DEMOKRACIJA Leto I. - Štev. 28 Gorica-Trst, 31. oktobra 1947 Uredništvo in uprava: Gorica - Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 15.— Naročn ina : Mesečna L. 65.— Poit. ček. raC, it. S-18127 Izhaja vsak petek Med kladivom preohref komunistov na STO. in nakovalom\ Od časov našega probu* jen ja, naše sožitje z italU janskim sosedom ni biio postlano z rožicami. Ne; všečnosti in krivice, ki nam jih je to sožitje prinašalo, niso izvirale iz širokih it a* lijanskih množic, temveč iz vodilnih krogov, ki niso hoteli, da bi se Slovenci razvili in osamosvojili. Ta: ko je bilo pod Avstrijo, ko nam n. pr. v Gorici niso ho* teli dati slovenskih ljudskih šol, tako in huje je bilo pod fašizmom, tako zdaj, ko se nam na ukaz maloštevilnih nestrpnežev delajo razne neprilike in se ovira razvoj našega šolstva. Komunistična partija je ustvarila slovensko OF, jo maskirala za narodnega borca in preslepila po svo* bodi hrepeneče slovensko primorsko ljudstvo, da se je je oklenilo, njen cilj je pa bil priti magari po krvavi revoluciji na oblast. To se ji je posrečilo. Ta nesrečna, usodna zrna-g a je zakrivila, da smo pri-morski Slovenci prišli med dva ognja, med kladivo in nakovalo: na eni strani ita* lijani, na drugi strani kos munisti. S svojim postopanjem in divjanjem so komunisti in njihovi opričniki poglobili razdor, ki je od nekdaj vla* dal med nami in Italijani. Razpalil je strasti in nujno rodil zle posledice. Pomoč, ki smo jo Primorci dali K.P., da se je dokopala na oblast, nam je pred sve* tom vtisnila pečat komunU stične predstraže. Ta pečat italijanski krogi, zlasti pre? napeteži, z veliko spretno* st jo izrabljajo in vse naše opravičene narodne zahtes ve odbijajo, češ, da gre za širjenje komunizma. K.P. pa ta očitek nič ne briga. Kot je pred dvemi, tremi leti mislila samo na prodor v Italijo in ni upoštevala realne politike ter dosegla s tem razkosanje Primor* ske, tako tudi sedaj misli samo na svoje strankarske, zavojevalne načrte. Čuti se brezmejno močno. In ker je zdaj točno izoblikovana borba med demokracijo in totalitarnim komunizmom, ona tudi na naših tleh brez* obzirno zasleduje samo svoj cilj: zmago komunizma. Zato razglaša po svojih kongresih, ki se vršijo z nekako bolestno zapovrstno* st jo, da so OF in SI A V strogo komunistične orga> nizacije, določi, da vodi »Demokratično fronto Slo> vencev v Italiji« izrazit ko* munist in samozavestno na* znanja, da so okrog njenega praporja z rdečo zvezdo zbrani vsi Slovenci. Ta neresnična samohvala K.P. nam v borbi za naše narodne pravice silno ško> duje. Radi nje trpimo na Goriškem, smo grdo gledat ni v Trstu in se nas bojijo v Slov. Benečiji in v KanaU ski dolini. Težak bo odgovor, ki ga bodo dajali krivci za to pogubno, zločesto delovanje, kajti slovenski narod se bo ohranil kljub kladivu in nakovalu. Kar so le redki med nami razumeli že leta 1945, to je postalo zdaj stvarna potre* ba tako imenovanega »pro* j gresivnega in masovnega« gibanja. Tisti redki Sloven* ci, ki so vedno videli v ljudskih odborih komuni« stične celice, so bili takrat od »nezmotljivih vrhov« komunističnega Osvobodil* nega gibanja označeni za izdajalce včerajšnjih zavez* nikov. Sicer vemo, da je bila to le politična taktika ko* munistov, da so z njo sle* pili številčno močnejše so* potnike. Komunistom je šlo le za to, da si ohranijo oblast preko ljudskih ipd* borov, katero bi jim občin* ske uprave po starem vzor* cu odjemale. Kričali so : »Smrt sodelavcem;!«. Danes pa, ko so se začeli sami trdovratno oklepati ideje o sodelovanju, pripovedujejo na vsa usta, da je sodelo* vanje potrebno in odloči!* ne važnosti za splošne ko* risti ljudskih slojev. Če je kateri politični do* godek zadnjih dveh let, ki bi mogel do mozga skrediti* rati Osvobodilno gibanje in »edine« zaščitnike ljudskih mas, potem je gotovo to sklep o sabotiranju od za* veznikov priznanih občin* skih svetov. Prvič je to znak skrajne politične zagrize* nosti in nerazgledanosti drugič pa grobo igračkanje z zaupanjem slovenskega ljudstva, katerega je giba* nje doslej izključno zasto* palo pred zunanjim svetom. Zdaj je seveda te igre ko* nec. Slovenski in hrvatski narod na Svobodnem trža* škem ozemlju je spoznal, kaj se skriva pod plaščem Osvobodilne fronte in Slo* vensko*itali janske antifa* šistične unije. Noče biti več predmet izkoriščanja s stra* ni mednarodnega rdečega totalitarizma in bo sam spet sprejel vodstvo ustanov, ki so življenjsko važne za go* spodarski in kulturni na* predek slovenskega naroda. V občinske svete v Trstu in na področju mlorajo na* rodno zavedni možje, ne pa aktivisti komunistične stranke, kil povsod in naj* prej ščitijo svoje strankar* ske koristi. Slovenski narod ni komunistična partija, niti Osvobodilna fronta in Slo* vensko*italijanska antifa* šistična unija, pač pa narav* na etična skupina ljudi, ki imajo svojo narodno indi* vidualnost, katere ne more izbrisati nobena ideološka pripadnost. Kdor ima v sebi te moralne odlike, ta ima razvito narodno zavest. Tisti pa, ki skuša uničiti v sebi to naravno življenjsko posebnost, uniči s tem svojo narodno zavest in postane narodni odpadnik — brez domovine — internaciona« list. Slovenske narodne ko* risti zato najboljše brani le narodno zaveden Slovenec, ne pa slovensko ali ita* lijansko govoreči komunist. Zato morajo v občinske uprave zavedni Slovenci, ki branijo svoje in spoštujejo druge, ne pa mednarodno usmerjeni komunisti. Ko* munisti lahko dosledno za* stopajo le koristi svojih italijanskih ali slovenskih tovarišev. Za zaščito slo* venskih ali hrvatskih na* rodnih teženj v občinskih odborih Svobodnega trža* škega' ozefnlja pa oni niso sposobni, ne opravičeni.Teh pravic oni ne morejo do* sledno braniti , ker bi bila taka obramba v protislovju z njihovo mednarodno dok* trino. Če to zdaj kljub temu delajo, je to odkrito stran* karsko koristolovstvo in varanje slovenskih narod* nih množic z nacionalnimi čustvi. Nekaterim se zdi čudno, zakaj si že zdaj želijo ko* munisti sodelovanja v ob? činskih odborih, ko bi lahko počakali do volitev? V tem primeru jim tudi ne bi bilo treba zdaj igrati tako kla* vrne vloge. To bi bilo do* sledno in logično. Vzroki za to hitro spremembo so drugi in tudi zelo jasni. Zavedajo se namreč neza* dovolj stva v lastnih vrstah, posebno med sopotniki, ki so se jim začeli izmuzati, ko ne vidijo nikjer nikakega političnega uspeha. Vrste so se začele redčiti, od tod zaskrbljenost in nemir. Ho* čejo pa tudi irnleti besedo pri organizaciji splošnih volitev, kar je seveda mno* go lažje, če imajo svoje ljudi v začasni vladi in pri občinskih upravah.. Nedo* slednost njihovih naporov so razumeli že slepci. Samo trenutno ustrahovanje še drži vrste bojazljivcev, da se javno ne odločijo za pre* lom s komunisti. Od tod vsa nestrpnost in naglica! T ržaški. Mi in ..La Voce libera" 9« »La Voce libera« od 16. oktobra je prinesla obširen članek o izjavah, ki sta jih dala »Demokracija« in »Slo* venski Primorec« ob zopet« ni priključitvi Gorice k Ita* liji. »La Voce libera« trdi, da sta obe izjavi polni o* tožja, ker ni bila Gorica z drugimi slovenskimi okoli* škimi kraji priključena k Jugoslaviji. Potem se pa spušča v čisto svoje tolma* čenje zadeve naših odnosa* jev do Italije in pravi, da smo izrazili svojo lojalnost do Italije pogojno, ker smo rekli, da bomo zvesti le, če bomo z drugirrfi italijanski* mi državljani popolnoma enakopravni. Zato nam o* čita, da ne poznamo itali*= janske zakonodaje, ki je dovolj jasna v jamstvih za naše pravice; da je bila iz? glasovana avtonomna dež e* la Julijska krajina * Furla? nija s posebnim statutom samo in edinole zaradi te naše slovenske manjšine. Zato da smo na vsak način v slabi veri, če tega ne ve* mo ali pa če to vemo in smo kljub temu izrazili po* gojno zvestobo. In nadalje, da smo šele pred tremi m** seci poslali predsednikoma De Gasperiju in Terracini* ju svojo spomenico, ki da ni bila nič jasna in je hotela ustvariti1 posebno slovensko goriško deželo tako. da bi se ponovilo nacionalno na* sprotstvo Slovencev in Ita* lijanov iz avstrijskih časov. Na splošno, da je bila naša spomenica en sam niz zvi*! jačnih besed. Zaključuje s ! trditvijo, da je ona (»La Vo* ce libera«) bila vedno za to, da se nam dajo vse pravice, ki nam pritičejo, »vse to, kar je prav in človeško, da bodo (Slovenci op. ur.) /a/i* | ko živeli in se razvijali po svojem nacionalnem geni* ju«, toda s pogojem, da »to ne bi niti v najmanjši meri pomenilo izgube tega, kar po pravici in človečanstvu pritiče Italijanom«. Naj bi demokratični Slovenci, ka* toliški in tudi drugih barv, govorili ravno tako odkrito kakor ona in tedaj bi lahko prišlo do sporazuma. Naše stališče Do tu »La Voce libera«. K temu odgovarjamo, da imajo Slovenci prebridke izkušnje iz preteklosti, da ne bi mogli vsaj nekoliko pomisliti o usodi, ki se jim obeta, potem ko vidijo in čitajo že mesece in mesece, kako se italijansko časo* pisje, tudi »Voce libera«, zaganja proti njim in nji* hovim »pravičnim in člove* čanskim« zahtevam. Tudi v letih od 1918. do 1922. so naj višji predstavniki itali* janske države (kralj, pred* sednik vlade itd.) obljubili Slovencem vse pravice. Kaj se je zgodilo potem, ne bo* »La Voce libera« nam obeta vse, kar je »prav in človečansko« s pogojem, da niti najmanj ne kratimo tega, kar po pravici in člo* večanstvu pritiče Italija* nom. Da bi mi nameravali kratiti pravice Italijanov, je prazna bajka, toda ravno tako imamo mi pravico zah* tevaii, da tudi Italijani ne kratijo niti najmanj naših pravic. Če sme staviti po* goje »La Voce libera«, jih smemo staviti tudi mi. Sicer pa naši niso bili pogoji, am* pak tolmačenje tega, kar vsak občuti kot naravni po* jav družabnih stikov pri dveh sosednjih narodih. Vemo, da je bila usta* novIj ena avtonomna dežela s posebnim statutom Julij* ska krajina'*Furlanija tudi za nas, a ne samo zaradi nas. Furlani terjajo svoje pravice, zato so zahtevali avtonomno deželo s poseb= nim statutom tudi oni. Na drugi strani pa vpra* samo »La Voce libera«, ali ve, da so bile obljubljene slovenske šole beneškim Slovencem leta 1866, pa jim niso bile nikoli dane, mar* več jih jim še danes ospo* ravajo vsi zagrizeni šovini* sti, ki pošiljajo v Benečijo oborožene elemente, tako da se ljudstvo ne upa priti na dan z željo, ki jo mora skrivati v srcu? Ali »Voce libera« ve, da je tudi Giolitti obljubil Slo* vencem vse pravice in jim jih je potem vzel, tudi tiste, ki smo si jih pridobili pod Avstrijo? In. da je fašizem le potrdil in pospešil, kar je Giolitti začel! Ali »Voce libera« ve, da je italijansko časopisje za* divjalo proti Slovencem) v Gorici, ker so peli slovenske pesmi pri procesiji ob cerkvenih slavnostih, in da se še danes nadaljuje gonja raznih »Lunedi« proti slo* venskim uradnikom samo zato, ker so Slovenci? In še, da v Gorici ukazuje neki odbor, katerega morajo ubogati vsi italijanski urad* niki v njegovih nastopih proti Slovencem, čeprav ni* ma ta odbor nobene zako* nite moči ? Tako bi lahko poklicali »Voce libera« v spomin Še marsikako debelo protislov* je, da ne govorimo o slo* venskih napisih na trgovi* nah v Gorici, o srednjih šolah, ki še danes niso od* prte itd. itd., da bo videla in vedela, zakaj smo zaskrbljeni in kako se spoštuje to, kar nam pritiče po vsej pravičnosti in človečanstvu. Verba sunt verba, facta sunt facta. Zato zahtevamo pisana jamstva, da ne poj* demo še enkrat na limani* ce. Verba volant, scripta manent! Iskreno želimo, da pride do miru med Slovenci in Italijani na tem ozemlju. Ne kratimo pravic Italija* nov, a zahtevamo, da tudi oni ne kratijo naših, niti očitno niti skrito. Ker smo pa videli, da z domačimi italijanskimi skupinami ne moremo priti do najmanj* šega uspeha, smo se že več* krat obrnili naravnost v Rim in se bomo tudi še na« dalje. »L’ Idea Repubblica* na« od 8. oktobra je prine* sla izjave vseh treh sloven* skih skupin na Goriškem, skoro brez opomjbe. Misli* mo pa, da je našo razumela bolj pravilno kot »Voce libera«, in da ni videla v njej skritih namenov, ker jih v “njej ni. " Zadeve šolstva v Slovenski Benečiji Že večkrat smo poudarili in priklicali v spomin ob* veznost, ki jo je Italija sprejela napram Slovencem v Benečiji leta 1866. Takrat so se namreč beneški Slo* venci izrekli in glasovali za Italijo, ker jim je obljubila slovenske ljudske šole. To je bil glavni vzrok, da so glasovali proti takratni ab* solutistični Avstriji. Zgodilo pa se je ravno nasprotno:- absolutistična Avstrija je dala vsem svo* jim narodom, tudi Sloven* cem, široko šolsko avtono* mijo in pospešila njihovo narodno kulturo. Italija pa beneškim Slovencem ni ni* koli odprla obljubljenih šol To je zgodovinska resnica in krivica ! Tako so beneški Slovenci ohranili svoj jezik samo v cerkvi, v družini in v med* seboj nemi občevan ju. Faši= zem je sicer naperil vse sile, da bi ga spravil tudi iz cer<= kve, pa mu ni uspelo, ker se je volja naroda temu od ločno uprla. Danes je prišel čas, da demokratična Italija izpolni zgodovinsko obljubo in u* vede slovenski pouk na ljudskih šolah v Benečiji. Nočemo trditi, da je Italija primorana to storiti zaradi obveznosti, ki jo je sprejela z mirovno pogodbo, ampak mislimo, da bo vlada čutila potrebo izpolniti svojo dav* no obljubo prav zato, ker so se beneški Slovenci iz* kazali za zelo poštene in zveste državljane v teku osemdesetih let, odkar živi jo v Italiji. Ko stavimo to opravičeno zahtevo, ne igra vloge no Od srede do srede. 23j_oktobra! Bivši ameriški zunanji minister Byrnes je ponovno pozval Združene države. Veliko Britanijo in Francijo, naj tudi brez sovjetov — če bo potrebno — skličejo konferenco za sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo. — Socialni odbor ZN je odobril načrt za razdelitev pomoči lačnim otrokom v Evropi in Aziji; 3 milijone in pol otrok bo med zimo vsak dan sprejemalo posebne dodatne obroke 300 kalorij. — V Čilu so po prekinitvi diplomatskih odnošajev s Sovjetsko zvezo in Češkoslovaško začeli s širokimi ukrepi proti čilskim komunistom; doslej so aretirali že 200 oseb, medtem ko nadaljnjih 300 še iščejo. — Ameriška vlada je odobrila Trumanove predloge za nujno pomoč tujini. — Voditelj nemške socialdemokratske stranke Schumacher je potrdil vest o obstoju nemške »lutkovne1* vojske na sovjetskem zasedbenem področju. Socialni odbor ZN je delno sprejel egiptski predlog za ustanovitev gospodarske komisije za srednji vzhod. - Iraški ministrski predsednik Šalih Jabur je izjavil, da bo iraška vojska odkorakala v Palestino, če bodo ZN odobrili delitveni načrt. 24. oktobra 8 Predsednik Truman bo na izrednem zasedanju ameriškega kongresa zahteval 650 milijonov dolarjev za pomoč Franciji in Italiji. — Britanski vladni viri poročajo, da se bodo britanske Čete začele umikati iz Palestini v oktobru prihodnjega leta tudi v primeru, če bi glavni skupščini Združenih narodov ne uspelo rešiti palestinskega vprašanja. — Avstralski zunanji minister Evatt je na hamardski univerzi izjavil, da je ena izmed največjih težav, pred katerimi stoje Združeni narodi, pomanjkanje mirovnih pogodb.*! AtAOiŽiia, Avstrijo.lit Japonsko. — Francoske zasedbene oblasti v Nemčiji so pozvale jugoslovanskega častnika Bezma-roviča — pooblaščenca jugoslovanske vlade za preiskavo proti vojnim zločincem — naj zapusti francosko področje. — Na zasedanju političnega odbora ZN je turški delegat obtožil Sovjetsko zvezo zločinskega' hujskanja k vojni. — Predsednik Truman je opozoril ameriški narod na nevarnosti, ki lahko nastanejo zaradi lakote v nekaterih državah; zato vstraja na potrebi Ižrfedhega sklicanja kongresa za 17. november; ob zaključku je pozval narod, naj podprt vlado pri njenih naporih. — Bolgarski poslanik v Švici Damijan Velčev je odstopil in se ne bo vrnil v Bolgarijo. Bolgarska vlada ga je pozvala, naj se vrne domov. 25. oktobra i Perzijska vlada je v zvezi z odpovedjo sovjetsko-perzijskega petrolejskega sporazuma Izjavila, da je Molotov v marcu lanskega leta grozit, da bo obdržal za vedno .Rdečo armado1* v severni Perziji, če vlada ne bi odobrila Sovjetski zvez t petrolejskih koncesij. — Čilski predsednik Gabrijel Gonzales Videla je obtožil Sovjetsko zvezo, da je .uporabila vsa sredstva za uničenje odpora v tistih državah, ki se niso hotele podrediti njeni totalitaristični politiki*. - Politični odbor ZN je nadaljeval razpravljanje o sovjetskem predlogu za kaznovanje vojnih hujskačev; proti sovjetski resoluciji le doslej izrazilo negativno mnenje 24 držav. — Argentina je predložila, naj Avstrijo sprejmejo med ZN, ker je samo sovjetski „veto“ onemogočil njen sprejem v organizacijo. — Z zakonom so podaljšali za eno leto veljavnost bolgarskega narodnega sobranja, češ, da »uživa popolno zaupanje vsega bolgarskega naroda*. 26. oktobra i Iz Poljske Je izginil z nekaterimi drugimi svojimi sodelavci voditelj poljske opozicijske kmetske stranke Stanislava Mikolayczyk. — V Franciji so bile občinske volitve v krajih z manj kot 9.000 prebivalci; Menijo, da novi izidi ne bodo spremenili izvrstnega položaja, ki si gaje pri volitvah preteklo nedeljo pridobila De Gaullova .Francoska narodna skupnost1*. — Britanska vojska je zaključila svoj umik iz Iraka, kjer je ostal samo majhen oddelek za likvidacijo finančnih vprašanj. — Sindikalni odbor poklicnih novinarjev v Bukarešti Je sklenil izključiti iz sindikata 23 Od srede ____________do srede. (Nadalievanle s prve strani) novinarjev zaradi obtožbe, da so »protldemokratskega in protisin-dikalnega zadržanja ter da delajo v korist domačih in tujih reakcionarnih krogov*. — V Pariz je prispela italijanska delegacija, ki bo razpravljala s francoskimi izvedenci glede ustanovitve fran-cosko-italijanske carinske zveze. 27. oktobra s General De Gaulle je izjavil, da bi morali čimprej razpustiti francosko narodno zbornico in razpisati nove splošne volitve. — Pododbor političnega odbora ZN, v katerem je 13 držav, ki imajo nalogo se staviti način postopka za »tnalo skupščino*, je sklenil, da bo morala slednja sprejemati svoje sklepe z dvotretjinsko večino. — Politični odbor ZN je zavrnil sovjetski predlog, s katerim so zahtevali, naj bi države članice ZN objavile zakone, ki bi zatrli vojno propagando In kot zločince kaznovali krive osebe. — Pododbor ameriške poslanske zbornice je priporočil, naj bi Združene države nudile še nadalje pomoč evropskim državam, a istočasno morajo ohraniti svojo vojaško moč. — Britanski zunanji minister Bevin jev spodnji zbornici glede Nemčije izjavil, da se bo britanska vlada ravnala po načelih, katere je že omenil v svojem govoru 22. oktobra 1946; vodilo bo zagotovitev varnosti, da Nemčija ne bo mogla ponovno vzpostaviti diktature ali da bi postala nevarna za svetovno varnost. — V Bell hiši so se na tajno zasedanje sestali voditelji ameriških sindikatov, industrijcev, trgovcev in novinarjev, katerim so pojasnili evropski položaj. 28. oktobra a V gospodar-skem in finančnem odboru ZN je ameriški delegat zanikal jugoslovanske trditve, češ, da Združene države Izrabljajo pomoč kot politično orožje. — Francoska komunistična partija je izdala proglas, s katerim ie pozvala Francoze, naj se pridružijo komunistom in zaustavijo pot generalu De Gaulleu. — Brazilski senat je v prvem čitanju potrdil s 35 glasovi proti 19 zakon, ki naj prekliče poverilnice komunističnim foslancem. — Na Češkoslova-kem so proslavili 29. obletnico ustanovitve Masarykove republike. — Francoska vlada je odobrila izjavo za „ obrambo francoske republike*. — Wlnston Churchill je v spodnji zbornici zahteval, naj poslanci glasujejo o nezaupnici vladi, ker ji ni uspelo zaustaviti gospodarske krize. — Vojaški guverner ameriškega področja v Nemčiji je izjavit, da bodo začeli s propagandnimi napadi proti komunistom, z namenom pojasniti Nemcem napredek in cilje demokratskega sistema. Pričakuje, da bo vsak Američan, ki je trenotno v Nemčiji, pojasnil svoje zadržanje do komunizma in do ciljev komunistične ideologije; ne bomo imeli v službi oseb, ki so nasprotne idejam Zavezniške vojaške uprave; cilj nove propagandistične kampanije je v tem, da bo nemško ljudstvo sposobno svobodno izbrati vlado, ki jo želi. — Končni •Izidi švicarskih volitev so naslednji: napredni demokrati 51 sedežev proti 47 v starem parla-mentu, socialdemokrati 48 (54), katoliški konservativci 44 (43), Stranka malih posestnikov 21 (22), laburistični filokomunlsti 7, neodvisni demokrati 5 (6) in druge stranke 2 (9). — Pred političnim odborom ZN so začeli z razpravo o predlogu Združenih držav za vzpostavitev Koreje kot neodvisne države in popolnem umiku sovjetskih in ameriških oboroženih sil iz dežele. 29. oktobra i Pri volitvah v dansko spodnjo zbornico so so-clal-demokrati prejeli 57 sedežev proti 48 v letu 1945, radikali 10 (11), konservativci 17 (26), levičarski liberalci 46 (38), stranka za enotni davek 6 (3) in komunisti 9 (18). — V Bukarešti so začeli nadaljevanje razprave proti voditelju romunske kmetske opozicijske stranke Jnllusu!ManiuJu in 18.lm drugim političnim osebnostim. — Britanska spodnja zbornica Je s 348 glasovi proti 201 izglasovala zaupnico ministrskemu predsedniku Attieju. — Bivši avstrijski kancler Schus-snlgg Je v Združenih državah Izjavil, da »dokler bo en sam sovjetski vojak na avstrijskem ozemlju, se Avstrija ne more veseliti' evakuacije ameriških čet". UsfanoDlteo soefoone triade - nnlna • Pristaši Svetovne federalne zveze •so razdelili med 57 odposlanstev, ki so bila na glavni skupščini ZN prošnjo, naj se izvoli posebna komisija z nalogo proučevati vprašanje ustanovitve »realistične" svetovne vlade. ben iredentizem ali sloven* ski narodni nacionalizem, ampak samo srčna želja, da bi se tem zapuščenim in preplašenim Slovencem iz* polnilo njihovo davno hre* penenje po lastnih ljudskih šolah, za katere se sedaj že ne upajo več prositi. Misli* mo, da igra v Benečiji pri reševanju šolskega vpraša* nja glavno vlogo italijanski in ne slovenski šovinizem. Vemo, da so tam oboroženi elementi, ki hočeš nočeš vplivajo na pravo razpolo* ženje ljudstva in ga slepijo z nevarnostjo komunistič* nega terorističnega režima, ki vlada v Jugoslaviji. Ve* mo, da je tudi slovenski komunizem precej močno kriv za tamošnje razmere in da ga Benečani odklanja* jo. Toda tudi goriški Slo* venci ne marajo komunizma pa vendar imajo slovenske šole. Na drugi strani pa ve* mo tudi, da kroži po Bene* čiji italijanski list »Ifalia«, ki hoče ljudstvo preslepiti in ga zavirati v prostem izražanju svoje volje. Z o* pet drugi hočejo preprečiti slovenske šole z izgovorom, da so se vsi župani izrekli za Italijo. Poudarjamo, da ne gre za plebiscit za eno ali proti drugi državi, ampak samo za slovenski pouk v šolah. Če imajo slovenski jezik v cerkvi, zakaj bi ga ne imeli tudi v šoli? Na drugi strani pa se vprašamo; od kedaj pa imajo pravico odločati o šolah župani kot taki? Če bi hoteli ljudstvo vpra* šati, ali hoče ali ne ljudske šole, bi se lahko zgodilo, da bi se marsikatera pokrajina izrazila proti vsaki šoli, tu* di italijanski. To je sicer žalostna ugotovitev, toda gotova. Saj imamo vsak dan priliko videti koliko nepis* menih je še po svetu. Ljubezen do materinega jezika pa je pri beneških Slovencih gotovo dejstvo, saj so si ga ohranili v cer* kvi, v družini in v medse* bojnem občevanju skozi veke in preko vseh težav. V cerkvi, v družini in v medsebojnem občevanju so si ga ohranili sami, ker so sami prosto odločali v tem oziru. Ne moremo, torej, verjeti, da ga ne marajo v šoli. Vsi, ki tako trdijo, so v protislovju z navedenimi ugotovitvami, ki so živa in neoporečna dejstva. Če bi Italija dala bene* škim Slovencem slovenske ljudske šole, bi potrdila svojo res demokratično po* litiko in se pred svetovno javnostjo izkazala kot mi* roljubna in pravična drža* va. Istočasno bi vzela iz rok orožje vsem, ki imajo slab namen in radi izrabijo vsa* ko priliko za spore in trenja. Politični obzornik: .Bela knjiga" V Londonu je bila objavljena Bela knjiga o anglo*jugoslovan* skem sporazumu glede jugoslo* vanskih razseljenih oseb na bri* tanskih področjih v Nemčiji in Avstriji, podpisanem na Bledu dne 8.' septembra. Bistvo sporazuma je sklep obeh vlad, da bosta sodelovali za do* končno ureditev vseh vprašanj, ki so dolgo bila vir skrbi in nejevolje obeh, to je vprašanja izročitve ko* laboracionistov in vprašanje vrnit* ve ali drugih odločitev za preosta* le razseljene osebe. Sporazum je bil podpisan o pri* liki obiska, ki ga je naredil na Bledu bivši britanski vrhovni poveljnik za Avstrijo general sir James Steele kot gost maršala Tita. Britanska vlada je vztrajala. Izročila bo le tiste razseljene ose* be, proti katerim je jugoslovanska vlada »prima facie« ugotovila pri* mer aktivnega, premišljenega co* delovanja z osnimi silami med vojno; 2. da ne bo vrnila nobene razseljene osebe proti njeni volji, katere izročitev bi smatrala za neopravičeno. Sporazum predvideva, da bo so* delovanje med britanskimi in jugoslovanskimi oblastmi za izpol* nitev blejskega sporazuma, zlasti za izbiranje kolaboracionistov, oseb, ki bodo vrnjene in drugih, izvedeno tako, da. bo dodeljena jugoslovanska misija posebni bri* tanski komisiji za begunce, ki ped vodstvom generala Fitzroya Mac* Leana prerešetava jugoslovanske razseljene osebe. Sporazum določa, da jugoslo* vanska zvezna misija ne bo sode* lovala pri prerešetavanju, toda ko bo kak jugoslovanski državljan že aretiran od britanskih oblasti m zaslišan zaradi sumničenja sode* lovanja z osjo, ho imela jugoslo* vanska misija pravico do soude* ležbe pri takem zasliševanju. Jugoslovanska misija bo dobila vse možnosti, da bo lahko predo* čila Jugoslovanom v taboriščih za razseljene osebe prednosti povrat* ka v Jugoslavijo in vsem osebam, ki se bodo svobodno odločile za rcpatrijacijo, bodo oblasti nudile vse ugodnosti. Jugoslovanska vlada je pokazala posebno zaskrbljenost nad razse* Ijenimi osebami v britanskem pod* ročju Avstrije, ker mejijo z Jugo* slavijo in je že ob raznih prilikah protestirala proti delovanju posa* meznikov na meji, za katere trii, da so politični disidenti. O’ tem govori člen 5. blejskega sporazu* ma, ki se glasi: »Posebna komisija za begunce bo najprej prerešetala jugoslovanske državljane na bri* tanskem področju Avstrije. Poleg prerešetavanja vseh, ki so v tabo* riščih, bo storila vse, da bo prere* šetala tiste jugoslovanske držav* Ijane, ki so zdaj izven taborišč. TSsti, za katere bo na prvi pogled ugotovljeno, da so kolahoracioni* sti, bodo izročeni. Druge osumljence bo poslala na britansko področje v Nemčijo. Britanska vlada bo nadalje storila vse, da bo zagotovila čim prejšnjo ! odstranitev iz britanskega pod* : ročja v Avstriji in preselitev dru* gam vseh preostalih Jugoslovanov, ki se ne bodo prostovoljno odlo* čili za vrnitev. Zlasti bo storila, kar bo mogla, da bo to uredila s pomočjo mednarodne begunske organizacije ali neposredno z dru* gimi vladami. Sporazum določa, da britanske oblasti ne bodo sprejele novih d« datkov k jugoslovanskemu vlad* nemu seznamu osumljenih kola* boracionistov po preteku dveh '.ne* seeev po 8. septembru. Cenijo, da je približno 15.000 jugoslovanskih razseljenih oseb v taboriščih na britanskem področju Nemčije ter kakih 10.000 na bri* tanskem področju Avstrije razen onih, ki so na svobodi. * * * V zvezi z gori omenjeno »belo knjigo« se govori, da «e Angleži pogajajo tudi za ureditev zadeve rudnikov v Trebčah. Med Tito* vimi pogoji za to ureditev je baje tudi ureditev jugoslovanskih be* guncev v angleškem pasu v Avstri* ji. Ker še ni pozabljeno, da so Angleži poleti 1945 vrnili Jugo* slaviji nad 12.000 domobrancev, ta govorica noče utihniti, češ, mogoče jo vendar, da hi -žrtvovali begunce za to, da bi dobili nazaj svoj ka* pital. Tito bi tej kupčiji profitiral dvojno: uredil bi sporno zadevo inozemskega kapitala in izločil bi veliko število političnih nasprot* nikov. Balkanska pravica Znani Londonski list »Time and Ti de« sc bavi v daljšem članku z zadnjimi razpravami proti poli* tičnim nasprotnikom v južno ev* ropskih deželah. List piše: »Potem ko so v Bolgariji usmrtili Petkova, je sledila v Jugoslaviji obsodba Jovanoviča. Prihodnji na seznamu je dr. Maniu v Romuniji. Njegov proces so sicer iz neznanih razlo* gov odložili, vendar je verjetno, da ga bodo obsodili na smrt. Če bi vse to ne bilo tako globoko tra* gično, bi človek mogel najti pri teh zapovrstnih obsodbah trohico komike. Tako so na primer obto* žili Maniu*ja, da je sodeloval z AvstroOgrsko monarhijo pred le* tom 1914. Jovanoviča pa obtožu* jejo, da je sodeloval z britanskimi agenti g. Clissoldom in g. Hughom Setonom Watsonom, sinom dr. Setona Watsona. Kot znano je bil g. Clissold svoj čas britanski ti* skovni ataše v Beogradu in ni bil ravno nenaklonjen Titovemu re* žimu. Setona Watsona pa smo pred par leti v našem listu morali kritizirati zaradi njegovega skoraj bi rekli naivnega verovanja v »de* mokracijo« novih balkanskih rc* žimov in Titovega še posebno. Prav nič se nam ne zdi verjetno, da bi Clissold in Seton Watson sodelovala v kakšni zaroti proti Titovemu režimu. Rekli bi, da bi si lahko biriči OZNE izbrali kakšen bolj inteligenten način obtoževa* nja. Odkdaj spori med Soujetsko zuezo in Združenimi držauami ? Bivši ameriški zunanji minister P. Birnes je izdal knjigo »Govori* mo odkrito«, v kateri pojasnjuje, da so sc odnošaji med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo za* čeli slabšati že pred smrtjo pred* sedriika Roosevelta, in sicer zaradi razočaranja, ki ga je slednji do* živel nad sovjetskim zadržanjem. Byrnes pravi, da je Roosevelt uporabil vse sile svojega genija, da bi dosegel, da bi se sestanki treh velikih vršili v večji spora* zumnosti. »Sovjetski voditelji so pa bili oni — ki so precejevali zadnje meje predsednikove veliko* | dušnosti in njegove namere za I | dosego načelnega sporazuma.« Zakaj smo proti komunizmu ? boljšanje gospodarskega položaja mojega bližnjega. Ne priznavam nifi poedincu niti državi pravice, da bi mi bil gospodar, ker mi je vsak poedinec enakopravno bitje in jaz nisem zaradi države, temveč je. država zaradi mene. Nad seboj ne priznavam nobenega gospodarja, razen vsemogočnega Boga, ki me, je ustvaril po svoji podobi v svo* hodnega človeka, in ne za sužnja. Se komunistični nauk strinja s tem? Ne! Komunizem ponižuje Članek nadaljuje s to značilno pripombo: »Upoštevajte, da v tem članku govorim o komunizmu, to je o neki politični in gospodarski teoriji, in ne o komunistih, ker je delovanje, nevednost in pokvarjen nost teh komunistov pod vsako kritiko in se nam gabi že sama misel na njihovo razumsko in mo* ralno idijotstvo.« Gospod Akačič v svojem izčrpnem in dokumentarnem članku navaja: »Ko je Wendel Wilkie po= toval po svetu in nato izdal knjigo »One World« (Neki svet), je v tej »Narod«, list hrvatskih delavcev — izseljencev v Ameriki prinaša v eni zadnjih svojih številk pod gornjim naslovom članek, ki ga je spisal znani hrvatski socialni in kulturni delavec v Ameriki Fran F. Akačič. Prinašamo zaradi pot manjkanja prostora samo odlomek tega članka. Socializem - komunizem Socializem ni isto kot komuni* zem! To nam poleg drugega do* kazujejo tudi ogorčene borbe, ki se danes po vsem svetu vodijo med socialisti in komunisti. Socia* ližem, kot politična in gospodarska teorija za spremembo družabnega življenja, zahteva namreč, da se vsa sredstva za proizvodnjo in razdelitev izročijo vsem ljudem, da bo narod lastnik in gospodar; komunizem pa zahteva, da narod postane hlapec, suženj države, po* polnoma od nje odvisen ne samo v gospodarskem in lastninskem pogledu, temveč tudi v političnem, verskem in vsakem drugem! Socia* ližem po svojem bistvu zahteva, naj bo država vršitelj ljudske volje, a komunizem zahteva, naj na* rod služi državi. Resnica je, da se te teorije razlagajo na različne na* čine, toda za nas je glavno to: mi smo vedno bili in smo še danes za to, da zemlja in njeno bogastvo pripade vsem ljudem, da so sredstva za proizvodnjo in razdelitev teh zakladov v rokah naroda in ne poedincev, da pa poedinci pri vsem tem ohranijo dostojanstvo svobodnega človeka, ki uživa svot bodo misli, vesti, govora, tiska, združevanja in vsega, kar se tiče njegovega osebnega in družabnega živi jen ja. Človek - ne suženj Da bomo bolj jasni: delam v to* varni, ki je naša, obča lastnina, ki me z,aradi tega ne bo izrabljala in potiskala v gospodarsko bedo, sama pa kupičila dobičke; poleg tega prejemljem popolni zaslužek svojega dela in mi je odbito zares samo to, kar je v splošno korist: prispevki za javne ustanove, šole, bolnice itd. Dokler sem pri delu v tej tovarni, izvršujem ukaze in naloge svojih predstojnikov in storim vse, kar smatram za svojo dolžnost. Ko se pa oglasi ob doto* čenem času tovarniška piščalka in najavi, da je moj delovni čas končan, se smatram za popolnoma prostega človeka in grem, kamor me je volja, govorim, kar čutim, čitam, kar se mi zdi, lahko storim vse, kar kot svoboden človek mit slim, da lahko storim, ozirajoč se seveda pri tem na naravnotmoraT-no in socialno dolžnost spoštovati svobodo in pravice svojih sod rt žavljanov. Ali bom jaz svoj prosti čas uporabil, da bom šel v čitaU nico, ali v cerkev, ali na kako zborovanje, ali bom sejal in delal na svojem vrtu, to ne odvisi in bi ne smelo odviseti od nobenega drugega razen od mene samega. In kdor bi mi hotel predpisovati ali ukazovati, kaj naj v času izven tovarniškega dela mislim ali det lam, ta postane moj nasprotnik, moj tiran, pa naj bo to posamez--nik ali država in jaz se bom zoper njega boril. Ponavljam in nagla* šam: imam pravico, da sem popolt noma svoboden človek vse dot lej, dokler moje ravnanje ne ogroža življenja svobode ali truda za iz* ■ knjigi opisal tudi svoje bivanje v \ komunistični Rusiji. Ko je spoznal j sužen jski način živijen ja, je vprašal j ruske tako imenovane intelektuah \ ce, kako morejo vzdržati v takih razmerah, kjer ni nikake svobode. Odgovorili so mu s strahom: »Res, nimamo svobode, pa nam je zato zagotovljen kruh.« Nam se zdi ta odgovor silno pot niževalen. In smo poleg drugega tudi zato komunizmu nasprotni: njegov najvišji in glavni ideal je: želodec. Kako bi mogli mi, ki smo ne samo trpeli lakoto, temveč izpostavljali tudi svoja življenja v boju za ideale, sprejeti kak tako poniževalen pojem o smislu, cilju in nalogi človeškega obstoja. „Sovjetska Rusija ni interesirana na rešitvi vprašanj demokraciji. Iz tega razloga tudi ne sodeluje v mnogih ustanovah Združenih narodov kakor - UNESCO, 1RO, ITO, 1LO, Mednarodna organizacija za civilno letalstvo, Prehranjevalna in poljedelska organizacija. Tudi ni članica Svetovne banke niti Mednarodnega valutnega sklada. Odklanja Baruchov načrt za kontrolo atomske energije. . . Iz članka: |American foreign policy-The Truman and Marshall Doktrines Krvnih koroških Slovencev no zatožni klopi 3000 izseljenih -1000 zaprtih in interniranih -200 mrtvih Pred celovškim senatom ljud* skega sodišča iz Gradca se je 14. okt. začel proces proti nekdanjemu Gauhauptamtsleiterju, vladnemu svetniku v pokoju Alojtzu Maier * Kaibitschu (Kaibiču) iz Celovca. Obtožnica navaja, da je bil Kai* bitsch odločilno soudeležen pri izseljevalnih ukrepih proti koro* škim Slovencem in je s tem kršil naravne pravico človeštva in splo* šno priznana načela ljudskega prava. Ta postopek je imel poleg velike materialne škode za posle* dico tudi smrt 93 oseb. Državni tožilec je med drugim izjavil: > Po priključitvi Avstrije k Nem* čiji 1. 1938 so v Celovcu ustanovili Gaugrenzlandamt, ki se je I. 1943 spremenil v 'Gauhanptamt. Njegov vodja je bil Kaibitsch, njegova naloga je bila ponemčevanje ob* mejne dežele. Po raznih ukrepih, ki niso vodili do povoljnega uspe* ha, se je pojavil načrt izvesti pre* seljevanje v nekdanjem plebiscit* nem ozemlju z odvzemom imetja slovenskim kmečkim posestnikom. Tozadevne smernice so bile izde* lane 27. sept. 1941. Po njih je mo* ral prescljevalni urad v Celovcu predlagati svoje predlogo o preše* ljevanju državni policiji. V slu* čajih, kjer ni moglo priti do od* Vzorna imetja s privoljenjem po* sestnika, jo bil predviden nasilen odvzem. ,V vseh slučajih pa naj bi oni, katerim so odvzeli imetje, bili izseljeni in odpeljani v tabo* rišča. Skupno je bilo zaplenjenih 163 posestev, imetje je bilo kot »protinarodno in protidržavno« za* plenjeno. Navedli smo samo kratek izvle« ček iz govora državnega odvetnika, j ki je v močnih besedah obtožil obtoženca in ves nacistični sistem. Med drugimi je bil kot priča zaslišan znani koroški kulturni de* lavec dr. Joško Tischler. Ta je povedal, da je bilo izseljenih sko* ro 3000 ljudi, aretiranih f>a 1000 oseb; od teh jih je umrlo v tabo* riščih ali zaporih okrog 200. Od 80 slovenskih duhovnikov je bilo izseljenih 67. Poleg tega je bila slovenščina prepovedana v javnem in zasebnem življenju, kar je naj* hujši napad proti najosnovnejšim človeškim pravicam. »Koroška kronika« od 24. okt. prinaša o tem procesu vrlo poučen uvodnik, ki ga radi pomanjkanja prostora, žal, ne moremo v celoti priobčiti, iz katerega pa posnč* mamo: Že skoro dva tedna spremlja raš narod z velikim zanimanjem potek procesa proti vojnemu zločincu Kaibitschu, ki ga nekateri upravi* čeno imenujejo Atila koroških Slovencev. V osebi Kaibitscha sedi na za* tožni klopi vsa tista strupena mi* sclnost in narodna nestrpnost, ki je v preteklih letih povzročila na Koroškem toliko gorja in ki se šc danes skuša tu in tam poživiti. Morda je ironija usode, ali pa golo naključje, da vodijo razpravo proti j Kaibitschu prav v isti dvorani, kjer so bili sojeni prvi koroški Slovenci ob prisotnosti Maier* Kaibitscha, kot zastopnika takrat* ne oblasti. Verjetno, da sc Kai* bitsch tega ne spominja več, ker mu jc spomin v precejšnji meri »odpovedal«. Toda česar se ne spomni on, to ve narod in- no bo nikdar pozabil. Kaibitschev proces ni eden iz* med številnih povojnih procesov. Ta proces ima svoje politično, na« rodnostno in zločinsko ozadje. Kaibitscha danes res ne moremo smatrati samo kot vojnega zločin* ca, ki je sodeloval pri preseljevat nju Slovencev ali bil celo glavni vodja tega izseljevanja; v njem gledamo nekaj več, gledamo pred« stavnika tiste politike, ki je zlast^ Slovencem in deloma tudi Avstrija cem največ škodovala. Če danes Kaibitsch pravi, da stoji pred so* diščem v imenu Koroške, potem ima prav. Kaibitsch stoji pred so* diščem kot eden izmed eksponen* tov protislovenske koroške poli* tike in bo zato z njim obsojena tudi ta. Vseeno je, če danes Kaibitsch taji sodelovanje pri preganjanju Slovencev, popolnoma vseeno je tudi, če se svojih del iz preteklosti ne spominja. Vse je mogoče vta* jiti, nemogoče pa je prikriti do tri tisoč izseljencev in ogromno šte* vilo mrtvih, ki so izgubili svoja življenja vsaj posredno po Kaibi* tschevem sodelovanju. Danes go* vori vsa Koroška o Kaibitschevih zločinih, obtožuje ga pa tudi Go* renjska in z njo vsa skupnost mas lega slovenskega naroda. Božji mlini meljejo počasi, a gotovo. Tudi Kaibitsch je prišel na vrsto, čeprav se mu pred leti o tem še sanjalo ni. Vedno je živel v pre* pričanju, koliko dobrega jc storil Slovencem. Tega mnenja je še da* nes in z njim še mnogi drugi. Dej* stva pa so druga. Vsled neizpod* bitnih dokazov, ki so bili predlo* ženi sodišču, bo moral končno tu= di Kaibitsch spremeniti mnenje o svoji »veliki dobroti« do Sloven* cev, katerim je res v veliki meri pomagal, a le v zapore in končen* tračijska taborišča. Njegova dela »usmiljenja« pomagajo danes Kai* bitschu pred sodiščem. Izgleda pa, da jih je tako malo, da se v morju zločinov niti ne opazijo. NEMŠKA PONUDBA SLOVENCEM Zanimiv zgodovinski spomin sodnika! dr. Bittija V soboto 25. oktobra je sodnik dr. Guido Bitti imel v Gorici važno predavanje, v katerem je povedal sle* deče : Dne 12. septembra 1943 je šel iz Tolmina, kjer jo bil sodnik, skozi Kobarid v Bovec. V Tolminu in v Bovcu so že bili Nemci, v Kobaridu pa slovenski par* tizani. Ko je poročnik nem* ških SS, po imenu Scheid, drugi dan zvedel za njegovo potovanje skozi Kobarid, ga je prosil, naj bi šel k partizanom! in jih povabi1 na važen razgovor. Dr. Bitti je nalogo sprejel proti ob* ljubi, da se partizanskim odposlancem ne zgodi nič. Šel je v Kobarid in povedal za vzrok obiska. Vrnil se je še istega dne 13. septembra z zastopniki partizanov Maksom Miklavičem in ne* kim Zorkom, podpoveljni* kom partizanskega vojaške* ga odreda. Z Nemci so se vsi trije sestali v prostorih bovške sodnije. Dr. Bitti je vršil nalogo tolmača in po* sredovalca. Tu je polkovnik Brandt kot zastopnik Hit* lerja in vrhovne komande nemške vojske ponudil par* tizanom ustanovitev neod* visne Slovenije z vso Pri* morsko v tistem obsegu, ki naj ga partizani sami začr* tajo. Nemci prosijo zase prost prevoz čet in mate* riala skozi slovensko ozem;* Ije, za nadaljevanje vojne proti zaveznikom v Italiji. OdpQslanca partizanov sta odgovorila, da bosta ponudbo sporočila višjim oblastem, zahtevala pa sta takojšnjo izpustitev na svo* bodo vseh političnih ujet* nikov v zaporih na Jadran* skem Primorju v območju nemške oblasti. Tej zahtevi so Nemci tudi ugodili. Par* tizani pa nemške ponudbe niso sprejeli in razgovori se tudi niso nadaljevali. Toda dr. Bittija je polkovnik Brandt dal aretirati in za* preti v begunske zapore, ker je tekom razgovorov s partizani ugovarjal, da ne more Nemčija odstopati ita* lijanskega teritorija brez pristanka zakonite italijan* ske vlade. KULTURA ittori stranieri Pod tem naslovom je profesor Pietro La Čute letos v aprilu izdal pri založbi L. Trevisini v Milanu antologijo največjih pesnikov in pisateljev iz raznih svetovnih slovstev. Sam ni prevajal. Opravil je le veliko delo izbiranja iz obi* lice že obstoječih prevodov. V knjigi je zastopanih okoli 50 pre* vajaleev iz 28 slovstev. Med pre» vajalci so tudi znamenita imena, kot Carducci, Croce, Foscolo itd. Iz slovanskih slovstev sta prcva* jala zlasti Enrico Damiani in Luigi Salvini, oba močna zastopnika ita* lijanske slavistične šole, ki je v času med dvema svetovnima voj* nama z uspehom seznanjala itali* jansko javnost z duševnimi zakla* di slovanskega sveta in tako gra* dila most do medsebojnega poizna* vanja in umevanja. Slovenska lirika je zastopana s prvo kitico Prešernove elegije »Slovo od mladosti« v prevodu E. Damiamja, ki je sicer ohranil rimo, a ta ne odgovarja rimi okta* ve. Sledi Josip Murn Aleksandrov s pesmijo »Vlahi« (Zampognari, prevedel Salvini), nato Alojz Gradnik z dvema pesmima (»Mrtvi vojak v tuji zemlji«, prevedel Da* miani, in »Kmet govori Bogu«, pre* vedel Salvini) in končno Župančič z »Barčico« (prevedel Salvini). Knjiga jc namenjena zlasti di* jakom višjih srednjih šol, katerim bo odprla široke poglede v svet. Priznati je treba, da je dobro se* stavljena in da bo gotovo izvršila svoje kulturno poslanstvo. Je že tako, da lepota prodre globlje v srce kot politična propaganda in da se trdneje vtisne v zavest. Zato se moramo zahvaliti uredniku te antologije, katero priporočamo tu* di slovenskim bralcem. »Mohorjeva družba« v Celovcu obnovljena Iz Celovca smo prejeli veselo vest, da je staroslavna celovška »Mohorjeva družba«, naša najsta* rejša književna matica, ki jo je ustanovil š^cof Anton Slomšek, zo* pet začela delovati. Letos bodo Slovenci že dobili njen književni dar: Koledar za leto 1948 in še eno knjigo. RUBELJ IN DOLAR Kaj lahko povprečni delavec v Rusiji in v Ameriki kupi z eno — tedensko plačo? Naslednje statU stike nam kažejo, kaj in koliko lahko kupi povprečni ruski delavec s 115 rublji, svojo tedensko p lečo; in kaj lahko kupi ameriški delat vec s tedensko plačo 49 dolarja'. BELI KRUH je v Rusiji, celo po racioniranih cenah, šestkrat draž.ii kot pred vojno, tako za celotno tedensko plačo ruski delavec kupi lahko le 11 kg belega kruha, med* tem ko ga ameriški delavec kupi lahko 195 kg, 17 krat toliko. SLADKORJA lahko kupi ruski delavec s .svojo tedensko plačo 8 kg po maksimiranih cenah, ame* riški delavec pa 230 kg, 29 krat toliko. MASLA si lahko ruski delavec kupi lc 1.5 kg s tedensko plačo, ameriški delavec pa 32 kg, ali 31 krat toliko. MLEKA kupi ruski delavec lah* ko 4 litre s celo tedensko plačo, ameriški delavec pa 72 litrov, ali 18 krat toliko. GOVEJEGA MESA si ruski de* lavec s svojo tedensko plačo lahko kupi 4 kg, ameriški dclavcc 39 kg, ali skoraj 10 krat toliko. Za 1/4 litra mleka, za po pol kg kruha, sladkorja, masla, perutnine, ovčjega mesa, prašičjega mesa, slanino, klobas, govedine, moke in riža potrosi ruski delavec celo te* densko plačo, medtem ko potrosi ameriški delavec le desetino. Avtomobil, hladilnik, radio, ter fotoaparat, stvari ki jih poseduje vsaka povprečna ameriška družina, si v Rusiji lahko privoščijo le premožni komisarji. RADIOAPARAT, povsem eno* staven, stane v Rusiji petnajst te* dnov dela povprečnega ruskega delavca, ameriški delavec pa si kupi lahko dober radioanarat v enem tednu. Za PAR ČEVLJEV potros' ru* ski delavec plačo dveh tednom in pol, medtem ko potroši ameriški delavec le eno sedmino tedenske plače. MOŠKA OBLEKA je v Rusiji tako draga, da mora delavec de* lati sedem tednov, da si jo lahko kupi. Ameriški delavec dela za novo obleko le štiri dni. Pri vsem tem moramo imeti pred očmi dejstvo, da so zgornji podat* ki, nanašajoči se na. ruske pogoje, računani po maksimalnih cenah, torej v najugodnejšem slučaju. Dejansko pa lahko ruski delavec kupi le 40"/o svojih potrebščin po maksimalnih cenah. POLITIČNI HUmOR Spomini Mr. Hoover rad pripoveduje svojim znancem neko anekdoto iz zadnje konference zunanjih mi* nistrov v Moskvi. Na neki sestanek pride Mr. Mar* shall, izvleče iz žepa usnjeno to* bačnico, vzame iz nje cigareto in ponudi prijateljem, ki so sedeli okoli njega. Tobačnica je bila dar in na njej je bil napis: »Generalu Georgeju Marshallu — sodelavci pri glavnem stanu. Malo kasneje izvleče Bidault, francoski zunanji minister, svojo tobačnico, si posluži s cigareto in ponudi prijateljem. Tobačnica je bila srebrna in na njej je bilo vres zano: »Georgesu Bidaultu * prija* telji iz Maquisa«. Ko je Mr. Bevin, britanski zunas nji minister, 'ponudil prijateljem cigarete iz svoje srebrne tobačnice, so vsi mogli na njej čitati: Ernieju — tovariši Izvršilnega odbora La= buristične stranke.« Končno je tovariš Molotov po* nudil cigarete svojim kolegom. To* bačnica mu je bila iz suhega zlata okrašena z rubini in smaragdi. Na njej je bilo' vrezano: »Grofu Ester* hazvju, elani Jockey cluha v Bu* dimpešti.« TUDI ZNAK ČASA V nekem večjem nemškem me* stu se je zgodila prometna nosre* ča: v stranski ulici sta se zaletela tovorni avto in motorno kolo. Težko ranjen je obležal vozač mo* tornega kolesa pod razbitim vo* zilom.V par minutah se je na kra ju nesreče zbrala velika množica lju* di: mož, bledih žena in otrok. Vsi so hoteli... Ne, dragi čitatelj, po* magati, temveč — iz razbite ben* c inske posode (»tanka«) motorja napolniti svoje vžigalnike z benci nom, ki je tekel po cesti!... LETA PREIZKUŠNJE Prerez in nauki slovenske politike zadnjih let Napake na obeh straneh Potem ko so komunisti uveljavili princip nasilja, je bila seveda tudi nasprotna stran prisiljena, da se posluži istega sredstva. Grešili so torej oboji in o obojih bo zgodovina izrekla svoje mnenje. Ugotovila bo, katera izmed obeh strani se je premišljeno poslu* žila zločina kot preračunanega sredstva za dosego svojih smotrov in katera je zgrabila za orožje šele ko je bila po zločinih potisnjena v obupno obrambo. Čeprav je obsodbe vredno dejstvo, da sta tako pn>a kot druga stran trpeli v svoji sredi osebe, ki bi spadale v zapore, ne pa na mesta, ki so jim dajala polno svo? bodo za izživljanje njihovih nizkotnih nagnjenj, vene darle danes lahko trdimo, da so v teh žalostnih dos godkih daleko prednjačili komunisti in njihovi sluge. Mnogo napak je bilo na obeh straneh in pogosto se je zgodilo, da je eden in isti zaveznik danes hvalil ene, jutri druge. Bili smo pač samo šahovska figura v igri mnogo močnejših sil. Nan^esto da bi narod ostal hladen ter bi razumsko sprejemal prve ali druge nujnosti, ki so iz te igre izhajale, mu je sovraštvo zalilo oči s krvjo. Kdo je potem kriv, če večina našega naroda ni več jasno videla ter ni ravnala razumsko ? Priznajmo vendar že enkrat resnico, da so veliki dogodki, ta leta preizkušnje, v katerih je vsakdo do golote moral pokazati svoj pravi obraz, našla naš narod nepripravljen. Drugače si ne moremo misliti, da se je dal politično izkoristiti za nekaj, kar je večina že dva meseca po osvoboditvi obsojala. Tragična izvir* nost tiči v dejstvu, da je kulturen narod v najtežji dobi svoje zgodovine slepo izročil vodstvo v roke skupinam golobradih, nepreizkušenih in fanatičnih faliranih štw dentov ter je kot blazen drvel mimo opominov, ki so so mu jih izrekli njegovi dovčerajšnji politični vodi* telji. Razočaranje ni izostalo. Bo pa vsaj sedaj naš narod iz vsega tega potegnil nujne zaključke ? Ugotovitev o razočaranju zadeva oboje, naj si Razočaranje bodo to razočarani pristaši osvobodilnega gibanja v domovini glede na žalostne razmiere v Jugoslaviji, ali pristaši nasprotnega tabora glede na sprejem, ki so ga bili deležni v tujini od strani tistih, h katerim se je njihovo srce vedno nagibalo. Razočaranje je pri obojih enako globoko in upravičeno. Naj bi to narodu pomagalo in ga izšolalo, da bo v bodoče v tej spletki tujih interesov vendarle končno našel sebe. Iskati naknadno osebno krivdo poedincev zaradi njihove politične orientacije, je po takih razmerah nemogoče. S tem bi pripisovali povprečnemu poedincii večje sposobnosti predvidevanja, kot pa jih lahko ima. Krivci in odgovornost Izhajajoč iz naših posebnih slovenskih razmer, bi za končno politično obračunavanje in obsodbo smeli iskati samo: 1. odgovornost vodilnih, res glavnih osebnosti, v kolikor so se predajali zločinskim nagonom uniče* rodnega in nečastnega; 2. odgovornost posrednih in neposrednih krivcev, v kolikor so se prepajali zločinskim nagonom uniče; vanja, denunciranja in krvoločnosti. Nobeno preganjanje, ki gre preko teh meja, ki za iste grehe v isti meri ne obsodi ali oprosti vseh oseb, neglede na njihovo politično pripadnost, ni na mestu, ker se nujno izprerrteni v likvidiranje političnih nat sprotnikov. To je pot, po kateri hodi sedanji Titov režim. Poglejmo razvoj v nekaterih drugih, naprede nejših državah, pa bomo kaj lahko našli potrdilo za pravilnost našega stališča. Celo med sateliti Sovjetske Rusije ni nobene države, kjer bi bilo ekskluzivistično stališče komunistične stranke tako izrazito, kjer bi fflismo iz jffimeclke Buenos Aires, dne 16.X.’47 Draga sestra! Veseli me, da si še živa in zdrava. Prav bala sem se za Tvojo družinico, ker je tukajšnje slovenisko časo* pisje jako veliko pisalo o pogromu, pobojih in poži* gih slovenskega imetja v Gorici po prevzemu oblasti s )strar