nemci j je Učna Naci)ska Nemčija je namreč da se vrnem čimprej — to je, ko hitro si dovolj prihranim, da si s prineseno vsoto izboljšamo dom, iia bi bil nam vsem zapletla v krvavo klanje zaradi kakšnih lepih, človečam»kih je dovoljeval odhod iz Avstri idealov, na primer zato, ker je bilo ogroženih par majhnih je, sem urad " držav. Ta vejna je bila docela imperialistična ali, da bo izključen vsak. nesporazum, kapitalistična vojna. Slo je za med-1 narodne trge, trgovska pota in slično. Cesarska Nemčija je po f r anc osk o-n erafik i vojni L 1870-71 naglo razvila svojo industrijo in trgovino ter bolj in bolj konkurirala angleškim in franooaknn kapitalistom. Obenem se je nemški kapitalizem začel ozirati za surovinami, ki jih je potreboval za svoje industrije, pri četmur je obrnil oči (predvsem na vzhod, preko Avstrije in Balkana v Malo Azijo, proti Bagdadu ; pa tudi tuslc* Ukrajina ga je že tedaj mikala. I^a »kratko povedano, je postal nemški, kapitalizem preveč agresiven in njegov apettt prevelik, da bi mogel ugajati amgleškemu in francosikemu kapitalizmu. Kapitalisti posamezni^ dežel so namreč prijatelji med setooj samo tako dolgo, dokler sosed ne zaide sosedu predaleč v zelnik, kjer rastejo trgovski dobički. Kakor hitro se to zgodi, že začne prasketati in kmahi je ogenj v strehi. Nastalo je hudo trenje med nemškim in anglo-francoskim kapitalizmom. To trenje je naposled privedlo do izbruha so- seltvi tako težek boj za obsta- seljenci. Tisoči so se res vrnili s prihranki, jih potrosili ter se spet vrnili. Nekateri ao sli sem in niča, Jugoslavija tudi. Rumu-nija se bo priključila. Bolgarska in Giška bosta sledili, najbrž tudi Turčija. To se pravi, da je Hitlerju že zagotovljeno gospodstvo nad vso srednjo Evropo in Balkanom. S tem si bo Nemčija gospodarsko zelo nekaj zanimivosti in uredila tej Bil je tHle^ižmed"Vo«Iitelje"y|flVz^no hranjeno. k«kor_z. j »P^J««^ ^^tSveTk™ nacizem ne bc temeljnih vzrokov po-bede v Nemčiji neenake razdelit-dobrin.) In ko potreba Hitlerju, da čim prej si 0D0mrne organizacije. Vendar pa Veliko pa jih^ je imelo po^ pn- r ^ -Treba je brzeti in .e po- i* bila med to srbsko in eesko 1....... ............vu nriltMrn." hkupino velika razlika. V če- tek opustili. k"1«'" . je bila v večini proleUraka. C i u ^ pot. Kadar se to zgodi, bo pa , ..... jem krovu za potnike, tik nad % * hoslovaska je za praktične H . , * , z t nekaj letih, sem sporočil J Qb vnanji steni Iadje Jan.mal me je v nj, star mo- svche Hitlerjeva provinca.! zakrnelo m pokolj bo etra* da se sicer Se vrnem. q morje> ,menitnl! žak - opazil sem ga že. ko je Madžarska je njejfova zavez-1 nejii kot si moremo misliti, logcie, toda le na obisk. ' , . ... . • priAel v New \orku na ladjo Toda okno je bilo zaprto in, . in nosil svojo prtljago kar v vrečah. Je že dolgo v Ameriki, Ženo ima v starem ^ .. .... . . . ka okn« zelo lepo izgledajo na ' "«■. ne vr«fa w prvi«, devolje P-sljejo od doma de- oglašanje ladje, a za Mnv P. ' r ' nar za povratek. NiMe ne bo , vrednostI. vitalno. Delal je v Garyju in v zvedel tega. mi je zagotavljal, in nikdo se ne bo norčeval. A na ta način se jaz ne bi vrnil, kajti smatral bi se v posmeh samemu sebi. Z domom sem ohranil ves čas pismene vezi. Tak je bil običaj med veČino naših roja-| kov v Ameriki, ki pa je od leta do leta pojemal in danes čuje- i ; u;i v« drugih jeklarnah tam okrog, osta em pa je bila najina ka- J. . . . 1 1 zdai pa je dela jako malo in j starih ljudi sploh nočejo več. Bil zmiram varčen, dobil je bina dobra in oprema čista in mikavna. Torej bo že. Le na zai na krov, kajti 44Aquitania",, . ! . i' «em par svojih otrok, ki si naj katero sva si izbrala za pot ' ■» . • .J zdaj pomagajo kakor vedo in znajo, on pa nese domov toliko, da bosta z ženo že nekako shajala. Tudi doslej ji je pomagal. Nič ni po neumnem za preko Atlantika v Evropo, ne bo se od M a kako dobro uro. Na krovu sva videla nove znance, ki so prišli bodisi uradno, ali vsled poslavljanja od te po starokrajskih vaseh vse pnjjateljev, ali pa kar tako iz p^lno pritožb, da "naš" ali radovednosti in dohega časa. "naša" že mnogo let nič več ne, Nekdo izmed n jih me predsta-P^e. i vj jugoslovanskemu generalne- Sestre so me v vsakem svo- j mu Konzulu, ki posluje v New jem pismu vabile, naj pridem Yorku. O meni je že slišal, je tja vsaj na obusk, da ustrežem dejal. Bržkone nič posebno | kar so bile v zahvalo potegnjene na vseh koncih in krajih, povratek opustili. Anglo-francoski kapitalizem je pa narisal nov zemljevid Evro- Po pe, pač tako, kakor so mu narekovale njegove lastne koristi, domov Na upravičene zahteve in potrebe posameznih evroptikih lju J- ako mogc ?tev se pri tem ni oziral. Njegova osnovna ideja je bila, da je Matl Pa je tarnala: Le čemu, ritrjen žeiezen po- treba zavarovati lastne imperialistične koristi za -vse večne | » Pg«*., m b.Io krov Rja na njemu je pričala,;* čase". Zato je prišla Nemčija pod vojaki gorenj versaillske ^ *l **^Z^^J^^O ne' pagodibe; in zato je bila Avstro^Ogrska razkosana. 1 ,7fflflH!1,ft na Ta delitev je bila prav tako nesrečna kot krivična poteza, s katero se je zasejalo nezadovoljstvo m sovraštvo, ki se je v Jdveh desetletjih razbohotilo da strah. Italija je dobila Pri-morje in /uini Tirol, do katerih ni bila upravičena ne zgodovinsko niti gospodarsko ali narodnostno. Avstrija je ostala glava brez telesa. Madžarska je izgubila preveč ozemlja, zlasti na račun Rimmunije. In tako dalje. Versaillska in st. germanska delitev Evrope je bila strahovit kozel, ki se je moral prej ali slej obrniti proti svojim očetom. Evropa je postala gnezdo nezadovoljstva in sovraštva. V tem gnezdu so se rodili Mussolini, Hitler, Pilsudski, Hiorthy — "močni možje", ki so se zakleli, da ne odnehajo, dokler ne izvedejo nove delitve Evrope, take delitve, ki bo ugajala njim, to je imperialističnim interesom njfhovih dežel. Mudsolini je začel z Etiopijo. Japonci z Mandžurijo, Hitler z remilitarizacijo Nemčije. Nato je prišla na vrsto Španija. Medtem se je fcila Liga narodov že izkazala za impotentn j orodje anglo-francoskega kapitalizma. Mussoliniju in Hitlerju je rastel greben. In Hitler se je opogumil ter (s pristankom angleških torijev) priključil Avstrijo k rajhu. Potem je prišla na vrsto Cehoslovaška. , Kaj si bo mislil bodoči zgodovinar o jalovi vlogi Londona in Pariza v tej (krizi, ne vemo; lahko smo pa prepričani, da ne bo njegova sodba laskava. Iz strahu pred pojačanjem vpliva sovjetske Rusije, če bi jim ista pomagala streti novi nemsk'! imperializem, in iz strahu pred možnostjo, da bi padec Hitlerjevega ia Mussolini je vega režima vrgel Nemčijo in Italijo v naročje komunizma in da bi slednji potem tudi njim spodnesel prestol, »o angleSki in francoski kapitalisti privolili v vse, kar sta ta imperialistična bandita doslej zahtevala. Recimo, da je bilo do tu vse v redu in da Sudetenland ali, magari cela Cehoslovaška ni vredna tiste krvi, destrukcije in trpljenja, iki bi ga povzročila nova evropska vojna, kar je res. Toda mar je bila z žrtvovanjem CehosIovaAke enkrat za vselej odpravljena nevarnost ii<6ve vojne? Kdor to verjame, je slabo poučen o tendenci kapitalizma in zgodovino slabo pozna. Hitler je resda ofoljkilbil, da ne bo več agresiven, če dobi Sudetenland. Ampak njegova obljufca ni vredna piSkavega oreha. Držati je ne bo mogel, tudi Če bi jo Kate!. Stle, ki ga ženejo vedno naprej, so močnejše od njega. . S tem, d a so privolili Razkosanje CehoslovaSke, so anglo-francoski imperialisti privolili v nov6 delitev Evrope. Delilca »ta Hitler in Mussolini. Oba irrtttta velike načrte. Hitlerjevi nbsegajo srednjo Evropo, Balkan in Ukrajino (Bagdad tudi ni de pozabljen), filezko-HoIStajnsko (zdaj danslta pokrajina), AlsaAko~LfOrensko (vzeli Francoži I. 191«) in takozvani poljski koridor, ,ki tvori za^ozdo med netnfiko Vzhodno Prosijo in Nemčijo; Mtfssolinijevi pa Sredozemlje. Druga delitev Evrope je tu. Kako daleč bo šla. je seveda odvisno od različnih faktorjev, predvsem pa od rdečega strahu, ki tiči anglo-francoirkim kapitalistom globoko v kosteh. Gotovo je le, da bo ta nova delitev prej alii slej privedla do volno, petrolej in druge suro- zdela stvar preveč tvegana, da vine, v zameno jih bo pa zala- bi se ustrašil za svoje zobe .. . gala s svojimi industrijskimi To je možno. Ugibati o tem je izdelki. To mora čim prej do- pa. seveda, še prerano. Zaen- seči, izlepa ali izgrda, sicer se krat je gotovo le to, da ne po- ga bodo naveličali tudi njegov; meni monakovski sporazum pristali. zanj nič in da bo korakal k no- _ vim osvajanjem, diplomatič- In potem. n-m «n g0ap0darskim in da bo Tolažiti se, čei, saj Hicler- mir trajai je tako doigo, do- jeva zmaga ni tako velika se kler mu nihče n(? bo stopi, na pravi slepiti samega sebe. ce- DVE LETI JUNAŠKE BORBE ZA SVOBODO ŠPANIJE Ob priliki dnuge obletnice j pozdravlja svoje španske so-španske vojne je Narodni svet druge. V imenu angleških de-anglečkega delavstva objavil lavcev proglaAamo našo soli-sledeči proglas: darnost z njimi v njihovem Pred dvemi leti je vlada boju. Mi se priključujemo nji-španske republike naletela na bovi zahtevi, da se jim prizna vojaško vstajo proti sebi, ki jo organizirale fašistične sile v Španiji, po namigu in s popravljal. Kuhal si je sam v ba- nacijske in fašistične raki in še sinovoma je dajal' diktature v Nemčiji in Italiji, hrane in denarja, ko sta bila'L°Jalni republikanci so vse od materi, ki pravi, da vzlic svoji veliki starosti ne bo umrla dokler me ne vidi. Odgovarjal sem vsako leto, da se "osebno vidimo v prihodnjem letu." Izpolnjena obljuba Končno se je v stvar umeša-la Angela. "Pojdi," je rekla, "ali pa jim določno povej, da ne misliš več na obisk svojega rojstnega doma." Sklenila je, da greva skupaj, kajti ona ima tam mater in vrh tega bo morda nama obema koristilo, če se nekoliko razgledava po svetu. Pristal sem v predlog — ona je vsa ta leta delala in hranila in spomladi mi je rekla: "Tako. Zdaj pa le uredi kar je potrebno. Meseca maja odpotujeva." A jaz sem še zmerom omahoval, bi šel ali ne. Kaj bi tam? In kako z delom tu? '"Vse boste uredili," je rekla. In tako je tudi bilo. Maja sicer nisva še mogla na pot. A 15. junija sva bila že na ladji. "dobrega". Bil je vljuden in vpraševal, kam vse sem namenjen. Naštel sem mu mnogo dežel in krajev. Ni verjel, da mi bo to mogoče v dobrih sedmih tednih. "Ko se vrneš, me obišči in povej, kako se ti je to posrečilo," je dejal. Ni se mi posrečilo in tuki ako bi se mi. bi mu ob vrnitvi ne utegnil iti praviti Koncem konca bi to ne p^'sinilo najufda M*šia bilo tudi nič zanimivo. z nj;mL "Prideva na Če*ko po- zneje, ko ne bo več gnječe v brez dela. Blizu tega starega človeka iz Like sta bila dva druga priletna "pravoslavca". Tudi ta dva sta se vračala za stalno. Amerika ju nič več ne rabi, sta rekia. Težave s prtljago Vreme smo imeli lepo vso pot. V Cherbourghu smo se izkrcali, dali prtljago v pregled francoskim carinskim uradnikom in nato hajd na vlak. Čehi so imeli poseben vlak skozi do Veseli Čehi Na krovu se je trla množica potnikov in poslavljalcev. Slednji so bili večinoma Čehi. Tudi na pomolu ob ladji jih je bilo kak poldrug ti*Oč. Poslavljali so se od velike skupine rojakov, ki je bila na poti v Prago na vsesokolski slet. Končno je ladja odplula. Množica na pomolu, z robci v mahajočih rokah, je izginevala v dalji. Cehi na krovu pa so bili vsi razigrani. Ponosni, narodni Cehi! Med njim sem Pragi," sva jim odvrnila. Srbi in drugi potniki pa smo vzeli poseben vlak Cunardove družbe, ki vozi s pomola do Pariza. Nosači in potniki *o kake pol ure tekali ob vlaku kakor blazni. Skoro vsak potnik je imel dva in nekteri celo štiri in več kovčeanov. Potniki iz skupin so dobili vsak svoj listek s številko vagona, v katerega naj vstopijo. Te listke so dali začetka z izrednim junaštvom odbijali fašistične napade na svobodo republike. Toda pri tem jim je bila odrečena pravica, nabaviti si orožja, ki je potrebno pri obrambi republike. Postali so žrtev "neinter-vencijske" politike, ki jih je oropala pomoči, dočim so njihovi sovražniki istočasno dobivali nemško in italijansko pomoč v moštvu in miuniciji. Rrputblfkanlska pristanišča so bila blokirana. Angleški in drugi parniki, na tovor je ni z živili za lojalistično civilno prebivalstvo, »o bili bombardirani in potopljeni. Angleški in drugi mornarji so bili pri tem ubiti. "Neintervencijska" po-litiqa je hromila špansko republiko in pomagala fašistom. Španska vlada je zaman apelirala za vzpostavitev njenih pravic po mednarodnem pravu. Fašistične države odprto podpirajo Franca, svojega fašističnega pajdaša. Demokratične države nimajo nič proti borbi španske republike za nosačem. Ampak nosačem se .demokracijo, nočejo ji pa pro-mudi, ako hočeja kaj prida za- dati orožja, da bi se lahko bra- služiti. Našemu staremu iz Like je postrešček nesel vreči kar v prvi vagon. Stari mu je usodne eksplozije med nemško-italijanskim in anglo-fran?) skim imperializmom. In kasneje ko se to zgodi, toliko bolj za uslugo ponujal kvoder in ga krvav bo pokolj. vprašal, če je to prava kara. A Cchoslovaško daritveno jagnje je bilo žrtvovano zaman, postrešček je vpil "dollar, one In v tem je vsa tragedija anglo-francoske kapitulacije pred |dollar". Toliko je treba plača-tkovno unijsko gibanje ob pri-idenski delovnik v avtni indu Hitlerjem in Mussolinijem. |ti, je* dejal nekdo iz srbske!liki današnje dov, so odklonile vsako akcijo ter s tem zakrivile, da je demokracija danes povsc«J napadana in na umiku. Angleško delavsko in stro- pravica do oboroževanja. Mi se odkrivamo pogumu Špancev in njihovih sodrugov, ki so padli pri obrambi demokracije. Mi se dim jeni spominjamo žensk in otrok Madrida, Guer-nice, Barcelone, Valencije in drugih razdejanih Španskih mest, ki so postali žrtve nečlo-\ askih fašističnih strojnih strelcev. Mi zahtevamo, da angleška vlada konča "nein-tervencijsko" sramoto. Mi zahtevamo, da se Španskemu ljudstvu prizna mednarodna pravica do oborožitve v svrho obrambe. Mi apeliramo na vsa sorodna gibanja, da se nam pridružijo in izrečejo svojo solidarnost s španskimi sodrugi. Naposled pa poživljamo angleško ljudstvo, da poma-ga republikanski Španiji s prispevanjem v Mednarodni solidarnostni fond in v Mlečni fond za Španijo, .ki je bil ustanovljen, da preskttoi živila, zdravila, ambulance itd. za Španske može, žene in otroke, ki bi jejo pravično borbo proti fašističnomiu tiranstvui, ki si jih hoče fVodvreči. Za 32-urni delovnik U. A. W., unija avtnih delavcev, je naznanila, da se bo borila za uvedod 324urnega delovnega tedna v avtni industriji. In koncem minulega tedna je tri tisoč delavcev v Plymouthovi tovarni v Detrai-tu demonstrativno odklonilo iti na delo, da s tem pokažejo, da so pripravljeni, boriti se za skrajšanje delovnega časa. Te- vDOl I0E30 IOBOMHMMHBBOBOMB3000I JOACHIM BARCKHAUSEN—IVAN VUK: DŽINGIS KHAN Povest o mogočnem "Gospodarju sveta" in o njegovih vojnah v trinajstem stoletju v Aziji lOBSSaOBO IODOI IOOOI IODOC locaoi ona« TORIJSKI PREMIJER J (Nadaljevanje.) "Kakor vidiš, povsod žive ljudje našega naroda in našega plemena. So sicer odpadniki in. privrženci Mohameda, ali vendar, naši krvni sorodniki so. Ti so rospod vseh na-rodov-jezdecev, zato si tudi po volji božji njih gospod. Povsod smo zadeli na sledove tvojega velikega prednika Atile. In še dalje tam na zahodu, v neki deželi, ki je žal nismo več mogli obiskati, ker ni dopuščal čas, teče reka, ki ji pravijo Donava. Tam je stal grad Atile in njegovi nasledniki še prebivajo tam, kakor so nam pravili poročevalci, na obali tiste reke Donave." Globok vtis je naredilo generalovo pripovedovanje na Džingis khana. Takorekoč neverjetni podvigi in uspehi majhne armade, malenkostne izguibe, zato pa ogromen plen... vse to je na novo pokrepilo in utrdilo Džingis khana v mnenju, da mora izvršiti nalogo, ki m»u jo je določil Bog, da postane 4 Gospodar sveta". In trdno je bil odločen, da uresniči ta sen o svetovnem gospodstvu. Staro pravljico o državi davnih prednikov ob reki Donavi hoče zopet postaviti v resničnost. Sledili so tihi meseci, v katerih se je Džingis khan s svojimi vojskovodji odtegnil vsakdanjosti. ."Gospodar sveta" je delal načrte za nove vojne pohode. Stari Subotai je bil njegov svetovalec. Kaj sta govorila ta dva jezdeca med seboj, ko sta delala s stepe izlete, je po dveh desetletjih čutila Evropa. • O pohodu jezdecev generala Džebeja in £ubotaia piše perzij.aki kronist: "Ali ste ie slišali kedaj, da bi tolpa mož ia vzhoda, od tam kjer vzhaja sonce, jezdila preko vse zemlje tja do Kaspijskega morja, Uničujoč povsod in smrt prinašajoča? Nato pa bi se naenkrat obrnila in se vrnila čvrsta, žtirava in z bogatim plenom obložena k svojemu gospodu? In to v teku pičlih dveh let?" • . • - v ■ Medtem ko sta Džebe in Subotai galopi-rala ob Kaspijskem morju, je Džingis khan razdelil svojo armado. In pod poveljstvom njegovih dveh sinov so zavzemale te armade severno Perzijo, Irak in pokrajino Khorasan. Ko je bilo to opravljeno, je bil nekaj časa odmor. Vršile so se jezdne igre in velike lovske svečanosti. Džirrgis khan se za te svečanosti »ker ni kdo ve kaj zančiikal ter je ti*ed tem poslal v Mongolijo karavano, obloženo a plenom z bojnih pohodov. S temi karavanami je tudi poslal tisoče rokodelcev, ujetnikov rz zasedenih dežel. Naj nauče mongolska plemena v njih domačih stepah kar se bo dalo. Rokodelstvo sveta naj poneso tako daleč, kakor daleč sega država misarja za atletiko, obrestno mero na posojila se je znižalo f»a in Zveza dobi svoje lastno glasilo (mesečnik) pogojno za eno leto (če se ne obnese, se po enem letu ukine). Znižana je tudi pokojnina za stare člane. Prihodnja konvencija se vrši v bližnjem Buclidu. Na konvenciji je bilo hudo trenja med gl. odborom in Louis Pircem, urednikom 'A-meriške Domovine", ki je ro-varil proti njemu že dalj časa. Pire je na tej konvenciji popolnoma pogorel. Izgubil je bitko za glasilo in tudi pri volitvah v gl. odbor so pogoreli njegovi pristaši. Novi glavni odbor sestoji iz sledečih oseb: predsednik Jos. Ponikvar, 1. podpredsednik Francis Surtz, 2. podpreds. Frances Breščak, 3. podpreds. Stanley Ravna-hrib, tajnik John Gornik, pomožni tajnik Max Traven, zapisnikar Louis Rozman, blagajnik Joseph Okorn; nadzorniki: Frank Shuster, Mary Dum, Mary Jerman, Helen Tomažič in John Pollock; finančni odbor: Joseph Lekan, Anton Vehovec, Frank Virant, Ray Breskvar in Stanley Dolenc; porotni odbor: Louis Ba-lant, Mary Rradaeh in Wm. Vicich; komisar za atletiko R. Lokar; in vrh. zdravnik dr. F. J. Kern. Pred padcem Hankowa Boji za Hankovv, začasno glavno mesto Kitajske, se nadaljujejo in Japonci so vsak teden bližje mesta. Kaže, da nikov v Ohiju, ki v njem izža-1 Kitajci ne bodo mogli prepre- pot dobro zastopane v tej ko- doTria društva št. 138 SNPJ v Ioni. Od tu je poslal Tone Trat- Strabanu, Pa. Pozneje, ko bo nik še en oglas za koledar. To- 8 koledarjem, pa bo na- ne je eden od najbolj marlji- redl1 govorniško turo po za vih delavcev pri tem poslu. Le škoda, da ne živi v kaki večji slovenski naselbini, ker bi lahko več storil za naš pokret. Waukegan, III.—Klub št. 45 JSZ je prispeval $7.56 tiskovnemu fondu Proletarca. V nedeljo 30. oktobra se bo tam vršila konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice, po konferenci pa bo zabava z raznimi igrami v spodnjih prostorih Narodnega doma. Sheboygan, Wis. — Frank Stih je poslal 5 oglasov za koledar, in pravi, da je še na delu zanje. Priložil je tudi eno naročnino. Johnstown, Pa. — Menda je ni te kolone, v kateri bi ne bila zastopana naša zastopnika Langerholc in Rak. Zadnji teden sta poslala *pet tri naročnine ter 50c podpore tiskovnemu fondu. Pa tudi Andrevv Vidrich se je oglasil, to pot s tremi oglasi za koledar. Tako imamo v tamkajšnjem okrožju precej agilne zastopnike ter mnogo somišljenikov in naroč-nikov.Imamo pa tudi druge vrste tiče, od katerih eden je John Kobal, kateri kot čujemo se je precej jezil na A. Vidricha, in to docela brez vzroka. Johnu svetujemo, da se spomni na prislovico: "čisti računi, dobri prijatelji." Saj razume*, kaj hočemo povedati s tem in upamo, da zadevo ne bo treba prinesti v javnost. Springfield, III. — J<>se>Jh Ovc i se je zglasil z dvema n n ročninama. padni Penni, v Ohiu in ako mogoče tudi v Detroitu, Mich. ..Po seji odborov JSZ se je vršila seja upravnega odbora Proletarca. Upravnik je oodal obširno poročilo o financah lista, načrtih za bodoče delo itd. Po vsestranski razpravi je bilo sklenjeno, da se v mesecu novembru pošlje apel vsem naprednim društvom za podporo v tiskovni fond lista. Na društva se v tem pogledu nismo o-brnili že mnogo let, dasi je bilo v prejšnjih letih to v navadi skoro vsako leto. Pomagali pa smo vztrajno in nesebično pri raznih kolektah za druge potrebne delavske svrhe. Na pr. za španske bojevnike smo z apeli potrošili precej svojega časa, ki bi ga bili lahko obrnili v korist lista. Toda ker je bila pomoč i tam potrebna in nujna, smo se z veseljem lotili zbirati in rezultat je bil, da smo potom Proletarca in JISZ odposlali za španske bojevnike nad $2.271.00. Upamo, da bo napredno slovensko delavstvo upoštevalo te naše l napore in zdaj, ko se list sam • nahaja v težki krizi, se spomnilo svojega najboljšega prijatelja in mu priskočilo na pomoč. S tem mu bo pomagalo, da bo še naprej vršil svojo vzvišeno nalogo za probujo slovenskega delavstva v Ameriki. Zadevna pismo in nabiralne pole bodo poslane društvom v začetku novembra. ža upanje, da bo imel v Clevelandu privatni sestanek s Tom Girdler jem, ki se je ^proslavil" z brutalnim zatrtjem stavke pri Republic Steel, in R. J. Wysorjem, ki je predsednik iste kompanije, dočim je Girdler predsednik direktori-ja. Pismo je bilo naslovljeno na Susan Sterling, Lakevvood, O. Ali sta imela jeklarska ma-gnata sestanek s temi gašisti čiti padca Hankovva. Vendar izključujejo domnevo, da »bo padec Hankovva končal vojno. Nasprotno, pravijo, se bo nadaljevala in Japonci bodo vzlic temu premagani. Mir se ne bo sklepal na podlagi japonskih zahtev, temveč obratno. Kitajska se ne bo podala, pravijo, dokler se ne ibo zadnji japonski vojak umaknil iz Kitajske. (..»■miSi.« ■ ■ ■ ■ S ■ ■ ■ ■■■■■■■■■ ■ ■ ■ ■ ■ J ! I»«:I i93«: PETI NTRIDESETLETNI CA DRUŠTVA i "SLAVI JA 1 S. IS. P. J ■ ■ ni . i e i e 1 | V NEDELJO 16. OKTOBRA ; J V DVORANI SNPJ, 2657 SO. LAWNDALE AVE. | IZBOREN PROGRAM: g ^ Pevska zbora "Sava", odsek kluba it. 1 JSZ in "France ■ I Prešeren". — Vadnalov orkestralni kvartet z Clevelanda, ® I orkester Bergantovih sester is Lisbon, O. — Ivan Moleko- * B va tkica "Iskra, ki je uigala kres". — Predstavitev ie ži- 9 g večih ustanoviteljev druitva "Slavija". — Glavni govornik ■ B Matt Petrovič h, predsednik gospodarskega odseka SNPJ. f PO PROGRAMU PLES V OBEH DVORANAH VSTOPNINA: V predprodaji 35c, pri blagajni 40c. DVORANA ODPRTA OB 2:30 POP. Ali ste naročnino na Prelo m tarča že poravnali? m m m■■mm mm mm« «•• KOMENTARJI časnikarji smo se morali zopet enkrat pošteno prijeti za nos. Naši komentarji evropskih dogodkov zadnjih treh mesecev in naše napovedi z ozirom na moini potek teh dogodkov so bili jako šepavi. Le malo jih je bilo, ki so sltitili, kakšna žaloigra se bo odigrala v Monakovem, pa ie tisti niso bili preveč sigurni v svojih skutnjah. Večina izmed nas je bila pa prepričana, da bosta evropaki "z^padni demokraciji" skupno sovjetsko Rusija v odločilnem trenutku stopili na noge ter zaklicali Hitlerju: Stoji Niti .koraka dalje, sicer imaš opraviti z nami! — Tako smo gledali na položaj in tako smo tudi napovedovali. Ampak mi smo le napovedovali, odločili »o pa "modri državniki" in fašistični banditi za kulisami, kamor ni prodrl noben sončni žarek. In njihova odločitev ni bila prav nič podobna našim napovedim. Nam je ostal — dolg nos! Nu, nam ni toliko zameriti, kakor ni zameriti bivšemu predsedniku čehoslovaške republike Benešu, ker je verjel, da so (bili tudi njegovi zavezniki tako pošteni, značajni in odločni demokrati kot on. O-goljufalo je njega, ogoljufalo je nas. In ogoljufalo nas bo še marsikaterikrat, dokler bodo odločali o usodi narodov zakulisni spletkarji in obcestni razbojniki, kajti za kulise pač nimamo vpogleda. Vzlic temu pa nam ni treba še vreči puške v koruzo ali skočiti v vodo. Če smo se enkrat urezali, bomo pa drugič bolje pogodili. Saj ni še vseh dni konec in zgodovina tega precudno z mešanega človeškega rodu ae ni dokončno zaključena. Torej lahko nadaljujemo z našimi napovedmi. Jaz na primer bom kar zdajle začel ter si odgovoril na nekaj vprašanj, ki so danes vsem»u svetu na jeziku, upajoč, da me ne bo nihče obsodil za — preroka. Odgovori so namreč tako rekoč na dlani in ni treba nobenih preroških zmožnosti za točen ali vsaj tri četrtine točen odgovor. Vprašanja in odgovori Kdo je zmagal v svetovni vojni iz let 1914-18? — Hitlerjeva Nemčija in sicer pri konferenčni mizi v Monakovem. Kaj se je zgodilo z "zapad-nirna demokracijama"? — Srce jima je padlo v hlače, ne to- liko pred Hitlerjem kot preti "rdečo nevarnostjo". Cesar se današnji vladarji teh dežel najbolje boje, je to, da bi ljudstvo res kdaj zavladalo nad parnim seboj ter si ustvarilo resnično demokracijo. Kdo je zdaj ekonomski in politični bos srednje Evrope in Balkana? — Nemški kapital in pruski militarizem pod Hitlerjevo komando. Katera sila danes dominira v evropski politiki? — Faši-stično-nacijska os Rim-Berlin. Kakšna je današnja pozicija okrnjene čehoslovaške republike? — Postala je Hitlerjeva vazalka in hočeš nočeš preusmerila svojo zunanjo politiko proti Berlinu, s katerim bo poslej tesno povezana gospodarsko in politično. Njene včerajšnje zveze je odpihnil veter iz Monakovega. Kdo bo Benešev naslednik? |— Kdorkoli, ki ni hodil po njegovih političnih stopinjah, najrajši kak prijatelj Berlina in Rima, gotovo pa bo potreboval Hitlerjev pristanek. Posledice za Francijo: — Prvič je zapravila v Monakovem vse svoje dosedanje zaveznike: čehoslovaško, Jugoslavijo, Rumunijo in sovjetsko Rusijo. Dnugič se je spremenila iz nekdanje dominantne sile na evropskem kontinentu Iv državo drugega reda. Tega ise ne bo dalo tako kmalu popraviti. Tretjič je postala tra-bant angleške torijske zuna-jnje politike. Kaj preostaja zdaj Jugoslaviji?—Nič drugega, kakor da IskUne čim ugodnejšo gospodarsko in politično zvfzo s politično osjo Rim-Berlin, kar so v Beogradu deloma že storili. Lahko bo vesela, ako je Hitler, Mussolini in Horthy (Madžarska) ne razkosajo. Slednji bo najbrž to zahteval (hrvaške pokrajine in dostop do Jadranskega morja). Nemci tudi še niso pozabili ideje "mosta do Adrije", s Slovenijo kot enim izmed "stebrov" ... j In sovjetska Rusija?—Stalinova politika sodelovanja z izapadnima velesilama je oči-vidno obtičala na pečinah... četvorni sporazum v Monakovem jo je vsaj zaenkrat doce-IIn izoliral. Moskvi zdaj ne kaže drugega kot čakati, kaj bo | prinesel nadaljni razvoj in — kdaj si bo "monakovska če-tvorica" končno skočila v lase .. . Ali pa . . . nak, nič več ne bom rekel o tem, to bi bilo že prerokovanje! . . . PLINSKA KURJAVA je najbolj zadovoljiva, snažna in udobna SAMO MESEŠNO (* Povprečno z« 8 mesečno gretje v sezoni za 5-sobno hišo) "Prepričali »mo se, da je plinska kurjava docela zadovoljiva v vseh ozirih, kakor nas je zagotovila plinska druiba v svoji ponudbi." — Pauline Matanovich, 5235 Sawyer Are., Ckicago. PLINSKA KURJAVA JE BOLJŠA, ker je učinkovitejša • Plinsko kurjavo se lahko instalira povsod. Plin je idealno gorivo, bodisi za parno, vodno ali zračno gretje. V par urah vam zamenjamo vaio sedanjo centralno kurjavo s popolnoma avtomatično plinsko kurjavo. Kličite, . pišite., sli . telofonirajte: VVabash 6000 sa BRKZPLAfHN proračun plinske kurjave za vaA ..................... dom...................... Plinska kurjava je edine 100% AVTOMATIČNA KURJAVA mootm COOMSV, C—MAMT gocUa je določala, da se *»u-detaki kraji razdele na več &on ali okrožij, od katerih ima Hitler pravico do 10. oktobra zasesti štiri, v ostalih se mora pa viJiti plebiscit pod nadzorstvom mešane komisije, v kateri so predstavniki prizadetih držav. Večina glasov potem odloči, kcmiu pripadejo ta jckrožja. Toda jedva so Hitlerjeve čete vkorakale v četrto zono, že je brezpogojno zahteval od komisije, da mu dovoli zasecibo nadaljnjega kosa češkega ozemlja, ki meri pet tisoč kvadratnih milj. če nvu ne dovoli, bo to ozemlje vzlic temu zasedel, je zagrozil, pa če bi bilo treba začeti vojno! Toliko da Hitler na sporazum, 0 katerem je dejal Chamberlain, da je "preprečil vojno za na! čas" ... In njegova grožnja je tudi zalegla; komisija mu je vse dovolila — in mu bo še dovolila, karkoli bo zahteval! Zdaj je Hitler samo trideset milj od Prage ... Moskve in Berlin Zdaj, ko so povojne evrop-sek politične zveze odfrčale |tja nekam za luno, nekateri ljudje tudi ugibajo, ali se ne bo Moskva sprijateljila z Berlinom in Hitler z njo, da bi si potem sovjetska Rusija in Nemčija delili sfere vpliva (in osvajanja) v Evropi ter poslali britanski imperij v zaton. Meni se sicer vidi, da plešejo ta ugibanja na zelo opolzkih tleh, ker pa se je evropska politika že tolikokrat na glavo postavila, se bom rajši držal pravila: Safety first! ter počakal, da vidim, kakšno vreme j bo jutri . . . Rečem le toliko, da so se v zgodovini že neštetokrat zgodile stvari, ki so se zdele prej docela nemogoče. Poljskim vladarjem — poljsko ljudstvo je prav tako brez- 1 pravno kot nemško — bi koristilo, ako bi imeli to resnico pred očmi . . . Konec boje v U. A. W. Tako, prijatelji in prijateljčki, zdaj pa lahko z menoj vred vidite, da znajo voditelji unije avtnih delavcev sami iz-pregledati svoje napake ter se pobotati — brez našega "po-jsrtdovanja" in "pritiska". . . Kar priznajte, da je bilo razburjanje z vaše strani čisto odveč, kakor prilivanje vode rastlinam, ki rastejo v vodi! Pri nas se nismo razburjali zaradi tega. "Resnicoljubne" A. D. "Napreji", ki je po dvate-denski zamudi spet začel izhajati, z veseljem ugotavlja, da so bili vsi slovenski časopisi v Ameriki na strani čehoslovaške, obsojajoč črno izdajstvo, ki je bilo zagrešeno nad njo vi Monakovem — celo "Ameriška Domovina" in "Amerikan-ski Slovenec". Iz tega sklepa, da bi bil mogoč "v gotovih slučajih skupen nastop preko vseh razlik v strankarskem in verskem pogledu" ter pristavlja, "da je takih, nas vse zade-vajočih problemov še več in da bi ne bilo odveč iz tega izvleči praktične, za vse koristne zaključke". To se pravi, da sanja "Naprej" o nekakšnem skupnem nastopu ali "združeni fronti" slovenskega časopisja v Ameriki. Ampak "Ameriška Domovina" se je požurila, da mu dokaže, da so lepe sanje in pobožne ielje nekaj, resničnost pa nekaj povsem drugega. V svoji izdaji od 7. oktobra namreč spet pokazuje svojo pravo, reakcionarno in lažnivo barvo, ko med drugim pi#e o Monakovem, da "imejo od tege mednarodnega izdajstva koristi engleiki kramarji in francoski socialisti, ki tvorijo vlado, poleg tege pe sovjetski komunisti," ki da so s kapitalisti vred, "priprevljeni pogoltniti slehemege, ki nasprotuje kapitalističnim in komunističnim interesom." (Podčrtali mi.) Nu, moj namen ni zagovarjati Moskve, ki to lahko sama stori in je že storila, dasi ve že vsak politični otrok, da je bifca ! sovjetska Rusi ja v Monakovem i prav tako potegnjena kot če- hoslovaška, potrebno se mi pa Iva sestrična Mrs. Htibar s'*ek poroča na seji o svojem de-vidi, opozoriti na nekatera hčfiko in sinom *lij® 8' razbil "liud.ride, ciallsti glasovali za zaupnico pa si niti toliko časa ne vzame, zunanji politiki Daladierjeve da bi utegnil sesti. Tako se mu vlade — potem, ko je postalo je mudilo da le kaj. Seveda je Monakovo dovršeno dejstvo, ki želel obiskati še druge prija-ga ni bilo mogoče več izpreme- Itelje, ampak človeka z mojim niti. In dan pozneje, ko je Da- firbcejn s tako kratkim obis-ladier zahtevat diktatorsko kom samo razdraži. .Baš sem po združitvi je nujna v teh "trok Jako nadarjeni t azburkanih in negotovih ča- za in dramatiko. polnomoč do 15. novembra, so se vzdržali glasovanja in Daladier je spet prodrl. Ampak vedeti je treba, da jih je pri Po vsem tem boste razumeli, da je ta šola velike vrednosti za naše otroke. Poleg tega jih ta šola navaja tudi k družno- Društvo "Slavija" je storilo na polju napredka v svojih dolgih letih mnogo koristnega, sodelovalo v raznih akcijah za izboljšanje življenskih razmer delavstva in jih tudi gmotno podprlo. Zato je naravno, da bo imelo na tem svojem slavju v priznanje tako obilno udeležbo, kakršno od članstva in slovenske publike v splošnem sti, razumevanju drug druge-1 tudi zasluži. Na svidenje v ne- ga, prijateljstvu in medsebojni pomoči ali sodelovanju, dola oblikuje otrokova čustva in miselnost ter jih lahko usmeri v dobro ali slabo. Zato je važno za nas vse, da pošiljamo svoje otroke v take bole, o katerih vemo, da skušajo nego- deljo v dvorani SNPJ! Prijetelj "Sla vi je". se dobro pripravil, da ga zač nem izpraševati o tem in o-|vati le njihove najboljše lastnem, pa mi že zlomek moli ro- nosti in omejiti druge, ki so ko in veli: "Good bye." No, kvarne. Naša-šola je takšna tem vodila zavest, da bi se si- Jaz sem vz'ic temu vesel, da šola. Zato ne pozabite poslati cer Daladier naslonil na desni-."** Je obiskal. In moji tantje,1 — - čarske — fašistične — elemen-|ki 80 tedaJ baš prakticirali, so te in Francija bi bila v nevar-imu poskočno ko nosti, da jo zagrne fašistična Je vstopil (jaz sem tedaj v kle-noč. In to so skušali preprečiti. J*1 ^vljarja goljufa ) Pri od- A!i se jim je posrečilo ali ne,ihod" sem ™ ,zr(*11 trJ vre?.e bo pokazala šele bodočnost. F°zha je bi- la v glavnem odboru, v katerega je prišlo devet novih ljudi. Izvoljeni so bili: predsednik John Ermenc, podpredsednica Katie Mayer, tajnik Fr. S. Ermens, blagajnik Anthony Yeray in zapisnikar Frank Poličnik. V nadzornem otiaejci so: John Jelene, predaednfik, Matt Muženič in Matt tjdovč. V porotnem odseku pa Viktor Miško, preds., Frank Medved in Mary Schimenz. sester Bergant iz vzhodnega Ohia. Oba sta se odzvala. Vpri-zorjena bo skica o zgodovini društva, ki jo je priredil Ivn Molek, nastopita pevska zbora PRIREDBE KLUBOV J« S* Z• ša zabava. Ali bo "Naprej" Ko* Je znano ji je lansko zimo zdaj še sanjal o "skupni fron- umrl »oprog, zadet od kapi. ti" s takimi in podobnimi črni-i0ba 8ta bila vedno aktivna pri mi JSZ in SiNPJ. Na vseh prire- ditvah sta bila navzoča in tudi Mirovna negrada na zadnjem zboru JSZ. Ona Slavni angleški pisatelj H. ie bila vesela najinega G. \Vells svetuje, da se letošnja mirovna nagrada podeli bivšemu predsedniku ČSR, dr. Edvardu Benešu. Ni dvoma, da se strinjajo z njim vsi pošteni demokratični ljudje sirom sve- ta, kajti več kot Beneš ni nihče storil za mir tekom zadnjih let in če danes vlada le tišina pred viharjem, ni to njegova krivda. Nazadnje je žrtvoval celo samega sebe, samo da ne bi postal položaj še bolj napet. Vsekakor pa upamo, da te nagrade ne dobi Chamberlain, kajti to bi bila grda farsa! I. J. obiska in je pokazala, da je še vedno vneta za našo stvar. Izguba, ki jo je doletela, ji še vedno teži srce, kajti med njo in pokojnim njenim može on je vladala najlepša harmonija, kakršne ne vidite povsod. Ampak je že tako, sleherni človek prej odriniti tja, kjer se vse neha. Tej usodi nihče ne odide. Križ je tudi, ako je človek zaveden in ima trdne principe, pa ga zapostavljajo politikanti starih strank, kadar je v potrebi. To se godi tudi v tem slučaju. Joseph Snoy. V »Irdtčem »e zna mu to priredb« klubov JSZ, konferenčnih orfaniaa-cij in socialističnih kulturnih druitev: OKTOBER BURGETTSTOWN, PA. — lica kluba it. 19 JSZ ▼ soboto večer, 29. oktobra v Slovenskem domu. CHICAGO, ILL. — "Halloween Part/" kluba it. 1 JSZ v soboto ve-čer 29. oktobra r Slov. del. centru. WAUKEGAN, ILL. — Konferenca klubov JSZ in druitev Prosvetne matice sa severni Illinois in Wisconsin v nedeljo 30. oktobra v Slov. nar. domu. Razno iz Bridgeporta $ola Rdečih sokoličev Bridgeport, Ohio.—Zadnje čase je opaziti pri nas malo bolj vesele obraze, odkar je začel obratovati Stanleyjev premo goro v, ki je dolgo časa počival. Kako dolgo bo v o-bratu to pot, se seveda ne ve, ker je bil že večkrat za daljšo dobo zaprt. Edina sreča je, da nimajo v tem rovu še drugih mehaničnih robotov razen strojev za spodrezavanje premoga. Desetletnico obstanka bo praznovalo v soboto 15. o.kto-bra zvečer v Društveni dvorani tukajšnje angleško poslujoče društvo št. 610 SNPJ. Na sporedu je zabavna dvodejan-ka v angleščini, govornik pa bo John Podl>oy iz Stratbana, Pa., gl. distriktni podpredsednik SNPJ. Pričakuje se velika udeležba, zlasti od strani naših mladih, pa tudi stari bomo zraven, to se razume. Zadnjič so se oglasili pri nas s. Anton Garden in njego- Chicago, III. — V soboto, dne 16. oktobra se bo spet pri-čela šola za naše rdeče sokoiiče, v Slovenskem delavskem centru, ki jo bo vodila zopet Anna Benigerjeva. Otroci bodo o tem po pošti obveščeni, starše, zlasti matere pa prosimo, da tudi sami opozore otroke na to ter jih pošljejo v šolo. Kakšna je pa šola rdečih sokoličev? Njen namen je, zbrati pod svojim okriljem otroke delavskih staršev v okolici So. Lavvndale ave. Pouk se prične vsako soboto dopoldne ob desetih In sicer v Centru, 2301 So. I^awndale ave. Načrt pa poučevanje si večinoma izdelajo otroci sami, pod vodstvom učiteljice in ravnateljice. Najprej imajo svojo sejo in predsednik se voli tako, da je vsak učenec vsaj enkrat na vrsti. Sokoliči imajo tudi več odsekov, na primer odsek za pridobivanje novih članov; vsak od- NOVEMBER STRABANE, PA. — Veselica klu-da mora k* 1,8 JSZ v soboto 12. novem-•»li «lni 1 bra * dr. it. 138 SNPJ. J 1 SPRINGFIELD, ILL. — Veselica kluba it. 47 JSZ v soboto večer 12. nov. v Slovenskem domu. CLEVELAND, O. — Koncert soc. "Zarje" na Zahvalni dan 24. nov. v avditoriju SND. CHICAGO. — Koncert "Save" v nedeljo 27. nov. v dvorani SNPJ. DECEMBER CHICAGO, ILL. — V soboto 31. decembra Silvestrova zabava kluba it. 1 v dvorani SNPJ. COLLINWOOD, O. —. Veselica kluba it. 49 JSZ na boftični večer 25. dec. v Slov. del. domu. Konvencija C. I. O. John L. Lewis je eiklical prvo ustavno konvencijo unij C. I. O. Vršila se bo 14. novembra v Pittsburghiu. Lewis je ob tej priliki izjavil, da je gibanje CIO močnejše in naprednejše od ADF in da šteje 4 milijone članov. MIMMMMIMMMMMIlli FENCI/S; RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndale Ave. Chicago, 111. Tal. Crawford IStS Pristna ia okusna domala jedila Cene smerne. Postrežba točaa. »••»iisMiiniimimmš 1939. CHICAGO. — Dramska predstava kluba it. 1 JSZ v nedeljo 26. februarja v dvorani SNPJ. CHICAGO. — Koncert ,,Save,t v nedeljo 23. aprila v dvorani SNPJ. (Tajnike klubov in kulturne odseke klubov ter tajnike konferenc pro-•iafio, da nam »poreče vse tvoje prireditve sa uvrstitev v to kolono in da nam poiljejo popravke, ako so podatki o priredbah napačno zabele- I ................. PRISTOPAJTE K ! SLOVENSKI NARODNI ; PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK ; | "PitOSVETA" I Stane sa celo leto M H pol leta $3 00 | Ustanavljajte nova druitva. ' Deset članov(ic) je treba ss ! novo druAtvo. Naslov ts list in ; sa tsjniitvo je: 2657 S. Lavvndale Ave. ;; CHICAGO, ILL. >MMM IIIMIIIMIItlll»» ■—S—Li1. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH ČENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Prihtihg Co. 1838 N. HAI^TED STREET, CHICACO, ILL. tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS Na Čehoslovaškčm meseca junija in zdaj Piše FRANK ZAITZ riko, je bilo tudi nekaj Čehov. Udarci, ki so padli na njihovo rojstno deželo, so jih popariii toliko, da jim ni bilo za po-menke niti med samimi seboj. Kakšna razlika med Cehi, ki sem jih videl junija na "Aqui-taniji", in sedaj. BEG AMERIKANCEV IZ EVROPE (NaJaljni Članki o položaju Nekega večera v mesecu ju-; Hitler pa je polagoma glo- v Evropi, ki jih piše iz tvojih liju smo sedeli v h ši Josipa dal, pretil in rohnel s svojo vtisov Frank Zaitz, bodo sle-Mariinka v Pragi. Bili smo v propagando. To mora oslabiti dili.) tej družbi on in njegova so- živce in voljo za odpor tudi pri --r----- proga. Anton Žagar s soprogo, j tako žilavemu narodu kakor je kMMfA \ IO r Pegy iz No. Chicaga, Angela čeAki. Ko *mo se vozili po nem- UKUoIZ UD V5L-in jaz. Sodruga Martinka po- >kih krajih Čehoslovaške, je znajo mnogi ameriški gloven- naa po+ebno mladina pozdrav-ci, posebno v Clevelandu, kjer Ijala z nacijski mdviganjem je urejeval če^ki delavski ted- roke in klicala "Heil Hitler!" nik in deloval v socialistični Žagar se je temu čudil. "Nem-stra iki. Po preselitvi v Prago! ci na čehoslovaškem imajo vse so ga vposlili v uredništvu va*ka re- triva o načrtih za ekonomsko če&ko ljudstvo, še otrplo od *ila iz današnjega ekonomske- | . ■■■ .„. JI._______IM .11 "J Politično sodelovanje z strahovitega sunka v hrbet, z ga precepa, je uganka. Reor- vlada mobilizacijo preklicala vedama—demokratični češko-| Uničijo, ki jih je predložila mešanim občutkom srda in ža- ganizirana vlada repavblike, in poslala poklicane rezerve slovaški republiki in svojemu i Hitlerjeva vlada. Do tega bo losti mrko zre na žalostne o- p^d vodstvom starega premi- domov. "To je le na popirju," narodu. Seveda, tudi taktika gctovo Pri*,0» ker republiki ne -tanke svoje republike, ustvar- jerja. generala Syrovyga, ima raznih vlad, ki jih je imela Preostaia drugega. Njena ce- jene in "garantirane" v Ver- pred seboj nalogo, ki zahteva Čehoslovaška republika v zad- !ot,la P°lltiJca *>o morala biti upa,' li dcbro zavarovano deželo, ki za to deželo nastale znotrai in da hox Iahko vsa-j životarila v j j* imela vse pogoje za eko- danasnji okrnieni obliki. nemški obstanek in procvit Zaupnica Chamberlainu mojega ljudstva. In danes? ..... Angleška oodairka zborni ! J*are ™eje' ki ^ tvorile na-1ter izjavilf da ga bode v oči "rOb««r:jo prel napadal- , e(la< ki jo dela v zemljevi- cementirali ceste v vojne namene. Na obeh straneh (Čehi ob meji bivše Avstrije in novi nevedna, naivna masa služila za orodje, ki je izpodkopavalo vpliv in ugled gospodarji Avstrije) so mrz- kot države. Andrej Hlinka je častniki, i lično gradili utrdbe. V vaseh umrl preden je mogel videti N in v mestih po čehoslovaškem škodo ki jo je s svojo zabito,1 ovm nem,ka va/alk* smo videli vojakov kakor da je reakcionarno klerikalno politi-mobilizacija na višku. A listi ko pomagal storiti — četudi v so vendar poročali, da je češka svoji zaslepljenosti morda ne je pojasnil Martinek. "le di-plomatična poteza. Mobilizacija je še v teku in naša armada pripravljena na celi črti." Pravil je nam o zaupnih sestankih z ministri, na katere so vabljeni odgovorni žumalisti listov vladne koalicije, med njimi seveda tudi socialistični uredniki. Na njih zvedo stvari. za to deželo nastale znotraj in zunaj. Zgodilo se je, kar nismo želeli, da bi se zgodilo. Ko je an- gleški premier Chamberlain oc/.asovaia zaupnico jcem so padle \ai utrdbami odločal o usodi čehoslovaške, Chamberlainovi vladi v •lcem' 30 p*a,e' ^ 1 jo bo mogla rešiti? Sicer je pa še odprto vprašanje, ali bo sploh imela dovolj časa. K Jo ve, ali se ne b3 Hitler v kratkem zopet oglasil sva bila z ženo v Parizu. Sledil o katerih se zaradi diplomatič nin ozirov ne sme pisati, razen j sem poročilom listov iz Anglije proti 144 glasovom. Proti po ovinkih. "To je pro*tovo!j- j in pariški izdaji ne\vyorškcga | g]aHovali iabonti in neka! na cenzura, je dejal, i4po kateri se češki vladi zvesti listi radevolje ravnajo v smislu vladinih nasvetov." "Na Toneta Žagarja je morala češkega vojaštva napravila zelo dober vtis. Jaz sem imel pomisleke zaradi nezanesljivosti zaveznic, ki jih ima čehoslovaška. Jugoslavija in Rumunija sta se napram nji docela ohladili. V Franciji ni ni-kake propagande za spopad s Hitlerjem, pač pa več za spri-jaznenje z njim. Vladi, ki zdaj krmari Angliji, ni prav nič zaupati. Ona izigrava deželo zoper deželo — stara kramarska politika reakcfcnarne angleške diplomacije. Tudi ni nič gotovega, kolikšna bo sovjetska pomoč v slučaju konflikta. Tudi Avstrija je imela zaveznice in braniteljice, dokler ji Hitler ni resno pretil. Ko pa se je odločil, da jo vzame, se je podala brez odpora in bra-nitelji "neodvisnosti" Avstrije niso niti protestirali. Mussolini, ki se je prej najbolj ustil, da jo bo branil je šef v zatišje in konr čno osvojitev Fn s tem svoje izdajstvo je opravičeval s frazami. I "Bul \ve will never suren-der!" je poudaril Martinek in potolkel s pestjo ob mizo. "Tudi če bi ostali osamljeni, se bo-rtio borili. V td smo vsi trdno odločeni. Naša armada ni majhna. Imamo ob Nemčiji "ma-Rinotovo črto," ki je enako dobro utrjena kakor originalna francoska. Naša armada je o-borožena prav tako dobro kakor nemška, je pojasnjeval. Francozi bodo dr.žali besedo, kajti če čehoslevaška postane plen Hitlerja, bo to poraz tudi za Francijo. Sovjetska Rusija nam bo pomagala v vsakenf "lučaju, ker je to v hjenem življenskem interesu, čehoslovaška kakor je danes, je trd- je od/lasovala d i v zvezi monakovsko kupčijo s 366 so ; -- ,J nekateri dnevnika "Herald - Tribune", liberalci. Konservativci so kot Ocividno — to, česar smo se eden potegnili z vlado. Druge-bali, se dogaja. In zgodilo se ga tudi ni bilo pričakovati — je! Zavezniki so pustili če h o- to je stari način poslovanja slovaško ne samo na cedilu, političnih parlamentarnih ma-nego napravili nanjo pritisk, sin. da se naj Hitlerju poda brez boja. Rusija pri tem izdajstvu ni sodelovala. . . ... , .....du Nemčije preostala čehoslo- ki so bile zgrajene s tolikimi vaika? Cehi mu ne morejo žrtvami, da bi varovale rer.u- boIj zaupati kot kanarček ma. bilko, vihra sovražna z««tava * kljukastim znakom. Nove meje so nezavarovane in sovražnik jih lahko prekorači, kadar koli se mu bo zljubilo. Pa to še ni vse. Ekonom ka tki. Izgovore za svoje rope ima Hitler itak vedno pri rokah. In kdo ga bo uitavil, če se mu zahoče še tistega, kar je ostalo? Sicer pa mu ni treba tega Dalad ier ima polnomoč Francoski parlament je dal premijerju Daladierju polno- Mi se ne bomo podali kot i™*' da ^o vlada brez parlamenta do 15. novembra. X se je Avstrija, kajti kam naj gremo, če kapituliramo?" Spomnil sem se one dni na ta argument Čehov, ki so ga poudarjali s tako živahnostjo še nekaj tednov** poprej. In spomnil sem se Martineka, ne le kakor smo ga videli v Pragi, ampak pred par leti, ko je bil na obisku v Ameriki. Nekdo se je v Slovenskem delavskem centru v Chicagu z njegovim navdušenjem pošalil, češ, kmalu vam bo Hitler narekoval, kaj smete in kaj ne. Prižigal je ravno pipo. "Ne, šalo na stran! čehoslovaška ni država, ki bi se podala komurkoli! Čehi bomo branili svojo državo in svojo svobodo!" Gorečo vžigalico je v razburjenju vrgel v. koš upravnika Chas. Pogorelca in papir v njemu se je vnel. "Skoro si nam zažgal naš novi center," poslanski zbornici je prodrl s 381 proti 7S glasovom, dočim se je 204 poslancev vzdržalo glasovanja. Proti so glasovali komunisti, dočim so se socialisti vzdržali glasovanja, potem ko jim je Daladier oblju-til, da ne bo kršil reform in principov ljudske fronte. Slednja je videti že precej razrahljana in možnost obstoja, da se bo razdrla. V soc. stranki stfuktura okrnjene čehoslova- storiti. (Čehoslovaška se bo itak $ke je omajana v svojih teme- morala podvreči ekonomskim Ijih, kakor hisa po hudem po- jn političnim diktatom iz Ber-tresu. Polovico industrij je iz- lina. Saj bo morala celo pla-gubljenih. istočasno po ostaja čati odškodnino za — izgub-republiki 64 odstotkov indu- Ijene sudetske ikraje, če bo strijskih delavcev, od katerih Hitler zahteval! Hitlerjev tisk, najmanj za 25 odstotkov ne jr to zahtevo že naglasil! Naj- bo dela v preo-talih industrijah. Njena popirna in porcelanska industrija je pa popol-nema izgubljena, ker se nahaja v krajih, ki jih je vzel Hitler. IzgilfTa tešinskega okrožja pomeni nadaljni hud udarec, ker so Čehi s tem izgubili svoje največje zaloge premoga. Na kratko povedano, je čehoslovaška danes ekonomsko se je oglasila močna kritika okostje. Tako okrnjena bo po-soc. parlamentarnega zastop- s,eJ v ekonomski odvisnosti stva, zaradi zaupnice Dala- Predvsem od Nemčije, deloma dierju z ozirom na Monakovo, Pa bo odvisna od P0^'1 od za katero so glasovali .tudi so- strani anglo-francoskega ka cialisti. Poljske zahteve Poljska vlada zahteva od Čehoslovaške, da prepusti Madžarski Pod»kaipatsko Rusijo, pitala, kolikor jih bo. Njen položaj (je sličen položaju, v ka-terom se je znašla Avstrija, ko je bila po svetovni vojni odtrgano od nje njeno ekonomsko zaledje. prej rop, petem naj pa oropa ni se odškodnino plača — roparju! Ampak če bo Hitler zahteval,- se bo treba molče podati, čehoslovaška stoji danes sama, izdana in ogoljufana dO skrajnosti. Prepuščena je bila na milost in nemilo-t imperialističnemu banditu iz Berlina. Kar ji je ostalo, je le upanje, da se >bo nekoč kolo sreče zopet obrnilo nji v prid. Dokler se pa to ne zgodi, bo morala plesati, kakor ji bo go-del Berlin. Da se tega zaveda v polni meri, priča izjava vladnega lista Lidove Noviny, ki pravi, da leži poslej bodočnost čehoslovaške vzporedno z bodočnostjo Nemčije in da ho morala čehoslovaška poslej korakati vštric z Berli-kdo m-ore Čehom za- da 'bosta potemi Poljaka in sem mu dejal in si pri gašenju Madžarska mejili druga na opekel roko. Avstrija torej ni bila edina, ki se je Hitlerju podala brez odpora. Bojeviti duh Čehov je v veliki meri opešal vsled dolgotrajnega pričakovanja Hitlerjevega napada. Večne vaje pred nevarnostjo invazije, bomb in plina iz aeroplanov mora iti na živce tudi tako vztrajnim in pogumnim ljudem kot so Čehi. "Da bi vsaj že enkrat udaril, pa naj se odloči tako ali tako," je marsikdo želel. Posebno v Pragi. Najbolj pa je strlo odporno voljo Čehov in cdločmvst za oboroženo drugo in bo čehoslovaška po- v ... - , polnoma ločena od Rumlunije. i ba je demobilizirati armado, ^tnih zavezmkov ln le na a ki je bila mobilizirana na lahko upajo, da bodi I jo istega Londona. Treba bo ofhramll vsa zunanjo podobo poskrbeti za delavce, ki bodo samostojnosti in delno kultur-ostali brez dela, kot posledica ™> prostost, dcčrn bi jih v na-izgubljenih industrij. TrebaUprptnem s^čaju čakala direktna bodočnost pod kljukastim križem, brez najmanjše Posojila, ki jih obljublja to- nom; 1,1 M ^^HHI meriti ta korak? Absolutno nikdo. K temu so bili prisiljeni rijski London v zameno za svoje monakovsko dejanje,, .... , . . , , bodo Čehi krvavo rabili. Tre- P<> izdajstvu od strani dolgo Vprašanje je, kaj poreče Hitler? Brez njegovega dovoljenja bi niti Poljaka ne dobila Tešina. On je gospodar. Poljaki in Madžari bodo dobili toliko, kolikor jim bo on dovolil. Predaleč jim gotovo ne bo pustil iti. In iPodkarpafrko Rusijo rabi sam za pot v Rirrminijo. Avtonomna Slovaška njava Francije in sovjetske obrambo izdajstvo, ki sta ga Rusije proti Hitlerju in njeg> | izvrgla nad njihovo republiko ▼Itn imperialističnim ambicl- jam. Enako so nas zagotavljali drugi odgovorni Čehi. če si bo Hitler kje polomil zobe, si jih *>o ob čeho*lova*ki, ako jo napade, je bilo splošno mnenje. Chamberlain in Daladier. In pa tudi hladno obnašanje njenih tovarjfc v mali antanti: Jugoslavije in Rumunije. * Na pamfku "Narmandie", s katerim smo se vračali v Ame- • čehoslovaška vlada je zadnji teden podelila Slovakom avtonomijo ali samovlado v o-kviru okrnjene republike. Dr. Jožef Ti*ot, podpredsednik Slovaške ljudske stranke, ki jo je ustanovil pokojni pater Hlinka, je bil imenovan za prvega ministrskega predsednika slovaAe avtonomne vlade. bo poskrbeti za množice beguncev, Čehov in Nemcev, ki so pribežali iz zasedenih krajev, kjer so morali pustiti vse svoje nepremičnine — domove in zemljišča, za katere ne bodo dobili nobene odškodnine — in večji del premičnin. In vse te žrtve je morala doprinesti ta mala republika samo zato, da je bil rešen Hit- sence samostojnosti in prostosti. Težko je postaviti na gla vo delo in upanje dvajsetih let. ampak kadar gori hiša. je treba rešiti, kar *e rešiti da .. . I. J. Bojazen čeških Židov O£.'•!36 Daily At 3724 W. 261 h Street Tel. Crawford 2212 At 18S8 W. Cermak Rd 4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100 Wednc»sday and Sunday by appointmenta only Residence Tel.i Crawford S440 If no answer — Call Austin 5700 ♦ ♦♦tmMMHMfHHHMP i BARETINCIC & SON j POGREBNI ZAVOD i Tel. 1475 < 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. MILLER'S CAFE 5205 St. Clair Ave., Cleveland, O. Fino pivo, vino in ifcanje. Vs*k potek ribja večerja, ob nobotah ko-kožja. — Fina postrežba. Dobra fforfba. Ier, kateremu so se že začela I ■ ■ odmikati tla pod nogami. Lon-, beg Cehov, nenacijev in ^.ldov don je hotel tako, torijski Lon- iz zasedenih krajev v notra-don, ki je dejal, da je treba njost čehoslovaške, so se reza vsako ceno ohraniti evrop- h(»slova^ka je namreč zdaj republiki. 'slil Chamberlain v svoji krat- listala pretesna za vse. •.■■■■■■■■■■□■■■■vva m ■■■■■■ * Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, Ciceru in Bervvvnu. n , . * , , « i b ^arkiif« Lalniclrv I I e FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRIN, lastnika * ■ Finn postrežba — One imeme — Delo jamčeno I • Telefoni: CANAL 7172—7173 * " 1727-1731 W. 21 st Street CHTCACO, ttL. J k V Yugoslav Weekly Devoted to the Interest o f the Workera OFF1CIAL ORGAN OF Jugoslav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION, ORGANIZATION j CO-OPERATIVE COMMONVVEALTH I NO. 1622. Pabluked Weekly at 2301 Se. Lawndale A T«. CHICAGO, ILL., October 12, 1938. VOL. XXXIII There Is No War And Peace No The International Sudetenland commisaion give* Hitler 6,000 square miles without a plebiscite. It is also announced that the Nazis are preparing to present to Czechoslovakia a bili for "reparations." President Benes of Czechoslovakia has resigned in order to smooth the way for Hitler who has a personal grudge agr.inst him. Benes is a highgrade statesman whose shoes the dictator is not worthy to unlace. The Nazis take a vast area cf Czechoslovakia without paving anvthing for it. They confiscate it. Then they ask the country from vvhich the territory is stolen to pay reparations. Such abominations do not occasion any surprise. Knowing the unlrmited gall of the Nazis, it vvas to be expected that ad-dional and yet again additional demands vvould be made after the four-power "peace" had been negotiated at Munich. It is understood that the reparations claim is put forward to use as a bludgeon for the purpose of getting the remainder of Czechoslovakia under Hitler's thumb. Securing control of its political and economic life would be almost equal to the an-nexation of the entire country to Germany and would open the way for the conquest of Rumania and an eventual clash with Russia over the Ukraine. Even Chamberlain, although he made the "peace," asserts that England must go on with its rearmament program—which in itself proves that it was no peace vvhich he negotiated, and that he realizes that fact. In the United States, this so-called peace is to speed up the armament program. This country helped to urge the making of the "peace," but it, too, recognizes that the "peace" has only made matters worse. In the British parliament, Winston Churchill, a Tory vvho sometimes vvanders from the reservation, fiercely attacked the "peace" and said that England took a "total, unmitigated de-feat of the first magnitude" vvithout a vvar, and that the vvhole equilibrium of Europe has been challenged. So, although there is no vvar, there is also no peace and no immediate prospect of peace. The surrender of Chamberlain and Daladier to Hitler and Mussolini has multiplied the prob-lems and difficulties. Nothing but a near-miracle could prevent the results of this "peace" from being disastrous. —Milvvaukee Leader. RECALLING OLD DAYS WITH BILL TRAVNIK IN DETROIT | VV Iumi the new« reached JohiiHtown of William Travnik'* death in Detroit, it came a shock to many of um who knew him pei*aonally. The Travniks at one time lived in John-atown, Pa., where they are widely known and have many friends. Al most every year they pay their "old home tovvn" a visit and we were anticipating their coming here right after that big SNPJ Day in Detroit. Now, I supos.se, the "old grim reap-er" has changed their plana. I met Billy several years ago in Detroit where I was soliciting sub-scriptions for Proletarec. He, like his brothers Ray and Bob and his Bister Pauline, vvere sil members of the sub-branch 114, JSF. We held a special branch meeting at which his brother Ray wss present to assist vvith plans for my campaign. Ray had io go to work the nest day so he promised that Bili would be at my disposal. Bili did show up the neq£ day with his little old Ford roadster vvith intentions of taking me to the station. Ray evident)y had not told him our plans, so when I esplsin-ed, he replied, "that's right down my slly. Where do we stop first?" We stopped st Leo Junko's and so the three of us made a wild tear thru the city of Detroit. Peter Benedict, Anton Jurca, the ' Klariches and several other com/ades assisted me in my three-day campaign for subs; but vvhen Bili and Junko were with m?, I had very little Ulking to do. My job vvas to smile, eat, drink, write up the subscriptions and pocket the dough. VVith the fine co-operation of aH comrades my three-day campaign for Proletarec subscriptions was a big success and I was glad that Billy Travnik vvas one of my co-workers ARCHLICHT »m.i. Donald Lotrich .....lili The Esecutive Committee of the Jugoslav Socialist Federstion met last Fridsy night snd hesrd vsrious reports, some good, others not so good, on the status of the Federation, snd made some decisions vvhich vvill stimulste interest snd gsin as-aistance for the organisstion and its vsrious activitiea. Among other things, we heard that our appeal for unity among the various Socialist groups and particularly betvveen the Social Democratic Federation and the Socialist Psrty vvas vvell received. Comrade Frank Zaitz, who spent the past three months in Europe and vvas thereby able to study the European political and economic situation from first hand information, has just re-turned and gave us an account of some of the thingshe has seen and heard during his stay in Jugoslavia, Czechoslovakia, Germany, and Italy.' The story was very interesting. C. Pogorelec reported that the vvork on the 1939 American Family Almanac is progressing fairly vvell but that the summer months have drain-ed our reaerves and an appeal vvill be sent out for the sustaining fund of Proletarec. Several of the Comrades gave their versions of European situation and thus added additional interest to the meeting. ed fur in advance and rehearsed in the late September days. First the threut of Hitler. Then the offer of Chamberlsin to satisfy the threat and bluff the people. Airain, the inereased demands of Hitler and the drsmatic refusal by Chamberlain in order to play on sentimentsl feelings of the vvorld'* peoples. Again the threat to stop Hitler by force only to come back virtually heroes in the cause of peace, vvhere ln reality ali this vvas perpetrated simply to move l>eople and to give Hitler greater povver and greater influence. Hitler will novv use this influence and this povver to persecute Democracy and to whip central Europe into line, to destroy vvorking class organizations. His final aim hovvever, is to tackle Russia and break up the Communist government so that it csnnot spresd to other countries and vvhip the capitalist parasites. Duce Directs Wide Fascist Activity in America Blackshirt Squodri$ti Are Orqanized in This Country on Military Basis to Aid Mussolini Arrangements are being made to have Comrade Frank Zaitz give a series of lectures on vvhat he has seen in Europe, to our people in the various communities. It has been In a recent addition of Ken an excellent account is given of one of rhe concentration camp* in Dachau, Germany. The account is pitiful and horrid. It is a terrible erime that is perpetrated against hundreds of the thousands of honest and good citizens of the German state. Many of them have been doctors and lawyers and of other vvorthvvhile professions vvhich have served Germany and the German people for years and ycars. Novv they find themselves beaten, spiritually and physicslly . beesuse they want to serve humsnity in the of Pennsyhvsnia snd Ohio vvith a stop in Detroit. A most dangerous drama has just been completed in Europe It' Js "h ar system of government. Then there are rp°re than one hundred periodicals, weekly news-papers, magszines, bulletins, etc., ali openly pro-fascist. The radio stations vvhich mostly identify themselves vvith the organizations that dissemin-ate fascist propaganda are, WBNX, WBIL, VVOV, WHOM, aH operating in Nevv York City. Youn|itcri Influenced Agents of Mussolini's government have divided their vvork into tvvo main camps. One is the organization of the youngsters, American-born children of Italian parentage. Thousands are sent every year, in the summer, to Italy, as guestg in tho "Colonie dei fasci ali 'Eatero" (summer resorts of t) e Itslisn fascists living abroad). These resorts are operated by the VVar Mini8try of the Itslisn government. During their stsy in Italy the American-born children wear the uniform of the Balilla (fascist youth organization). They are given mili-tary instruetion and often they are reviewed by the officials of the fascist government. When they return to this country they love to appear as perfect Mus.tolini Balilla. They ?ive the fascist salute and praise II Duce. The organization of the young-sters is direeted by the Consuls of the Italian government, stationed in ivruc. ------„ - -- o, vonp with sound iudirment 1 n<> *f,ven weeK« siris«« on the SNPJ and other fraternal lodges, thereby very certamly in-1 by theTe "ines a^IJsterical North Shore Line running betvveen pervert is running vvild about our Chicago and Milvvaukee ended last universe and is threatening to set a withoUt the proposed 15'/, cut torch to it. This maniacal charlatan «n wages but in:.t?«d the follovving 35fth ANNIVERSARY CELEBRATION OF LODGE, "SLAVIJA the most important cities of the United States. The general direetor is a man who is known as Professoi Mario Giani, and «who covers his real misiion by appearing as direetor of the "Dante Alighieri," ostensibly an edueational institution. Prof. Giani's office is in the headquarters of the Italian General Consulate in Nevv York City. He keeps in touch vvith his agents, some of vvhom hold important positions in our colleges and puhlic schools, and vvith the editors of the dailies and other publicationi printed in the Italian language. Openljr Fascist The other camp is that in vvhich the adult Fascists vvork. Years ago they used to have their "Fascist League of North America." They disbanded it because of the attention some American nevvspapers and Wa«hinirton officials vvere psying to it in 1929. Novv they operate under the name of "Federazione degli Italiani aH 4Estero," vvith branches funetioning in every important Italian commun« ity in America. Big Fund* Raised During the Bthiopian conflict the Italian fascists in America collected thousands of dollars, and gold bul-lion, vvhich they sent to the Fascist government of Italy; and in defiance of the neutral position of the United States in that conflict, they sent thousands and thousands of dollars vvorth of copper in the form of cop-per nosteards on vvhich the follovving vvords vvere inseribed: "Before the altar of the fatherland vve pisce this offer snd our devotion," and other similar copper cards bore the follovving inseription: "This sheet of copper vvhich vve offer to the fatherland symbolizes the faith of the Italians in America." —Rcading Labor Advocate. DEMOCRACIES MUST HALT OR JOIN PLUNDER DRIVE BY JAMES H. MAURER Veteran Socialist Leader Secs Europe at Crossroads. — Says Rursia Will Be Final Objective If Fascists Win creasing our sales. Also, vve vvill overcome other competing publications vvho last year, vve are informed, came into the field just a week ahead of us to secure quite n fevv of our potential customers. The Koledar vvith its general improvement from year to year in the selection of material, and illustrations, has sue-ceeded in so vvinning a plače in the hearts of our people throughout the land that its appearance is anxiously anti-cipated. The present issue, adding further to its value, vvill be especially attractive vvith its feature article by Editor, Frank Zaitz, vvho has prepared a lengthy, interesting article on his recent travels through Jugoslavia, Czechoslovakia, France, Svvitzerland and other sections of Europe. His article vvill give a good eross-seetion study of the people, their problems, political life, and the conditions under vvhich the European vvorkers struggle. This article alone vvill be vvorth the priče of the Koledar vvhich remains the same as last year, seventy-five cents. To our comrades vvho each year see to it that the Koledar j until there was a split in its ranks. , 4 * u 4- ^..uKinrr uoioa fhpv The tvvo fsctions then proceeded to gets a large circulatK>n, vve suggest that in pushing sales they I diMipate aII their str(.ntfth in fl|rht take advantage of its earlier publication and this soecial • - --------- ---- feature article on Jugoslavia, the native land of our parents about vvhich they are always more than glad to get first hand information. has the shrevvdness snd tenacity of the insane, and such is his menace that the sane and reasonable try to plead and cajole and play up to his madness. They offer him bounty and boot.v in order that he vvithhold the torch of destruetion that he bran-disnes against civilizstion. They try to reason vvith a madman. Novv, I shall not argue here vvhether there is vvisdom in catering to the mad and making concessions to Hitler. I do say, hovvever, that Hitler never vvould have risen to povver escept for the aid that he received by the division in Germany's labor movement. Germany once had a povverful labor movement. Its trade unions vvere among the best organized and most firmly established in the vvorld. Its political arm vvas equally strong arrangcmcnt: Ali vvorkmen receiving under 50c an hour vvill receive their old rite. Ali receivintr over 50c an hour vtfill, instead of a cut in vvages, • receive the old rate of pay but part of it in receiver's trust certificates. CHICAGO, ILL.—"Slavija" I^mIkc No. SNPJ. vvill celebrate" itn 3,«>th Anniversarv Sunday, Oct. 1B. at the SNPJ Hali, 2f>57 So. I^ivvndale Ave. Unless the democratic imperial-isms of England and France halt thc aggressions of fascist Gcrmsny and Italy soon, they vvill be forced to be-comc partner« vvith them in their schemc to build a vast fascist empire in Middle Europe. In that čase They have prepared a very in- the ultimate objective must develop tertsting program vvith a number of j into fim the absorption of all thc special attractions including the „ At ... „ ' remsining small nations and, finally. into an attempt to grab the vast tims of it? And by vvhat rijfht can vve of UI»or's leadership call U|>on vvorking peopl«> to unite^and organize vvhen vve ourselves shovv an example only of division and disorganization? Let us stop delivering the American nation and Americ«'s labor to their enemies. Once and for all, let us stop our vvar. Let us have peace!—M. Zaritaky, President, United Hstters, Cap and Millinery VVorkers' International Union. attra tions including the VainaTs Quartet of Cleveland and the ilergant Sistcrs of Lisbon, Ohio, both groups vvell known among SNPJ lodges. Admi^sion is 35c if you tret your ticket in advance and 40c at the door. The program is scheduled for 2:30 P. M. and vvill be follovved vvith dancing in both halls vvith good music. DOIVT FORGET! CHICAGO, ILL.—Again remind-ing members of the Social Study ('lub of our meeting, Frida.v, October 14th at the Slovene Labor Center. ■ PENNSY S. P. FOR VIGOROUS CAMPAIGN The state convention of the Social-iat Party of Pennaylvsnis wss held September 17-18 in Nevv Kensington, center of the sluminum industy of the state. Thirty-three delegates attended and laid the basis for s vigorous eleetion csmpaign during the next two months. The Pennsylvsnis Socialist Party, vrhich hss recently won s legal pisce on the bsllot, is running Dr. Jesse H. Holmes for governor, David H. H. Felix for U. S. senstor, Walter S. Pasnick of Nevv Kensington for lieutenant-governor and Wal-ter Lund of Erie for Secretary of Interna! Affairs. Besides planning the csmpsign the convention elected s nevv State Ex-ecutive Committee of nine members | plus s state chairman and secretary Dr. Jesse H. Holmes wss re-elected state chairman and William Holllster wns elected state secretary. Trade Union Relief For Spain Stages Historic Mass Meeting Staged during the tense moment vvhen news of the dismemberment of Csechoslovskis and the retreat of the European democracies before Nazi sabre rattling was being flashed to the vvorld, the meeting in Royal Windsor Hali, New York, under auspices of Trade Union Relief for Spain drew ten thousand liberty-rsised close ing one another instead of the com-mon enemy. The division in labor's ranks served to destroy lt on tvvo fronts. For one thing, labor's open enemies found a vveakened strueture to at-tack. For another, it disgusted and antagonized the middle class that had been sympathetic to labor. More-over, and much more important in this čase, labor's vvrangling and strife estranged its ovvn follovving snd sent the bewildered working people into the Nszi camp. The story of the destruetion of Germsny's freedom and Germany's labor unions is familiar enough to the leaders of our ovvn trade union movement. Is there not a lesson in Germany's history thst we csn learn and take to heart? And is there not enough in our loving vvorkers and rsised close to ovvn recent history that vve ought to $4,000 fot; food and medicine to help ponder and take concern about? the women and children of the hero- Do not the leaders in our ovvn ic Spanish republic- The mighty labor movement note the shift in crovvd heard distinguished lesders of sentiment? Can't they see reaction European labor identify the Spanish gaining the upper hand while the struggle with the defense of Demo- people become more snd more be- THE BOHEMIAN GIRL cracy sgainnt Fsscism and Nazism throughout the workl. All money collected through the Jugoslav Socialist Federation for Spain, to date, $2,2*7.37, has been forwnrded throujrh Trade Union Relief for Spain wlldered until they are ready to follow every crackpot and every charlatan? By vvhat right can labor's leaders preaume to continue and even glory in the violence of their strife vrhen their ovvn people are the worst vic- natural rcsources of the Soviet republic." That is how James II Maurer, veteran unionist and Socialist and študent of international affairs at long and close range, vievvs thc erisis vvhich has been threatening the pea?e of Europe during the past few weeks. Sittintr in his casy chair at his home in Reading, Penr.a., the aged labor leader, whose mind re-tsin.4 all its youthful vigor despite physical ailments vvhich have re-legated him to the side line of life, recer,tly, in short, direct sentences, gave his analysis of the diplomatic conflict vvhich has been raging in European capitals and re-stated his life-lnng conviction that only the international co-operation of SoHalism vvill «-tave off the ultimate collapse of civilization. Like BuaincM Competition I "We csn get a correct understanding of vvhat is going on betvveen England and France on the one side and Germany and Italy on the other by studying the ways of racketeers and big business combines," Maurer said. "First they try to put each other out of business. Failing in that, they combine their forces and milk the public together. That Is exactly the way the big European nations are proceeding today." Refusing to venture a guess as to the immediate outeome of present negotiations betvveen Europe's pre-miers, 'Old Jim' emphssized that the decision that will be made novv is likely to determine the course of events for many years to come. "If Britain atvd France can not halt Hitler th'ey vvill eventually be forced to help him; to become part-neis vvith him in his scheme to grsb resources from other nstions. Todsy they don't want the German dictator to grab too much loot. But if the loot must be grabbed they wHl vvant their share of it. Such an alliance as vvill develop can have only one objektive: the grain fields of the Ukraine, the lumber and mineral re- sources of the Soviet Union. The final shovvdovvn may not come until they are ready to make the big steal, vvhich vvill be vvhen they present the same demands to the povverful Soviets as they have novv made upon little Czechoslovakia." Recalls Change in German? Recalling conditions in Germany in 1927 vvhen he visited that coun-try, Maurer declared that the cost i of vvar and militarism is alvva.vs the people'« burden vvhile the profits of plunder are enjoyed only by a few at the top. "When I vvas in Germany the nation vvas a republic. Novvhere did I see soldiers. But at the same time. novvhere did I see evidence of real poverty. People appesred to be happv and vvell fed. Certainly they vvere vvell and warmly clothed. In all of my visit in Germany I did not see a single beggar." Maurer associate