aiJl* PHIHOHSKI DNEVHIK 1>r^—GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE SL?- * Štev. 63 (2682) Ra Na 6. strani: Poročilo našega posebnega dopisnika o včerajšnjem začetku tekmovanja na 120-metrski skakalnici v Planici. Poitnlna plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, nedelja 14. marca 1954 Cena 25 lir tržaški Slovenci ^nisarji ki nedeljski števil- bilj rin s^a smO Obl j 11- faanek5«^0™0 p0vPliU k .. m resnima. *'ie,. izšel v predzadnji te * 'Demokracije*. Te-^ Poudarili, da Sla-khko 1 ne9a citat el j a h je ,lln,0vn° prepriča, no SDZ dokonč- oilotZT10 vztraidti pri Itžjfcg ^ nadaljevanju po-eplastva Pred stične ni rJ77liS>ce imperiali-Sdvi0 tl * in pred vlado nost; a hoče o pravil- ni onJ epolitike prepri-ikdiio / v°dstvu SDZ, h n.n-1 ■. svojem član-t;d}jo,_ da bi Vielovlf,^ kleeeplastvu in 'Pisarit Ju 2 rimskimi e-t°nennlasprofna Politika Ve*ce tZ IrsaSke Slo-’LP4a o. Izleti o zmoto*. Iz %«l nadalje, da je ^tmZr°fedania politika ee« začllrzas!li!l Sloven-fikra. 1 °d bazoviškega len odH 'e 'Pomenil odlo-lk}m^km0ti omisarjem nnhovZ Ja Rima., po ?°st otZ, V}nenm narav-& ij?«na zmota*. S e°Povecinu demokracija* 7. Pa t„l' da ie bda vsa o&.„nPh°va ~ PoU-sotfeZojjo^T m Politika ne-'f^krin 1 2 emisgrji škoa,la iržasfcc Sl°' j, slcodljiVa. ® spie?l$itotni preokret l°Panin eplastva in soli Wiorf,f okupatorjem < 2 m nv, m voditelju 1*010 tnl novega. Ze pred 5ti onH^sefimi leti se je Ikn tnl zavzemal ... v mi! ~ da so Jit°r tedanje Za-fdšisti £e izvoljeni tu-7 «e njPosledica je bila nM 9jfde na zlonamer-.IeJoiieo dobronamernost v So 1a%*lavzemania ~~ ,? ob r,rl 1 Zadružno zve-So? priložnosti evo-S Vdirali. Tudlta- Pse mladina in z lil mUkr-~a*ko tivdstvo \Skn kl uPiral0 kot se Sl m vse tržaško i'tr° lil1 tudi danes „Srjlablieniu rimskih iSZan PlfS- kiŠ bil' ~n lz eslovgn-t,„5e Un, 4tradicionalni» i» diell tudi jalovemu lbr%Tn1 0 nujnosti b er,lkarii)Sti sodelovanja nJl, Prepričevanju, (d čiaiilern° v omcnje-Pr mU- T°da to ni h klečeplastva 1? nm. upatorjem. Ko se vo borilo za »•S s«*; kh Po llL9Tnrt in umi' ttjSeih Sn°entracijskih likf t kaj v,?, omenjeni vo- 'k*ntUp09nh vsaki pri~ ^nW bl hrhet 2 vda-tS ki jflavanu do faši-Ijnii Uiesu, ne bomo na ZAir^no objav- 11'K 'Pr?!0 to ze večkrat Angleži in se jp . klečepla-lil brep^uoviio. Seveda c$tv°, čJn°risti za 1lase tabu trdi lav “demokra- I 1 nasnmf„r, Kajti le tej državi — Jugoslaviji — se moramo zahvaliti, da Italije danes še ni tu. Kako pogubna je ta politika ne samo za tržaške Slovence, temveč za vse tržaško prebivalstvo ne glede na njegovo narodnost in politično pripadnost, pa nam pričajo nastopi proti rimskim funkcionarjem kar na dveh zadnjih letošnjih kongresih italijanskih iredentističnih strank. Danes, po enem letu in pol odkar vedrijo in oblačijo pri nas rimski funkcionarji, so torej celo tržaški italijanski iredentisti prisiljeni te emisarje kritizirati. Vodstvo SDZ pa, ki ima v svojem naslovu pridevnik «slovenski». poskuša uvajati politiko klečeplazenja do teh s strani samih Italijanov nezaželenih emisarjev. Iz zadnje številke «Demokracije» pa razen tega lahko ugotovimo, da so v njenem novem uredništvu nenadoma opazili, da se je celo Vidaii nekam spreobrnil in trdijo , da se je začel sedaj bolj zavzemati za STO, čeprav so v zadnjih letih že stokrat u-gotovili. da vodi v bistvu prav tako iredentistično politiko, kakršno vodijo o-sty.le italijanske nacionalistične stranke, za katere vemo, da niso v Trstu nič drugega kot agenture rimskega imperializma. Spričo tega naj novejšega poskusa vodstva SDZ ponovno opozarjamo vse njene pristaše, naj dobro motrijo, kam ta politika sodelovanja z okupatorskimi emisarji vodi. Kot rečeno, je že zgodovina pokazala, da je bila škodljiva. Nobenega dvoma ni, da je škodljiva tudi danes. Slovenci od Rima nismo nikoli imeli ničesar pričakovati — razen, svinca v hrbet, ječ, požigov. konfinacij in internacij. Ta ugotovitev velja tudi za danes in jutri. Tržaški Slovenci imajo že tolike izkušnje, da se zavedajo, da jih le Jugoslavija lahko zaščiti in podpre v borbi proti rimskemu pohlepu in proti njegovim emisarjem, Id brezobzirno nadaljujejo s fašistično politiko raznarodovanja. PO SCELBOVIH OBLJUBAH O „MORALIZACIJI JAVNEGA ŽIVLJENJA // Krčevito prizadevanje uradnih krogov da se škandal omeji na najmanjšo mero 3fa razpravi proti Mutu je sodišče odklonilo pričevauje prot. Pellegrinija, ki ovrača uradni izvid o smrti Vilme Montesi • Dramatično soočenje uied Mutom iu Hisaccio - Franeimei z izgonskim listom v Milan - \ov;i visolcodoneča imena v zvezi z markizom Moutagno RIM, 13. — «Afera Monte-si» je že daleč prerastla zidove rimske sodne palače, v kateri se je danes nadaljeval proces, ki ga je Montagna sprožil proti novinarju Mutu. Zato je bila današnja razprava tudi manj opažena kot prve. Škandal se je prenesel že v najvišje kroge, v vlado, državno oblast, policijo, Vatikan in prišel že do stopnje, ko za javno mnenje ni reč toliko važno, kako se bo končal proces proti Mutu, niti več, kaj vse bodo tam priče povedale, temveč predvsem, kako bo vlada reagirala na huda in presenetljiva razkritja, kako bo Scelba držal besedo o «moralizaciji javnega življenjas in kako bo funkcionirala «metla», ki jo danes napoveduje Saragat v glasilu PSDI. Po današnjih dogodkih sodeč je ta «metla» zelo krot- ka stvar in obeta biti prej pesek v oči kot pa resnično prizadevanje, da se vsaj v tej konkretni zadevi razčistijo vse odgovornosti, če se žene ozdravi vse . italijansko javno življenje, kar je bogme težka naloga. Ne na procesu, ne v vladnih krogih in akcijah ni bilo opaziti nobenega dokaza, da bi se sumljivo stališče oblasti, ki ga grajajo celo takšni listi kot «Corriere della Sera», kakorkoli spremenilo. Glavni dogodek na današnji razpravi procesa, ki se je začela z bolj ali manj nepomembnim zasliševanjem treh novinarjev, ki so baje dali četrtemu novinarju Cesariniju Sforzi neke podatke o zadevi Montesi in ki zdaj to tajijo, je bil sklep sodišča, da ne pripusti med dokazni material poročila o mnenju univ. prof. Pellegrinija iz Padove, POBOJI FRANCOSKIH RADIKALOV za odobritev pogodbe o evropski vojski Herriot se zavzema za Weygandov načrt in vidi mogočo rešitev tudi v predlogih Molotova - Mayer o možnosti izstopa radikalov iz vlade, če ta ne zavzame odločnega stališča o Posarju * Nova sovjetska ofenziva proti obrambni skupnosti z vedno pogostejšim poudarjanjem predloga Molotova o kolektivni varnosti PARIZ, 13,— Kongres francoske radikalne stranke, ki je danes zaključil svoje delo, je b: bil sprejem Zahodne Nemčije v NATO neskončno bolj nevaren kakor pa njen spre- odobril brez debate resolucijo jem v evropsko obrambno o zunanji politiki, ki se glasi: j skupnost. Ce pogodba o tej ((Radikalna in radikalno - so-i skupnosti ne bo odobrena, je cialistična stranka, zbrana na! dodal govornik, bo francoska kongresu v Parizu poudarja i zunanja politika dovedla lo S Ll?sprotno po- I b^^rat je bi- y 0, A brCoceplastVo nagrajeno S&t — trifia rll,0kuPOto klečeplazne la- l0rla do tnl-imwr:,a- zla' iijl ki l?ksneVa okupa-ki e Vrerl9 Pri naš šele k fhkarfeynikc » obli- ‘h,Ma ll’,nas uči. da pQm. ka za ™še h lna ?l,Lbna- Zato je in poUti*a ki IV Zec... y v a Cln-noU ,, r n k phiira a Vanek «Laž lako «*■># svojo privrženost politiki miru, ki ne bi se mogla drugače uresničiti nego s splošno, istočasno in nadzorovano razorožitvijo. Zavedajoč se globokega vznemirjenja v državi in parlamentu zaradi evropske o-brambne skupnosti se stranka sklicuje in potrjuje resolucijo, k. je bila izglasovana na kongresu v Aix-Les Bains leta 1953, v kateri se poudarja privrženost stranke evropski skupnosti, toda njena ratifikacija se podreja: odobritvi mednarodnega statuta za Posarje, veljavnosti dodatnih protokolov, ustanovitvi skupne politične oblasti, t. j. nad-državnega izvršilnega sveta, ki naj bo odgovoren pred demokratično izvoljeno skupščino, omejitvi policijski sil v posameznih državah«. Na današnji seji kongresa se je bivši ministrski predsednik Rene Mayer izrekel za evropsko obrambno skupnost. Dodal je, da je berlinska konferenca pokazala, da sovjetska diplomacija nasprotuje bolj tej skupnosti, kakor pa oborožitvi Nemčije, ker Vsi sovjetski predlogi v Nemčiji predvidevajo ustanovitev nemških oboroženih sil. Mayer je dalje izjavil, da je namen sovjetske diplomacije povzročiti spore med zavezniki in razkrojiti atlantsko zavezništvo. Ta namen pa bi se dosegel, če se ne bi ratificirali bonnski in pariški dogovori. Francijo v osamljenost, Nemčija pa se bo kljub temu dvignila in se bo usmerila k neodvisni narodni politiki. Med drugim je Mayer govoril tudi o Posarju in je dejal, da bi se to vprašanje lahko rešilo prve dni maja in da bi morala vlada glede tega zavzeti stališče. Dodal je, da radikalni ministri ne bi mogli še dalje ostati v taki vladi, ki ne bi zavzela o tem vprašanju odločnega stališča. Popoldne je govoril bivši ministrski predsednik Dala-dier, ki je zavrnil tezo tistih, ki trdijo, da se bodo Američani umaknili na «periferično strategijo*, če pogodba o o-brambni skupnosti ne bo ratificirana. Dodal je še, da se je pred časom govorilo, da hoče Sovjetska zveza oborožitev Nemčije. K temu je pripomnil. da je SZ obljubila j.ov. Ta načrt je bila glavna skupnosti nudila lahko predlog generala Weygar.da ali pa predlog Molotova, ki ga je obrazložil na konferenci v Berlinu. Pripomnil je, da je po njegovem mnenju bistveni del rešitve v predlogu generala Weyganda. Gre za to, da bi v okviru atlantskega pakta ustvarili sistem za obrambo Evrope, ki bi družil države članice z namenom, da se njih oborožene sile povežejo brez naddržavnih vojaških ali političnih organizacij. Na čelu tega sistema naj bi bil o-brambni svet Evrope, ki bi ga sestavljali ministri držav članic. in njegova naloga bi bila izvajati navodila sveta NATO. Herriot je dodal, da vidi neko drugo mogočo rešitev v predlogih Molotova o organizaciji kolektivne varnosti med vsemi državami, ki so pripravljene sprejeti jo ne glede na njihov politični režim. V londonskih diplomatskih krogih pripisujejo znatno važnost ponovnim namigom na sovjetski načrt o pogodbi za evropsko varnost v zadnjih ovorih sovjetskih predstavni- Zlasti so mnenja, da v trenutku, ko je usoda obrambne skupnosti v Franciji še vedno negotova, Rusija upa, da bo olajšala delo ristim francoskim političnim strujam, ki nasprotujejo obrambni skupnosti, in jim nakazala možnost ((alternativne politike*. samo kontrolirano oborožitev in da zaradi tega daje on prednost načrtu Molotova pred načrtom o evropski o-brambni skupnosti. Na koncu je Daladier izjavil, da je treba ostati zvesti atlantskemu paktu, toda hkrati se je treba truditi, da se Vzhodna in Zahodna Evropa zbližata. Proti obrambni skupnosti pa bo nadaljeval borbo in se bo združil z vsemi Francozi, ki hočejo preprečiti nemško oborožitev. Na popoldanski seji je govoril tudi Herriot, ki je dejal, da bi morebitne ((nadomestne rešitve*, za sedanji tema v včerajšnjem volilnem govoru Malenkova v Moskvi. V zadnjih urah pa so se na ta načrt sklicevali sovjetski delegati na ženevskem zasedanju evropske gospodarske misije. Varšavska vlada pa ga omenja v svoji izjavi, katere prepis je včeraj izročil v Londonu poljski poslanik zunanjemu ministru Edenu. V londonskih diplomatskih krogih sodijo, da je namen tega sovjetskega vztrajanja oši-biti v parlamentih zahodnih držav tiste struje, ki so naklonjene ratifikaciji evropske obrambne skupnosti, ker naj bi to skupnost nadomestil Vedno večji pomen ki zavrača ugotovitve uradnega sodnega izvida o smi-ti Vilme Montesi. V imenu obrambe je odv. Sotgiu predložil znanstveno mnenje prof. Rinalda Pellegrinija z instituta za pravno medicino v Padovi o poročilu o smrti Vilme Montesi, ki sta ga naredila profesorja Giorgio Frach in Francesco Carella. Zahteval je. naj se prof. Pellegrini pokliče kot priča skupno z obema avtorjema uradnega poročila. Javni tožilec , je ugovarjat ker da «v zadevi Mutu ni nobenega dokumenta o smrti Vilme Montesi*. Čeprav je odv Sotgiu poudarjal, da toži Montagna Muta predvsem z utemljitvijo. da je «dal lažne informacije* o smrti Vilme Montesi, je sodišče po posvetovanju, ki je trajalo celo uro in čert, sklenilo zavrniti zahtevo obrambe. Prav tako predsednik sodišča ni hotel prečitati poročila finance o trgovskem delovanju Uga Montagne in 'se je izgovarjal, da pride to ((kasneje na vrsto*. Na današnji razpravi se je spet pojavila Adriana Concet-ta Bisaccia, ki se je, kot vse kaže, hotela samo umakniti velikemu zanimanju javnosti in se zato preselila iz luksuznega hotela ((San Remo* v neko drugo stanovanje, ki javnosti ni znano, ki so ga pa nekateri novinarji kljub temu iztaknili. Tem novinarjem (med njimi je bil tudi dopisnik «Unita») je Bisaccia ponovno zatrjevala, da o smrti Vilme Montesi ne ve ničesar. da pa bo povedala vse. kar ve. o tihotapstvu z ma- morje. Bisaccia mi je dobesedno rekla, da je s temi okoliščinami neposredno seznanjena, ker je osebno bila navzoča v tistih urah. Ko mi je to povedala, je izrazila bojazen, da jo bodo preganjale osebe, ki so se udeležile slavnosti v Capocotti.s Bisaccia je protestirala, češ da to m res in rekla o Mutu, da ji (inima pravice uničiti življenja, da bi se rešil*. Dejala pa je: «Ne spominjam se več, kaj sem utegnila reči Silvanu Mutu v razburjenem stanju zaradi njegovega pritiska, toda zdi se mi neverjetno, da bi lahko priznala, da sem bila navzoča v Capo-cotti.* In še: «Ne bi smel vzeti za čisto zlato ono. kar sem rekla v trenutnem izbruhu*. Med soočenjem je Bisaccia začela Muta tikati, potem pa se ,ie obvladala in nadaljevala z vikanjem. Ves čas zasliševanja in so-! ga je zaslišal namestnik državnega tožilca dr. Vessi-chelli, nato pa so ga odpeljali še na kvesturo, kjer so ga zaslišali v zvezi z obtožbo, da je Bisacci grozil pred hotelom «San Remo*. Nato so mu vzeli prstne odtise, ga fotografirali in izpolnili list za policijsko kartoteko, nakar so ga odpustili z. ukazom o prisilnem izgonu v Milan, kamor mora priti najkasneje v petih dneh. Ta u-krep so utemeljili s tem. da doslej ni poskrbel za pravico do stalnega bivališča v Rimu. u delenzivi WASHlNGTON, 13. — Sena. tor McCarthy je danes zvečer zatrdil, da ne bo predsedo« val svoji preiskovalni podko* misiji med sejami, na katerih bodo razpravljali o njegovem sporu z vojsko. Izrazil je ž*. ljo, da bi predsedstvo na teh sejah prevzel senator Karl Mundt. Medtem se afera s sporom med McCarthyjem in vojsk® vse bolj razširja. Demokratični senator Kefeuver, ki je član senatne komisije za oborože. ne sile, je poslal tisku pisme« no izjavo, v kateri zahteva, naj tako pravni zastopnik vojske Adams kot pravni svetnik McCarthyjeve komisije Cohn pod prisego pričat* pred komisijo, tako da bi s* končno ugotovilo, kdo govori resnico, kdo pa laže. Tudi republikanski senator Eve-rett Dirksen je obsodil Me Cartbyja, ker ni spoštoval sporazuma med člani podkomisije in je objavil zaupne dokumente o svojem sporu z Obramba na procesu proti j vojsk0. Fovcdal je tudi, da Mutu bo skoraj gotovo za-!so imeli predvčerajšnjim re-htevala, naj Francimeija po- nnhlilrnncki elani vtrPav očenja, tudi pod križnim og-|^s^a- kličejo kot pričo, če se bo sodišče sploh hotelo spustiti v razpravljanje zadeve s tihotapstvom mamil. Vprašanje pa je. koliko je kakšna priča vredna po tolikih strahoval-nili poizkusih od norišnice do prstnih odtisov in izgonskega njem odvetnikov in tožilca, ki so ga očitno hoteli spraviti v zadrego in protislovja, je Muto vztrajal pri svojem, medtem ko je Bisaccia večkrat izbruhnila, očitala Mutu. da je «njemu lahko, ker ima za sabo vse*, ker je «narodni junak*, medtem ko je ona samo uboga deklica*, ki nima nikogar ,n o kateri hočejo trditi, da «je prodana kdo ve komu*. Obrnila se je tudi k sodnikom in jih pozvala, naj začno s pieiskavo o smrti Vilme Montesi. naj najdejo prave krivce in dokažejo njeno nedolžnost. Proti koncu procesa je odvetnik Sotgiu vprašal Bisac-cio. ali je Mutu govorila tudi o trgovini z mamili. Odvrnila je; ((Poročala sem mu sa- nadalj.eval s soočenjem Bisac-cie in novinarja Muta, ki trdi. da je dobil prav od nje prve informacije o smrti Mon-j teh. j Muto je dejal: «Gospodična dela nove skupščine FLRJ Bisacciu Je zatrdi(a. po-*« mili. če bo sodišče to hotelo. Po sklepu sodišča, da Pel- legrinijevo izvedensko mnenje! , , ne pride v akte, se je’ proces mo 0 okoliščinah, o katerih - - - sem zvedela v krogih Via del- la Croce. Toda to, kar zdaj vem o tem, je mnogo bolj utemeljeno, To sem zvedčla v zadnjem času od slikarja Duilia Francimeija. Takrat, pa šem morda govorila samo o Beograjska «Borba» ugotavlja v analizi dela prvega zasedanja nove jugosloVanske skupščine, da se že iz prvih sej novega jugoslovanskega parlamenta vidi, da je skupščina pričela delati na nov način. To ni buržoazni parlament, v katerem bi prihajala do izraza razna nasprotja, parlament, kjer bi se izvajale kombinacije raznih strank, kjer se počasi rešujejo važna vprašanja države. Toda to ni niti vrhovni sovjet, kjer se formalno sprejemajo sklepi, ki jih je že vnaprej sprejelo državno in partijsko vodstvo. Delo nove skupščine, zaključuje «Borba», temelji na načelih socialistične demokracije in bo imelo vedno večji pomen za demokratično u-pravljanje v družbenem življenju države. Dalje je Mayer izjavil, da I načrt pogodbe o obrambni i predlagani varnostni pakt. C<£f10 ?*pada ^ edirin Predstavlja n*rošnJarnstw> za obstoj. ?s.(,“lit,e v TurtiFi Si ' ki i« rePuhlikanski feSSP*,"a“,k S li blt Sev ‘ . druEa '. to da se Svisn0blastf ^ ornica: 2' kS<°8‘ sodnik£mStVa 23 ATENTAT NA FATEMIJA takoj po njegovi aretaciji jV.e . bdanizS”a skupščina is' ^ov« vče«”3 2' ma'’a ■ , 'h V°litv_ razpušče- l(lot°Va slS -*?odo 2. ma- °Vati ]Sa a ho hien ‘ v Moskvi A2'Priški htaja. Charles i* *stmvu’S v zuna. Sh n'llta ra,„ znecova ^r*Vah8°zVaar.jal () sr, 1 tu« heo R ,2a zenev- 45* 'a' * •£***> S°-£ britan,w fr«oco- ^10, Posla- drfesWi V T*heran kratkem nnau začela Pet&anja za V Ponske I V z«' bombažne Ko 80 bivšega zunanjega ministra po zaslišanju nameravali odpeljati v zapor, ga je voditelj neke monarhistične organizacije petkrat zabodel in mu zadal hude rane - Atentator se je nemoteno odstranil z avtomobilom TEHERAN, 13. — Danes so javili, da je bil bivši zunanji minister Husein Fatemi, ki ga je policija iskala že od časa, ko je Zahedi strmoglavil Mo-sadekovo vlado, zjutraj aretiran. Aretirali so ga na domu nekega občinskega funkcionarja v kraju Chemran 18 kilometrov od Teherana. Fatemija so takoj odpeljali k vojaškemu guvernerju, ki ga je zaslišal. Preden so ga odpeljali v urade vojaškega guvernerja, je Fatemi izjavil novinarjem v francoščini: ((Nasprotujem sedanjemu režimu*. V trenutku, ko so ga aretirali, je Fatemi imel brado in je nosil turban. Od 19. avgusta, ko je padla Mosa-dekova vlada, je policija Fatemija zaman iskala. Zopet se je pojavil na politični pozornim ob priliki volitev v Te-herhnu kot nosilec skupne liste narodne fronte in stranke Tudeh. Ko .so Fatemija po zaslišanju nameravali odpeljati iz policijske palače v zapore ob spremstvu številnih agentov in orožnikov, ga je na stop- najprej v jetra in Fatemi se je zgrudil v mlaki krvi. Toda Djafari se s tem ni zadovoljil, pač pa ga je še štirikrat zabodel, Wjiib temu, da so agenti skušali to preprečiti. Pristaši omenjene organizacije ki so bili navzoči, so se zgrnili okoli svojega voditelja, da mu pomagajo. Ta je v nepopisni zmedi, ki je nastala in med rjovenjem množice pokazal zdivjani množici okrvavljeno bodalo ter je nato nemoteno vstopil v svoj avtomobil ((Cadillac* in se je oddaljil. Djafari je imel vazno vlogo pri monarhističnem u-daru 19- avgusta in je vodil napad na Mosadekovo hišo. Generalni guverner je pozneje izdal poročilo, ki pravi, da je bil »bivši zunanji minister ranjen po nekaterih neznancih v trenutku ko so ga s sedeža policije peljali v zapor* Poročilo dodaja, da sta bila med incidentom ranjena tudi dva agenta in da stanje Fatemija ne povzroča zaskrbljenosti. javil, da so ponovno proglasili obsedno stanje, ki je bilo ukinjeno ob priliki volitev. Husein Fatemi se je rodil leta 1912. Študiral je deloma v Parizu in leta 1941 je postal novinar. Sest let pozneje se je pridružil Mosadekove-mu gibanju. Od 6. maja 1951 do 19. avgusta 1952 je bil ob Mosadekovi strani najvažnejša osebnost vsega iranskega političnega življenja. Znan po svojih naprednih idejah je bil najprej državni podtajnik v ministrskem predsedništvu. Avgusta 1952 je bil ranjen! ko je neki član organizacije «Fedayan Islam* izvršil nanj atentat. Kmalu potem je bil imenovan za zunanjega ministra in njegovo ime je povezano s prekinitvijo diplomatskih odnosov z Veliko Britanijo 1. novembra 1952. V avgustu 1953, ko se je začela kriza Mosadekovega režima, je zastavil ves svoj vpliv, da’ bi pospešil proglasitev republike in po prvem Zahedije-vem neuspelem poskusu voja- Policijske oblasti iščejo Dja-;škega udara je objavil oster farija da «ga vprašajo jza po-'članek proti šahu. Na podlagi V Jugoslavijo prihaja grška vojaška delegacija BEOGRAD, 13. — V ponedeljek bo prispela v Jugoslavijo še ena grška vojaška delegacija v okviru medsebojnih obiskov vojaških delegacij Grčije, Turčije in Jugoslavije za bližje spoznavanje komandnega in vodilnega kadra armad balkanskih držav. Delegacijo bo vodil generalni podpolkovnik Temistokles Ko-ceas, poveljnik vojaškega korpusa na obmejnem področju med Grčijo in Jugoslavijo. BEOGRAD, 13.— Danes je prispela v reško pristanišče ladja «Pelagia» z 9887 tonami jare pšenice, nabavljene iz kontingenta ameriške pomoči Jugoslaviji. Pšenico bodo razposlali kmetijskim področjem, kjer jo bo lahko vsak kmetovalec dobil v zameno za domačo pšenico. V glavnem je namenjena za seme, LONDON, 13. — Lady Mary Mallet, soproga bivšega britanskega veleposlanika v Beogradu Sira Iva Malleta, je te dni objavila brošuro o Jugoslaviji. Posebna poglavja brošure so posvečena zgodovini posameznih republik in pokrajin z glavnimi podatki o kulturi, posebno pa o arhitekturi, kiparstvu, srednjeveških samostanih m narodnih plesih. Knjiga je bila tiskana na Danskem v angleškem jeziku. Šišakli umorjen? BEYRUT, 13. — Lista ((Al Sahafa* in «A1 Wijdane», ki sta izšla v posebni izdaji, javljata, da je bil bivši predsednik sirijske republike general Šišakli umorjen v Saudovi Arabiji, kamor je pribežal. Lista trdita, da je Šišakli j a ustrelil s samokresom neki Druz, ki je bil na podlagi tamkajšnjih zakonov takoj obglavljen. okoliščine, v katerih je umrla Vilma Montesi, in to s tremi besedarni: sVem, kdo je odgovoren za smrt uboge deklice:i>. Dodala je, da smrti ni priva nesreča, temveč da je do nje prišlo zaradi uživanja mamil med neko slavnostjo na posestvu Capocotta, ki so se je udeležile osebe na vi- motOrnih čolnih, ki so na plaži razkladali kokain.* Kakor hitro se je proces dotaknil te kočljive zadeve, je predsednik razpravo prekinil in jo preložil na ponedeljek predpoldne. Slikar Franeimei, ki ga je imenovala Bisaccia v procesu, je bil medtem včeraj izpu šokih družbenih položajih. Ko ščen iz norišnice, kamor ga ji je postalo slabo, so Monte- je spravila policija v eni iz- publikanski člani McCarthy* jeve podkomisije tajno sej® o poročilu vojske o «prime* ru Schine*. Tudi oba največja newyor« ška dnevnika, ki zagovarjata republikansko politiko, ne varčujeta danes z napadi na senatorja McCarthyja. «New York Herald Tribune* piše, da je McCarthy «očitno že obupanec, pritisnjen z hrbtom ob zid. ki se bori za obstoj v političnem življenju*. List nadaljuje, da je McCar-thy »izrazil dvom v dobro vero vlade na način, ki ne dovoljuje sprave*, in poudarja, da ;e «čas, da se ta umazana zgodba konča*. «New Vork Times* pa pravi, da je bil senator končno prisiljen v ofenzivo, da pa še ni poražen. toda «tudi če bi bil porazen, bi zlo, ki ga je ustvaril, .. " i ostalo*. List izraža upanje, da macije namreč kažejo, da Ge- bf,do dogodki zadnHiih dnl Bruzzone, Pavone in kokain Med drugimi pričami, ki se obetajo, sta gotovo najbolj zanimiva neposredno prizadeta Ugo Montagna in ministrski sinček Piero Piccioni. Za njima pa bivži' poveljnik policije Tommaso Pavone, katerega zasliševanje bi bilo zanimivo ne samo v zvezi s smrtjo Vilme Montesi, temveč predvsem tudi v zvezi s tihotapstvom mamil. Razne infor- novcan ing. Bruzzone nikakor ni samo tista vetrnjaška in povsem nezanesljiva osebnost, kot jo je hotela prikazati u-radna propaganda že dve ali tri ure po tem. ko je prišla njegova prijava v rimsko sodno palačo (sicer pa so tudi preiskavo zaradi smrti Vilme Montesi ustavili, in to, kot ugo,tavlja danes Panfilo Gen-tile v »Corriere della Sera*, na tudi formalno popolnoma nedopusten način, ker da An-na Maria Caglio ((absolutno ni zanesljiva priča*). Informacije, ki jih je Bruz-zene doslej sporočil tisku, se zdijo dokaj resne. Po teh informacijah je dejanski lastnik družbe «Italcbimica». ki jo o-menja Bruzzone, znan milanski industrijec, ki je intimen prijatelj Tommasa Pavona še iz časov, ko je bil ta prefeKt v Milanu. V milanskih industrijskih krogih so že takrat sijevo pustili na plaži v Tori med najbolj kritičnih faz pro. | zelo sumljivo gledali na to Vaianica ali pa jo vrgli u' cesa. Preden so ga izpustili, prijateljstvo. med katere spada tudi davčna utaja (mož, ki je Cagliovi plačeval po. pol milijona na mesec, sploh nikoli ni vložil Vanonijeve davčne prijave), pa bi se krog prizadetih znatno razširil in uiti ne bi smel niti bivši minister Spataro, De Gasperijev namestnik v vodstvu demokristjanske stranke. Res da razen trditve, da je Spataro dobil pet milijonov od Montagne ob prodaji neke hiše ustanovi INAJL za dvojno ceno, ime demokrist-janskega prvaka nikjer ni zapleteno v Montagnčve zadeve. Pač pa je njegov sin Alfonso Spataro solastnik cele vrste podjetij, v katerih je med drugimi solastniki tudi Montagna ali kdo izmed njegovih zaupnikov. Kriminalec in vohun Montagna je bil celo priča pri poroki mladega-Spatara (v aprilu 1952); poročnih slovesnosti, ki so bile opravljene zelo pompozno, sta se udeležila tudi De Gasperi in Scelba z ostalimi ministri in de-mokristjanskimi prvaki. Že leta 1950 je takratni de-mokristjanski in sedanji neodvisni poslanec Ettore Viola dolžil Spatara korupcije in pri tem navedel, da se minister poslužuje svojega sina kot slamnatega moža. Viola je svoje obtožbe tudi kasneje ponavljal, dokler ni zletel iz demokristjanske stranke in bil celo tepen v parlamentu, da je moral v bolnišnico (spominjamo se še, da bi moral kot predsednik italijanskih «combattentov» naslednji dan govoriti na velikem zborovanju za «italijanstvo Trsta*). Viola je začel svoje obtožbe ponavljati tudi zdaj. Montagna našteva nova imena in grozi s «sodnim dnevorm Montagna pa je poslal danes vrhovnemu državnemu tožilcu spomenico, v kateri pobija trditve karabinjerskega poročila, ki ga je. kot znano, podpisal polkovnik Pom-MOSKVA. 13. — Jutri bo- pei. Nato našteva Montagna do v Sovjetski zvezi volitve j celo vrsto osebnosti, ki da so za vrhovni' sovjet. V volilne' hodile na lov v Capocotto in Prve obtožbe profi Spalaru že pred štirimi leti (Viola) Ce bi hoteli iti do dna | kabineta glavnega tajništva stvo. da je prav njihovega vsem Montagnevim zadevam, j državne obrambe, general bivšega predsednika doletela nišču z bodalom napadel vo- , jasnila* glede poizkusenega j tega članka je državni pravd- imenike je vpisanih 120 mi- ki bi lahko dale dobre infor-ditelj organizacije «Fedayan umora Fatemija. . . | n>k nameraval_zahtevati smrt- | lijonov volivcev, ki bodo izvo- macije o njem. Med^ njimi so UllCil k;cl lil oaut j «*. ouaruii uiuuia * “ - - • , < — Chah* Djafari. Zabodel ga je I Teheranski radio je nocoj no kazen za Fatemija. 1 lili 1331 poslancev. J general Giovanni Gatta, šef Fallaci iz generalnega štaba, državni svetnik general Pin-na, general Giacceddu. vojvoda Gutierrez di Spadafora, letalski general Casiero, knez Luigi Ruspoli, dr. Antonello Galeazzi, don Pio della Ro-vere, vojvoda Grazioli Lante, vrsta karabinjerskih častnikov od polkovnika navzdol, cela vrsta «komendatorjev», odvetnikov itd. Montagna je priredil tudi tiskovno konferenco, na kateri je dejal z grozečim glasom, da «utegne izbruhniti sodni dan*, kar so vsi razumeli kot grožnjo onim na visokih položajih, ki so zapleteni v njegove zadeve in o katerih morda čuti. da ga hočejo žrtvovati, da bi se sami rešili. In kaj dela pri vsem tem vlada in državna oblast? Pavone je odstopil, Scelba pa ga je javno pohvalil. Nadomestil ga je, vsaj začasno, njegov osebni namestnik Co-glitore, čeprav ni neznano, da so socialni demokrati zahtevali, naj postane poveljnik policije prefekt vicari, nekdanji Romitov šef kabineta v notranjem ministrstvu. Govore pa tudi, da bi utegnil novi poveljnik policije postati Augusto Vitelli, vrhovni rimski emisar v Trstu. Sumljiva \ EVI Na današnji dan je leta 1883 umrl Karl Marx, utemeljitelj znanstvenega socializma. 1 DANES, nedelja U. E>rcJ Matilda, a,etu.vid>« Sonce vzide ob 6.21 in zf.lwl7ina 18.09 Dolžina dneva H 48. L* vzide ob 13.04 in zatone on JUTRI, ponedeljek 15. mjrca Klemen, Desimir ^ r Si: EN IIIIK /1/ S/UMITI K A Al .1/1 TU//IŠKIMI A (MISKUUAKSTVA Dnielevanie uvoza živil iz lugosiavije je v škodo potrošnikov in industrije Itali janski uradniki ZVL skoparijo x uvoznimi dovol jenji, da ščiti jo ital. monopol na tržaškem trgu ter da onemogočajo vpliv zalednih držav na tržaško gospodarstvo ZVU, odnosno rimski uradniki, ki odločajo pri uvoznih in izvoznih dovoljenjih po direktivah rimskih ministrstev, so v zadnjem času še bolj omejili uvoz iz Jugoslavije. Omejili so uvoz vseh predmetov, posebno pa še uvoz mesa in mleka. Ti zadnji ukrepi so močno prizadeli številna tržaška pod. jetja in v posebni meri podjetja za predelavo mesa. s to dejavnostjo sta se v Trstu ukvarjali dve podjetji, ki sta bili zaradi pomanjkanja uvoznih dovoljenj prisiljeni odpustiti polovico svojih delavcev. Eno teh podjetij je v žavelj-skem industrijskem pristanišču v poslopju propadle tovarne žarnic «FLENT», ki je že v preteklem letu morala zapreti obrat in odpustiti vse delavce. Italijanski uradniki v ZVU vodijo to politiko po direktivah iz Rima, ker skušajo na ta način omejiti jugoslovansko konkurenco italijanskemu mesu. Znano je namreč, da je živina iz jugoslovanskih alpskih predelov mnogo kvalitetnejša in poleg tega še cenejša kot v Italiji. ZVU tako podpira monopolistični trg z mesom, ki se je ustvaril v Trstu in zaradi katerega so cene mesa v našem mestu tako visoke. Do istih posledic vodi podobna politika pri izdajanju uvoznih dovoljenj za mleko. Odgovorni organi so s pomoč, jo birokratskih omejitev znižali uvoz jugoslovanskega mleka na borih 12 odstotkov skupne uvožene količine. Tudi pri mleku veljajo isti razlogi kot pri mesu. Jugoslovansko mleko je cenejše in kvalitetnejše kot mleko iz Furlanije in je zato bilo neprijeten konkurent znanega italijanskega velekapitalista, ki ima sedaj monopol na tržaškem trgu. O poslabšanju kvalitete mleka smo že pisali na drugem mestu med kroniko občinskega sveta, zato se tu omejujemo samo na ugotovitev, da je zapora izvoza mleka 'iz Jugoslavije mnogo pripomogla do sedanjega stanja na tržaškem trgu in do tega, da morajo potrošniki kupovati drago in slabo mleko. Mleko in l.teso pa seveda nista edina artikla, proti uvo- Še o soli v Sesljitnu Prejeli smo: Uredništvu ((Primorskega dnevnika« — s prošnjo, da objavite kot odgovor na pismo gospoda J. Terčona, župana v Nabrežini, glede šole v Sesljanu, objavljenem v vašem listu dne 3. t. m naslednje: Iz tega ptsma sledi, kot da bi novo šolsko poslopje služilo predvsem počitniški koloniji, ne pa svojemu glavnemu namenu, t. j. šoli Čudno zveni tudi poudarjanje finančne strani. Strinjam se sicer z načelom varčevanja v čim večji meri, a nikoli ne na račun tako važnega vprašanja, kot je na pr. vprašanje šole. Kot se je občinski svet soglasno in brez pridržkov zavzel za nabavo šolske opreme v Nabrežini (če se ne motim v višini 3 in pol milijonov lir) tako naj bi tudi obveljajo načelo za nakup zemljišča za novo šolo v Sesljanu. Sicer pa je brezplačno tudi zemljišče v bližini stare šole. Odveč so skrbi glede u-porabe od■ princa darovanega zemljišča za šolo, saj bo tega mogoče uporabiti za druge potrebne stavbe ki jih bo treba prej ali slej zgraditi. Glede komisije pri kateri naj bi sodelovali razni vaščani, ugotavljam, da so te erazne vaščane» predstavljale štiri osebe, vštevši gospoda župana in grajskega oskrbnika, brez obeh domačih zastopnikov občinskega sveta. Je mar to lojalno ali nelojalno? V protestni noti prebivalcev so bile navedene štiri točke, od katerih pa je gospod župan upošteval le eno (nevarnost prekoračenja ceste) m sicer s trditvijo, da je z raznimi ukrepi mogoče preprečiti nesreče. Neumestnost te trditve bi mogla potrditi šola v Sv. Križu (Lega), zu katerih vodijo italijanski | nila z ZVU poseben gospodar, uradniki ZVU pravo križarsko j ski sporazum, ki bi omogočil vojno. Iste ugotovitve veljajo j obsežno zamenjavo in istočas-za vsa ostala živila, za grad- ; no pripomogel do važnih na-bem material in za vse osta- I ročil tržaški industriji. Mislile raznovrstne jugoslovanske mo, da je sedaj zadnji čas, proizvode. I da vzame ZVU jugoslovanske V vseh teh primerih imajo | predloge v pretres in jih res-korist od take politike ZVU | no upošteva, saj bi njih ures-edino italijanski monopolisti; j nmitev lahko Trstu samo ko-tržaški potrošniki in delavci j rlstila. pa imajo dvojno škodo! prvič I S° ^0!' zato, ker morajo lGeneral obiskdl kupovati drago in slabo italijansko mleko, meso in ostala živila ter druge raznovrstne l vodovodne naprave V divanu izdelke; drugič pa zniževanje | Conski poveljnik general trgovskega prometa z Jugo- ( Winterton je obiskal včeraj slavijo zmanjšuje možnosti za jugoslovanska naročila tržaški industriji in je tako važen vzrok za krizo tržaške industrije. Italijanski uradniki ZVU vodijo to politiko že dalj časa, Njih zasluga je, da je lani znašal obseg vsega iz Jugoslavije uvoženega in v Jugoslavijo izvoženega blaga v okviru tržaško-jugoslovanskega kliringa, po poročilu agencije j «Jugopres», komaj 737 mili- j jonov lir in je bil približno enak obsegu trgovine v letu 1952. To je naravnost sramotno nizka vsota, saj bi po ju- j goslovafiskih računih ta promet zlahka presegel 6 milijard na leto. Italijanski uradniki ZVU so pri tej svoji politiki šli tako daleč, da so potrebna dolgo' dopoldne vodovodne naprave za črpanje in čiščenje vode v Stivanu pri Devinu. Spremljala sta ga ing. Heber z oddelka ZVU za javna dela in ing. Zennaro od ACEGAT. Iz tajništva OF Tajništvo OF nam sporoča, da je na vabilo SDZ (podp. dr. I. Agneletto) na javno razpravljanje »Kdo koristneje zastopa interese tržaških Slovencev, SDZ ali OF«, odgpvorilo, da vabila ne sprejme, ker ga smatra za jalovo politično špekulacijo, nastalo iz stiske, v katero je SDZ zapadla zaradi klečeplazne politike svojega vodstva do rimskih emisarjev ter zaradi politike sovraštva do tržaškega naprednega gibanja in do matične domovine Jugoslavije. To politiko vodstva SDZ obsojajo vsi zavedni tržaški Slovenci in ostali napredni Tržačani, zaradi česar Je v vrstah SDZ tudi prišlo do razkrajanja. še danes in jutri se lahko prijavite za MNOŽIČNI IZLET v Sežano in Tomaj in sicer samo v UL. ALFIERI 8/1. Vpisovanje danes od 10. do 12. ter od 15. do 18. ure. — Jutri od 17. do 20. ure. SEJA ODBORA OF ZGONIŠKE OBČINE Zaskrbljenost prebivalstva zaradi gospodarske in socialne krize 1/se naše ljudstvo obsoja klečeplazno politiko vod stva SDZ in njegovo sovraštvo do matične domovine Sinoči je bila v Zgoniku seja OF za zgoniško občino. Po temeljiti diskusiji o raznih organizacijskih vprašanjih so sklenili, da bodo v prvi polovici aprila sklicali skupščino OF za zgoniško občino. Na njej bodo podali poročilo o političnem in gospodarskem položaju, o delu OF ter bodo izvolili nov odbor. Do tedaj pa bodo odborniki obiskovali člane in jim izročali izkaznice OF za leto 1954, hkrati pa bodo tudi poskrbeli za pritegnitev novih članov. Sledilo je zelo živahno razpravljanje o potrebah mladine in o nujnosti rešitve nekaterih vprašanj, za oživitev družabnega življenja kakor tudi kulturne, prosvetne ter športne dejavnosti. Prav tako so poudarili, da bi se morala občinski svet in odbor še bolj zavzemati za rešitev številnih občinskih problemov. Pri tem so ugotovili, da zlasti mladi ljudje zahtevajo, da se zgradi javno kopališče, nad DELEGACIJA SLOVENSKIH STARSEV PRI PROF. SCHIFFRERJU ŠE ENA INTERVENCIJA STARSEV za otvoritev vrtca v Ul. Donadoni Cinična pripomba odgovornega funkcionaija, naj gredo slovenski otroci iz mesta v vrtec na Prosek, kjer je... boljši zrak Te dni je skupina sloven-trajna pogajanja /n mterven- staršev jz šolskega okoli- cije za vsako, pa čeprav smes- no nizko količino blaga za I ša Donadoni ponovno interve- Celo več velesejmski kontingent so si- mo »uk « nirala pri načelniku socialne-c. Lanskoletni i . „„IT _ . c ... . J ga skrbstva ZVU prof. Schif- cer uradno odobrili, istočasno ] freriu otovontve slo- pa so ga vključili v normal- venskega otroškega .yUca v ne kupčije, tako da nista ime- la niti Trst niti Jugoslavija od velesejma praktično nobenih koristi. Razlogi za tako delovanje italijanskih uradnikov ZVU so dvojne narave; pri taki politiki jih vodijo ozke koristi raznih italijanskih proizvajalcev, ki imajo italijanski in tudi tržaški trg monopolno v svojih rokah in zaradi tega zaslužijo bajne dobičke. Tuje ceneno in po kvaliteti konkurenčno blago predstavlja seveda za te dobičke veliko nevarnost in je treba vsako konkurenco odstraniti, če ne gre drugače, s pomočjo državnega aparata. Istočasno pa je to tradicionalna politika Rima, ki skuša odstraniti vsak vpliv zalednih držav na tržaško gospodarstvo, To je tipično vmešavanje rimskih političnih koristi v tržaške gospodarske zadeve, ki je že v preteklosti prizadejalo Trstu toliko škode. Vsa ta vprašanja imajo izredno močan vpliv na sedanjo gospodarsko krizo in bi odstranitev vzrokov za zmanj- ševanje prometa med Trsjom in Jugoslavijo mnogo pripo- mogla k ugodnejši zaposlitvi tržaške industrije in tudi do ugodne rešitve prometnih vprašanj. Jugoslavija je že večkrat predlagala, da bi skle. šoli v Ul. Donadoni. Kot znano, si slovenski starši, skupno z njimi pa tudi razne slovenske politične skupine ter šolske organizacije, že vsa povojna leta zaman prizadevajo za otvoritev otroških vrtcev za slovenske otroke v središču mesta, kljub temu,, da je otrok več kot dovolj in da je tu in tam kakšen zavezniški funkcionar tudi priznal popolno upravičenost zahtev slovanskih,, Stašev, Tpdjj Icpj več kot/obljub doslej ni uspelo doseči. Prof. Schiffrer je delegacijo ki je izjavila, da so starši pripravljeni celo sami prispevati k vzdrževanju vrtca, sicer prijazno sprejel, je pa takoj povedal, da zahtevanega otroškega vrtca v ((tekočem šolskem letu ne bo mogoče odpreti, ker bodo težave s prostori«. Dejal je tudi, da bodo največje težave glede prostorov pri mestni občini, ki upravlja vrtce, da pa bo na vsak način poklical k sebi italijanskega didaktičnega ravnatelja šole v Ul, Donadoni in z njim pregledal možnosti za odstop, ene učilnice za slov. o-troški vrtec. Istočasno pa je prof. Schiffrer predlagal delegaciji, naj bi slovenski starši vozili otroke na Prosek, kjer vrtec, češ da je zrak na Pro- seku bolj zdrav kot v mestu. Bila bi pravzaprav iluzija, pričakovati od prof. Schiffrerja kaj več kot nedoločeno obljubo brez repa in glave, na vsak način pa bi bilo realistično pričakovati od njega, ki se povrhu prišteva celo med ((julijske socialiste« vsaj to, da si vsaj kot funkcionar ZVU ne bo privoščil takih ciničnih izjav. Pošiljati slovenske otroke iz mesta na skoraj 10 km oddaljeni Prosek v vrtec, pomeni norčevati se iz zahtev slovenskih staršev in prezirati najelementarnejšo pravico otrok, da se v svojem okolišu vzgajajo v svojem materinskem jeziku. Ce ima. jo italijanski otroci v okolišu Donadoni lahko kar tri otroške vrtce — enega v šoli in dva pri nunah — imamo tudi Slovenci pravico vsaj do enega. Zaskrbljenost prof. Schiffrerja za zdravje naših otrok pa le kaj slabo prikriva njegov odnos do zahteve slov. staršev, saj ga istočasno očitno prav nič ne skrbi zdravstvena usoda italijanskih otroki, ki «morajo hoditi v vrtce v mestu« Sicer pa tudi izgovor o pomanjkanju prostora v šolskem poslopju v Ul. Donadoni ne drži popolnoma. Vseh učilnic v tem poslopju je namreč 34. od katerih imajo Italijani 28 za osnovno šolo in 3 za vrtec, Slovenci in Italijani si delijo 1 učilnico, popolnoma zase pa imajo Slovenci le 2 bo v kratkem odprt vzoren učilnici. Italijanski vrtec je SANTINOVA MASA ZA IZSELJENCE, KI JE BOLJ PODOBNA «ZADUSNICI» KLEROFASISTICNO GLASILO PRIZNAVA da gredo v Avstralijo predvsem Tržačani To jo dolin/., d a i Trstu ni dela in kruha za domačine, medtem ko se vedno najde služba, za ezule in priseljence z Juga Jutri odpotuje v Avstralijo prva skupina 600 tržaških delavcev, ki jih je najela avstralska vlada za najrazličnejša dela. Letos bi moralo odpotovati po načrtu urada za izseljevanje 2100 tržaških delavcev. Za to množično izseljevanje, ki je prvo v teh povojnih letih v našem mestu, je italijanska iredentistična propaganda mnogo delala, njihovi listi so prikazovali ljudem Avstralijo kot ((deveto deželo«, ki naj bi jih rešila vseh skrbi pred bedo in brezposelnostjo. V petek pa je bila v mestni stolnici pri sv. Justu maša «za izseljence«, ki jo je imel sam škof Santin. Te ((poslovilne maše« so se udeležili tudi župan Bartoli, namestnik rimskega emisarja v Trstu De Castra dr. Fabiani in drugi prvaki tržaške iredente. Kot vidimo, veliko zanimanje za odhod Tržačanov iz rodnega mesta v tujino. Toda vse te kjer je cestni promet zahte- | visoke in «ugledne» osebno-val nekaj otroških žrtev. ! sti so prijadrale v Trst .z Najbolj značilno pa je, da so za gospo la župana ostale točke protestnega pisma «t a-ko malenkostne, da ni vredno o njih razpravi jatis. Potemtakem je odredba, nanašajoča se na nova šolska poslopja, brezpomembna. Prav tako malenkostno naj bi bilo v smislu njegovega pisma motenje šolskega pouka z zvočniki. O tem važnem vprašanju bi mu najlažje odgovorilo učiteljstvo samo. Kočno preseneča tako javno priznano preziranje osnovnega vprašanja volje in želja ljudstva. Ne le demokracija. ampak tudi pomembnost same stvari, zahtevata upoštevanje in •potrebe prizadetega prebivalstva. Zaradi tega tipam, da ne bo ta zadeva o-stala v predalih vsemogočnega ožjega odbora in da jo bo občinski svet rešil no želji prebivalst-n VIKTOR SKOF občinski svetovalec raznih krajev. Ne škof ne župan in ne Fabiani niso Trža čani. Zato je to »slovo od odhajajočih Tržačanov«^ zvenelo kot zasmehovanje našega človeka, ki mu v Trstu odrekajo pravico do kruha in ga silijo, da gre v tujino, kjer mu nihče r.e zagotavlja določene zaposlitve in mu ne nudijo nobenih garancij delovne pogodbe. «Giornale di Trieste«, glasilo fašista Alessija, pa je včeraj napisal, da ti ljudje odhajajo* ker tukaj ni dela za vse; in da pravijo; «V poslednjih letih smo iskali zaposlitev; videli smo, da ni tako lahko zagotoviti si mirno življenje. Tukaj nas je preveč. Zato odhajamo v deželo, kjer je mnogo možnosti za zaposlitev. Upamo, da bomo v Avstraliji našli delo in mir«. Tako naj bi po mnenju klerofa-šističnega 'lista govorili Avstralijo in da nihče ne žaluje za svojim rodnim mestom. Pri tem pa tudi priznava, da je med izseljenci velika večina Tržačanov ter zelo malo Istranov, to je ezulov. Ne vemo sicer, ali se list norčuje iz revežev, ki so brez dela in kruha in morajo zato v tujino, ali iz samega sebe, ker je znano, da je prav ta list mnogo doprinesel k sedanjemu kritičnemu gospodarskemu stanju. Naj bo kakorkoli dejstvo je, da so naši rjudje danes prisiljeni odhajati v Avstralijo na težka melioracijska dela avstralske puščave, v tujino, ki jim ne zagotavlja gotovega kruha in zaslužka, kot se je to že zgodilo s tisoči in tisoči italijanskih delavcev, ki so iz obupa zapustili domovino in šli na «novi kontinent«, kjer pa so zaradi pomanjkanja dela gla-dovali in se raztrgani vrnili domov. Naraščanje brezposelnosti je najbolj ugoden pogoj za rekrutiranje delovne sile za tujino Toda to brezposelnost domačinov v Trstu so povzročili kot smo to že neštetokrat povedali, prav razni Bar-toliji in njemu podobni z naseljevanjem italijanskega elementa. To nasilno priseljevanje tujcev je naše delavce spravilo na cesto. Samo od 1947 do oktobra 1953 se je naselilo v Trstu 42.248 oseb, izselilo pa se jih je samo 17.713, kar pomeni, da je prišlo v naše mesto 24.554 oseb, ki so najbolj poslabšale stanje za- Jasna delo v januarja 1954 sklepali odhajajoči tržaški delavci. List nadalje piše da V januarju 1954 je oddelek ZVU za javna dela in javne naprave sklenil s krajevnimi podjetji pogodbe za dela na anglo-ameriškem področju STO v vrednosti 39568.689 lir. Najvažnejši načrt, za katerega je namenjenih 13,751.525 lir, je so vsi zadovoljni, da gredo v'gradnja hiš zavoda IACP. poslitve delovne sile in spravile na cesto tržaške delavce. Te priseljene osebe so vse zaposlene. To pomeni, da bi bilo v Trstu zelo malo brezposelnih, če ne bi iredentisti nasilno naseljevali v Trst svoje elemente iz političnih razlogov. Samo od oktobra 1950 do oktobra 1953 je prišlo iz italijanske republike v Trst 6.525 oseb. Posledice takšne iredentistične politike, ki jih gornje številke potrjujejo, so dokaz, kako so rimski imperialisti s pomočjo svojih agentov v Trstu načrtno izpodrivali z delovnih mest Tržačane, jih pehali v bedo, da jih sedaj lahko ponujajo avstralski vladi. To politiko so vodili še posebno proti tržaškim Slovencem, ki so prvi na cesti, ko manjka delo. Poleg tega, pa so tudi v slovenske okoliške občine in vasi nasilno naselili na tisoče prišlekov. Samo v nabrežinsko občino so od 1946 dm 1953 naselili 1250 tujcev, od katerih je 570 dobilo stalno bivališče To načrtno naseljevanje tujcev na škodo domačinov in načrtno uničevanje tržaškega gospodarstva, ki ga izvajajo Rim in njegovi tržaški plačani pomagači, je nujno ustvarilo psihozo izseljevanja v katerokoli deželo, samo da zagotovi zaposlitev. Toda dolžnost nas vseh je, da zahtevamo zaposlitev za domačine, da pridejo tujci na vrsto šele tedaj, ko so domači delavci vsi zaposleni in ne, kot se dogaja sedaj, da je skoraj 22.000 vpisanih brezposelnih tržaških delavcev, hkrati pa nad 24.000 tujcev, ki so v našem mestu dobili zaposlitev. Zato je nujno, da se vsi delavci in vse prebivalstvo borijo proti 'ej politiki uničevanja tržaškega gospodarstva in tržaških družin ter proti vsaki izselitvi domačinov v tujino. Tistim pa, ki so se odločili, da gredo v Avstralijo, želimo srečno pot in čimprejšen povratek v svoj rodni kraj. imel še lani 2 učilnici in je dobil tretjo letos (!). Ker peti razredi italijanske šole nimajo turnusa in torej pouk le predpoldne, bi lahko italijanska šola. ki ima v pritličju od 4 učilnic in pol, slovenska pa 2 in pol, svoj razred brez vsakršne škode in le z malo razumevanja odstopila za slovenski vrtec. In če bi že sama šola kot taka ne imela tega razumevanja, bi ga morale imeti vsaj odgovorne oblasti! V ladjedelnicah CRDA so se delavci vzdržali nadur V vseh obratih CRDA. to je v ladjedelnicah in v Tovarni strojev so se delavci včeraj vzdržali nadurnega dela. S tem so protestirali proti ravnateljstvu. ki noče umakniti svojega ukrepa o skrčenju delovnega časa delavcem, ki so v baraki. Na skupščinah delavcev v ladjedelnici pa je prišlo do izraza nezadovoljstvo s sedanjo sindikalno politiko in z akcijami za zagotovitev naročil in s tem tudi dela. Uspelo predavanje na Proseku njim pa naj se v istem poslopju namestita knjižnica in čitalnica. Občinski svet pa naj na svojih sejah postavlja na dnevni red predvsem gospodarska in socialna vprašanja. Iz intervencij navzočih je razvidno, da je vse prebivalstvo občine močno raz- Osvobodilna fronta MOTOKLUB »MLADOST« NABREŽINA Izletniki, ki potujejo na izlet v Tomaj 21. t. m., naj se javijo na sedežu v soboto 20. t. m. ob 18, uri. Priporočamo točnost. OKRAJNI ODBOR OF NABREŽINA obvešča člane izvršnega odbora in ostale aktiviste, da se bo nadaljevalo s sejo danes 14. t. rn. ob 9. uri zjutraj. Priporočamo polnoštevilno udeležbo in točnost. Razna obvestila DANES OB 10. URI novi šoli pri Sv. Ivanu burjeno zaradi načina razpisa J važen sestanek strokovnih or-osrednjih oblasti za službeno j mesto zdravnika in je pripravljeno odločno nastopiti proti nameram iredentističnih oblasti. Tov. Bole je orisal položaj v SDZ po odločitvi, da priznajo in sodelujejo z rimskimi emisarji. Pri tem je tudi ožigosal poziv te organizacije OF na diskusijo o tem, kdo bolje zastopa interese Slovencev. Dejal je, da taki diskusija sploh ni potrebna, ker dejstva zgovorno kažejo kapitulantsko politiko vodstva SDZ. Prikazal je tudi ljubimkanje SDZ-ejevskega vodstva s kominformovskim vodstvom in povezavo vseh teh skupin z iredento. Pri tem je tudi poudaril, da je STO le vaba, na katero bi radi lovili lahkoverne ljudi. Tako politiko pa obsojajo že sami pristaši SDZ. Vsi so poudarili, da je nujno iskati na bazi med ljud. mi vse možnosti za skupne akcije, da pa je tudi nujno, da OF odločno obsoja hlapčevsko politiko vodstva SDZ. V zvezi s sedanjimi socialnimi in gospodarskimi težava- ganizacij uslužbencev slovenskih šol. Vabljeni! Slikarska razstava ak. Slikarja prof. BOGDANA GROMA v umetnostni galeriji «Rossoni», Korzo 9, je odprta do 25. t. m. vsak dan od 11. do 12.30 ter od 17. do 20.30 TR2ASKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« Danes 14. t. m, od 9. do 12. ure običajni sestanek, na katerem se bodo delile novitete in revija Nova filatelija št, 1. NOVOSTI V LJUDSKI KNJIŽNICI UL. ROMA 15, III. 1. Krajgher Loii: «Ivan Cankar«. Študije o njegovem delu in življenju. Spomini nanj. 2. Mende Tibor: Indija pred viharjem. 3. Rebelais: Gargantua in Pan-tagruel. Otvoritev pokritega kopalnega bazena mi v Trstu in v Italiji so, navzoči ugotovili, da delav- Včeraj so ob prisotnosti raz. stvo ne glede na politično j nih oblasti otvorili pokriti ko-prepričanje priznava, da je j palni bazen na Nabrežju Tom-Jugoslavija najbolje rešila j maso Gulli. Dopoldne so si razna socialna in gospodar-i bazen ogledali zastopniki do-ska vprašanja. I mačega in tujega tiska, zve- | čer pa so bile v bazenu razne tekme. Danes si bo občinstvo lahko ogledalo naprave, v četr-Conski upravni odbor je na Pa bazen odprt za jav- Seja conskega odbora Predsinočnjim je Krog trža. ških Slovenk organiziral v novi dvorani na Proseku predavanje ((Kulturna prizadevanja tržaških Slovenk v dveh minulih zgodovinskih obdobjih«. Predavala je tov. Mara Samsa, ki se je še posebej zadržala na dobi nastanka ženskih mesečnikov «Slovenka», ((Jadranka« in «Zenski svet«. Pri tem je zlasti poudarila delovanje dveh tržaških ženskih osebnosti, t. j. Marice Nadlišek-Bartolove in Marice Gregorčič-Stepančičeve. Tople besede predavateljice so močno pritegnile pozornost vseh številnih poslušalk, ki so jo zato na koncu nagradile z obilnim ploskanjem. Krog tržaških Slovenk bo imel odslej na Proseku vsakih 14 dni predavanje v obliki izobraževalnega tečaja. Kalabreški tajnik za tržaško občino? V mestu se širijo govorice, da so iz Rima poslali v Trst novega občinskega tajnika, ki naj bi prevzel mesto sedanjega tajnika dr. Sacchija, ki bo baje v kratkem upokojen. Ta novi občinski tajnik naj bi bil neki Etrusco Carminellli iz Reggio Calabria. Govorijo tudi, da je novi tajnik že predložil na občini svoje ((spremno pismo«, ki ga pooblašča, da nastopi mesto sedanjega dr. Sacchija Nekateri pravijo celo, da je ta nov gospod iz Reggio Calabria zahteval, da mu dovolijo takoj nastopiti »novo službeno mesto«. Vprašanje tega novega občinskega tajnika, ki naj bi ga nam Rim tako «vljudno» poslal, je bilo postavljeno tudi pred občinskim svetom. V pe-tejc se je župan izgovarjal, da njemu in občinskemu odboru n! ničesar «uradno» znanega. Odbornik Cumbat pa je pretekli torek zanikal te vesti in dejal, da bodo za novega tajnika, ko bo to potrebno, razpisali državni natečaj, ki naj bi se ga udeležili tako Tržačani kot tudi vsi državljani italijanske republik«. 2upanov izgovor, odbornikovo torkovo zagotovilo, ki v plitek ni bilo potrjeno, glas ljudstva in predvsem pa rimske metode vsiljevanja lastnih zaupnikov v tržaško upravo nas silijo, da postavimo ZVU in občinski upravi naslednje vprašanje: Je res ali ni res, da so iz Rima že poslali novega občinskega tajnika, ne da bi razpisali natečaj, kot ga predvideva zakon? svoji zadnji seji potrdil med drugim naslednje sklepe: Za pokrajinsko odposlanstvo najetje specializiranega obrtnika za poučevanje mizarske obrti pri šoli za defektne otroke v Villa Giulia. Za tržaško občino spremembo tarif za uporabo mestnega športnega centra pri Sv. Soboti, kakor je bilo sklenjeno na seji tržaškega občinskega sveta 29. decembra 1953. Za tržaški konzorcij za zdravljenje s streptomicinom: pristopitev h konzorciju za letošnje leto deške bolnice »Burlo Garofalo«, Združenih bolnišnic, pokrajine, tržaške občine in protituberkuloznega konzorcija, ki bodo prispevali | določen delež v ta namen. Za deško bolnišnico «Burlo Garofalo« ustanovitev šole in konvikta otroških negovalk, da se vzgoji specializirano osebje za pomoč deci, ki ga še posebno potrebuje omenjena ustanova. Sola bo izdajala diplome za osebje, ki se bo zato lahko zaposlilo. Odobrili so tudi nove tarife za zdravniško pomoč mladim bolnikom v tej bolnišnici. Končno je conski odbor priporočil odobritev proračuna pokrajinskega protituberkuloz- npst. Vstopnina za kopalce bo znašala 200 lir, za obiskovalce pa 50 lir. Dnevno bo bazen odprt od 9. do 11. za razne šole, od 11.30 do 17.30 za občinstvo, od 18. do 21, pa za razna plavalna društva. Zgradba in naprave so urejene po najmodernejšem sistemu; zmogljivost bazena doseže do 1000 kopalcev na dan. Velika dvorana meri 40 x 42 metrov, bazen pa 33,33 X 18 metrov. Zmogljivost ogrevalnega kqtla znaša 1.700.000 kalorij, tako da bo v notranjosti lahko temperatura dosegla 24 stopinj, tudi če bo zunaj 5 stopinj pod ničlo. GLASBENA MATICA TRST V ponedeljek 15. t. m. ob 21. uri bo v AVDITORIJU Pl Nastopili bodo gojenci oddelka za klavir, violino, klarinet, flavto ter dva šolska orkestralna ansambla. Sporedi se dobijo pri SHPZ v Ul. Roma 15/11. ter v šoli Glasbene Matice v Ul. R. Manna 29/1. bo predaval v sredo 17. t. m. in v četrtek 18. t. m. v Gregorčičevi dvorani SHPZ, Ul. Roma 15/11. prof. VASILIJ MIRK. Pričetek predavanj točno ob 20.30. Predavanje bo spremljano z reproducirano glasbo na gramofonskih ploščah. Vstop prost. tfli Q ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V torek 16. marca 1954 ob 20.30 uri gostovanje v kino dvorani v SKEDNJU z dramo Gorkega lasa Žeiezitsva’ Deske so mu povzročile poškodbe prsnega koša Zaradi hude poškodbe prsnega koša z verjetnim zlomom reber in notranjimi poškodbami so včeraj zjutraj pridržali na I. kirurškem oddelku 42-letnega težaka Virgilia Da-grija iz Ul. Baiamanti 35. Namesto Dagrija, ki ne govori, je njegov delovni tovariš p-ojasnil, da ga je snop desk, katere so izkrcavali stisnil ob vagon Ce bo šlo vse po sreči, bo Dagri okreval v 8 ali 20 dneh. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Oproščen obtožbe nenamernega umora 26. decembra 1952. leta stal policiji dane izjave je obto- se 21-letni Adolf Sardoč in njegov prijatelj Srečko Šušteršič. oba iz Prečnika, vozila z lambreto proti Nabrežini, ko sta sredj temnega drevoreda opazila moža, ki je negotovo hodil po cesti. Sardoč je takoj zavrl in obenem zavil na stran, vendar kljub temu ni mogel preprečiti trčenja v neznanca, ki se je iznenada premaknil proti sredi ceste, kjer je po sunku obležal na tleh. Medtem ko je Šušteršič stekel do najbližjega lokala in o nezgodi obvestil Rdeči križ in policijo, je Sardoč ostal na mestu. Moža, ki so ga identificirali za 58-let-nega Vincenca Kočevarja iz Nabrežine, so odpeljali v bolnišnico, kjer je 29. istega meseca podlegel poškodbam. Mladega Sardoča je policija prijavila pod obtožbo nenamernega umora sodišču, kjer se je moral zagovarjati. Na ženec še enkrat ponovil pred sodnikom, nakar je njegov zagovornik spregovoril nekaj besed v njegovo obrambo in zahteval od sodišča, da Sardoča oprosti. Kljub temu da je tožilec zahteval obsodbo na 4 mesece zapora, je sodišče delno sprejelo zagovornikov predlog in Sardoča oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Preds. Gnezda, tož. — De Franco, zapisn. — Magliacca, obramba — odv. Skerk PODPORNO DRUŠTVO « DIJAŠKA MATICA » V TRSTU sklicuje za 28. marca 1954 ob 9. uri dopoldne v Trstu, Ul. Roma 15/11. redni LETNI OBČNI ZBOR s sledečim dnevnim redom : 1. Otvoritev. 2. Poročila odbornikov. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Volitev upravnega odbora, nadzornega in razsodišča. 5. Razno. Vabimo članstvo, da se udeleži občnega zbora. ODBOR ( GLEDALIŠČE VERDI) Danes ob 11. uri dopoldne bo v gledališču I. nedeljski simfonični koncert pod vodstvom dirigenta Luigija Toffola in s sodelovanjem radijskega kvarteta. Spo. red: Haydn (otroška simfonija), Mortari (koncert za dve violini, violo in čelo s spremljavo godalnega orkestra, dveh rogov harfo In cimbal), Brahms (Druga simfonija op. 73). Pri padcu v stanovanju si je zlomila kolčni sklep Zgodaj popoldne so sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer so ji ugotovili verjetni zlom kolčnega sklepa leve noge, 60-letno Marijo Furlan roj. Mec-chia iz Ul. Petronio, k;j je izjavila, da je 11. t. m. padla v lastnem stanovanju Rostetti. 15.00: «Na vojn! stezi«, J. Hall. C. Larson. Excelsior, 14.00: »Mizar«. D. Ad-dams, F. Silva. Fenice. 14.00: «Na krilih sanj«, P. Munsel, K. Morley. Nazionale, 14.30: »Dežela zvončkov«, S. Loren, C. Dapporto. Filodrammatico. 14.30: ((Bagdad- ske koprene«, V. Mature. M. Blanchard. Arcobaleno, 14.00 ((Tekmica moje žene«. D. Scheridan, K. Kendah. Auditorium. 14.00: «Mizar», D. Addams, F. Silva. Astra Rojan. 14 30: «Moulin Rou-ge», J. Ferrer. Cristailo. (Trg Perugino): 14.00 «Kri na reki«, Rory C-alhoun, Corinne Calveu Za mladoletne do 16. leta prepovedano. Grattacielo. 14.00: «Nazivajte me madame«, E. Merman, D. l)’Coii nor. Alabarda. 14.30: «Zendin jetnik«, S. Granger. D. Kerr. Ariston. 14.00: «Crna vrtnica«, Tyrone Povver. Armonia. 14.30: »Zaseda apašev«, J Elliscn Au,rora. 14.30: «Vihar nad Kongom«, Susan Hayward. Garibaldi. 13.30: ((Narednik Burna B. Lancaster. Ideale. 14.30: «Zelezna ljubica«, | A Ladd ; Impero. 14.00: »Kruh, ljubezen in lantazija«, G. Lollobrigida. Itafla. 14.30: «Taklnd je življenje«, M Bru. Viale. 14.30: «Pajac», H. Shelton. Kino ob morju. 14.00: «Sinovi mušketirjev«, M. G’Hara. Massimo. 14.30: ((Prebujenje dino-zaura«, P. Christian. OD VČERAJ DO DANES } ROJSTVA, SMRTI IN POROKE POROČILI SO SE: uradnik Sergio Alzetta in uradnica Gra-zia Gugnaz, prodajalec Koerner Robert Le Roy in gospodinja Ida Rupel, šofer Avgust Kovačič in gospodinja Nada Petrov, upokojenec Ernesto Visintln in gospodinja Cristina Suber. UMRLI SO: 62-letna Caterina Asplanato vd. Rossiani, 78-letnl Martino Ladich, 40-letni Giordano Vislntini, 51-letni Agostlno Sega, 21-letna Marija Škabar, 781etni Davide Maiola, Fulvia Petronio stara l dan. PRIHODI IN ODHODI LADIJ PRIHODI: ob 1.30 prazna iz Ravenne Ital. ladja «Mauro San-te», ob 7.30 Iz Benetk z 209 t raznega blaga ital. ladja «Leme», ob 8. uri iz Benetk z 1 potnikom Ital. ladja »Pilarella«, ob 9.30 iz Benetk z 2.700 t bencina angl. ladja «British Brummer«, ob 13. uri iz Benetk s 133 t tovora grška ladja »Astipalea«, ob 12.30 prazna iz Benetk ital. ladja «Nora», ODHODI: Ob 13. uri proti Malti s 157 glavami živine in 2 potnikoma ital. ladja «Mauro Sante«, ob 15. uri proti Reki z 1 t raznega blaga in 2 potnikoma jug. ladja «Užice», ob 26. uri proti Malti s 54 t raznega blaga, 145 glavami živine In 3 potniki ital. ladja «Pilarella» ,ob 24. uri proti Benetkam z 213 t raznega blaga in 14 potniki ital, ladja »Enotria«. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 13,6, naj-niZja 8,5, ob' 17. uri 10,8, zračni tlak 1017,5 stalen, veter 21 km severo-vzhodni, vlaga 76 odst., nebo 9/10 oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 7,1 stopinje. LOTERIJA BARI 63 34 77 80 75 CAGLIAR1 28 u 26 75 67 FIRENZE 27 ■11 51 72 33 GENOVA 55 67 66 7 20 MILANO 53 89 83 46 5 napoli 75 19 53 87 7 PALERMO 12 9 16 40 80 ROMA 44 27 7 37 22 TORINO 43 61 8 10 47 VENEZIA 52 13 74 48 37 NOČNA SLUŽBA LEKARN: AlTAlabarda, Ul. dell'Istria 7; De Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Praxmarer, Trg UnitA 4; Pren-dini, Ul. Tiziano Vecellio 24; Ha-rabaglia v Barkovljah in Nicoii v Skednju. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 365-60 Gasilci 2 . 22 Policija 2-23 Moderno. 14.00: »Smer Richard Carlson m Rust. Film 3 D. „.5i Sv. Marko 14.00: »Trije Pgji Savcna. 14.00: ((Kapitan »jL sma«, Frank Latimore well Reed. Secolo. 14.00: »Krila v E. Williams, Vittorio Veneto. 13.45: pustolovec«. T. Potver, - ..m Azzurro. 14.00: «Druga Cornel VVilde. .-Kmetija Beivedere. 14.00: ((Vesela 1 G. Kelly. _ ti*l[ Marconi. 14.30: »Junaki d legend«, P. Henreid. jjftl Novo cine. 14.00: «Sonce v G. Ferzetti. Odeon. 14.30: «Svet v meji11 ^ kah«, G. Peck. , . up0rri»- Radio. 14.00: ((Javanski F. Mc.Murrav. i# Venezia. 14.00: »Trgovina z blagom«, E. Rossi Drago. ■ ni izpod 16 let prepovedi NEDELJA, 14. marca JUIJOSLOVAJSj* C O \ A 'i' It b I A 254,6 m ali 1178 Kc ^ Poročila v slov. ob 8.00, 19.00 in 23.30. -j 8.15 Slovenske narodne. ..^ naše kmetovalce; 9.00 'j,.)!) ne in zabavne glasbe; »• jjt S/Si dinska oddaja: Bravvnov ši; 13.45 Glasba po željW'i: p Z mikrofonom po Pri5?2!S!nv»1. maj na Krasu; 16.00 Tek mladinskih in otroških ‘■"p.} Primorske; 16.30 Nedeljs« menaani koncert skladb a ^ Tekmovanje mladij pevskih zborov Pr'1110,.!«) 50 - obletnici rojU. | ob Srečka Kosovela ol1^ Radio jugoslovanske v Trsta vsak dan ob !’■ 1 nedeljo pa ob 16. url’ Straussa ob 150-Ietnici skl« teljevega rojstva; 17.00. Naf< pesmi "in Plesij. 17.30 željah v hrvaščini; 18-00 in v hrvaščini; 18.15 Jurih3 r(w nina; 18.30 Spored znan:', jjjj mr skih in plesnih melo^jj/jSl* Zadnja_ poročila v, , " ^ 23.10 Glasba za lahko T It S i' « • 306,1 m ali 980 KC-—- Jjjj. .30 Vaški kvintet; 8-45 jjpff ska oddaja; 9.15 SlovensK' ^ spevi; 9.45 Britten; Glas^ ^ tineja: 11.39 Priljubi J ^ r melodije; 12.00 Operne eol ti in zbori; 13.00 Glasb cri;j ljah; 14.30 Para) $C, 1 ,\e.t A V' M bo priredil 28. t. m. >2'® djj tljo. Prijave članov v5urC sedežu od 17. do 19-t. ni. ^fftJ Jo' 1 VT te, MOTOKLUB SKEP v ... bo priredil 4. aprila pavo, Novo Gorico „3 ,*lt ( Vpisovanje do 25. t. ^ ^ žu v Skednju, 6% do ‘ 122, I. vsak dan od ADEX ra l9>> 27. in 28. raar:'t V dvodnevni iz VIPAVO AJDOVŠČINO POREČ -actf TAR PRI P°n 195* 28. marca 1 v enodnevni ,z HERPELJE KOZINO SKOCIJAN D,VAC° 17 *' S pri »Adria-EkP^j F. Severo 5-b 1954 mi)0, rW> [MIJ' rjnti- Mas- tir#1' ians*1 .a«'1 itavK' letlj* ti»i o{et» ih i* irtl® Jlllfr in«. — 3 — SAVINSKI: (jKDO IMA DEJANSKE KORISTI OD SZ j KAM GRE POLJSKI PREMOG? T“J° mesto me obduja, tuje zvezde mi blišče, Jezik tuj, nerazumljiv tovorijo mi ljudje. drevesa so mi tuja, cvpt mi slehern je neznan; kamorkoli se obrnem — Vs°k obraz je nepoznan. Sam, zapuščen v daljnem svetu %ledam v mislih rojstno vas; živa v meni je nje slika, nje mir in zvonov glas. 0 o o o o o o o o o o o XIV Sent zapustil dom preljubi PT«>eč lahkega srca. ^U’ v tujini sem le skusil, hako sladak je kruh doma- 0 o o o OOOODOOtOOOOO' o h cJ sk Kmalu po dokončani drugi svetovni vojni je bilo pomanjkanje premoga zelo občuteno ter je postalo resno vprašanje za večino evropskih držav. Vojna je namreč privedla do velikih sprememb glede tega: Evropa, ki je bila do začetka prejšnje svetovne vojne izvoznik velike količine premoga, je občutila pomanjkanje te tako važne surovine in je bila hkrati prisiljena uvažati preme" iz ZDA ter drugih gospodarskih področij. Velika Britanija in Nemčija sta bili največja evropska proizvajalca ter izvozniha premoga, in sta- pred vojno krili večino potrošnje v tistih državah, ki niso imele doma dovolj premoga. Po drugi svetovni vojni pa t; dve državi nista imeli dovolj premoga niti za lastne potrebe. Se več. Velika Britanija je morala nekajkrat uvažati premog in to v dokaj velikih količinah iz ZDA in Poljske. Nemčija pa z izgubo bogatega šlezij-skega premogovnega bazena in z izgubo posarskega področja prenehala biti izvoznik pre. moga *ia evropskem tržišču. Problem premoga je postal čedalje bolj pereč. Razvoj industrije, in razvoj termičnih elektrarn ter elektrificiranega prometa, zahteva čedalje večje količine premoga. In zato se pomanjkanje premoga fluti posebno v nekaterih zahodnoevropskih državah, ki morajo iz leta v leto uvažati čedalje večje količine premoga,, in to po navadi iz najbolj oddaljenih področij. Leta 1950 so zahodne evropske države uvozile nič manj kot 46,1 milijona ton premoga, naslednjega leta, t. j. 1951 so ga iste države uvozile kar 63,7 milijona ton, 1952. leta pa 59 milijonov ton. V lanskem letu se je ta količina sicer nekoliko zmanjšala zaradi povečanja premogovne proizvodnje v Angliji, vendar pa se pomanjkanje premoga še vedno občuti mnogo boli kot pred vojno. Pri pomanjkanju te tako važne surovine je bila v Ev- MILLER:] USPEH BCG Po dosedanjih izkušnjah sodeč, se je omejitev jetike končno vendarle posrečila cir,S "»ti n mfdicinsh;a sestra, ‘nie svoje sive 'uhltikn Cepi kuštravega napis ((Dan- Sr' r°- y>'v to se nia caPliai°č,h * 4o « i« ... *i I.'0- da Uh to ce-celo pred učin- iCs»«i.bombe! % ’.:KJake ve!*i raz- 'o ? 3e * rameni. L ce*t J Im ^ Siliči «51 so to * descttfi evrov-"" ?°i>e*„ ° straneh je, da delom*. “ese fredn' n„ •lem Vzhodu, Ameriki. pet | , "'«0na .'"‘•'tl ^ ?n:Ul0joe hlla Prepreči-H,C *«*. kjer je W[k>^tniafri kot P°' toniti Posredovalec S c,; k? lsio *0n^ ko so Dan-*rn pričeli (10* časom Calmette- ">ili tn med je UNICEF so cepili mlado- te0a so cepili r :cn it-r^kro^tJe ® kožo !,i io « 3«tifce ® relaUvno jej traJQ od tia^e iiVi V °kUr %o,eie d M<°^oiaška K '.Sh fcj odst- s">n dali K ' *- L; Pri starem Pa četudi "•* ‘»S 0|SU|e ° ^ lmrf-io Proučevati sta pričela goveje TB bacile, ki sta jih vzela iz vimen okuženih krav. Njuno delo je spomenik mučne, dolgotrajne potrpežljivosti ustvarjalne znanosti. Prizadevajoč si, da bi oslabila bacile tako, da bi povzročali samo imuniteto ne pa prave bolezni, sta Calmette in Guerin pripravila dieto, ki naj bi devitali- zirala bolne kali — kulturo iz krompirja, skuhanega v govejem žolču in glicerinu. To se je vsakih 20 do 25 dni pre- sadilo v poizkusne živali, 13 let. Po 230. presaditvi je naposled Calmette objavil (to je bilo leta 1921), da je našel tisto, kar je iskal. Ogromne doze cepiva niso so cepili 600,000 francoskih do- s tem dosegla lepe rezultate jenčkov in prav toliko po drugod. Calmette je vodil statistiko, ki je pokazala, da je smrt za tuberkulozo petkrat večja med necepljenimi >'ot med cepljenimi otroki, ki žive sicer v sličnih pogojih. Tedaj pa je leta 1930 neka la dobro ime BCG. V Lubecku, Nemčija, so cepili 249 otrok do dveh let starosti in med 'temi jih je v nekaj naslednjih mesecih umrlo 77 za hitro sušico, Preiskava je ugotovila, da so bile v liibeškem laboratoriju, kjer je bilo cepivo pripravljeno, tudi kulture z živimi človeškimi bacili tuberkuloze, ki so jih potrebovali za eksperimentiranje, L™™°v,‘ ROBERT HLAVATY b 1 L v 1LK1; .-— , --------- „Moja soba v l\leaplju“ povzročile tuberkuloznega procesa v nobenem izmed morskih prašičkov, kuncev, opic, konj ali krav. Kožne p robe s tuberkulinom so pokazale, da so postale živali, ki so bile cepljene, močno odporne proti tuberkulozi. Ali pa je bilo to zdravo in učinkovito tudi pri človeških bitjih? Kmalu zatem, ko sta ta uspeh Calmette in Guirin objavila ju je pozval dr. Weil-Halle. slaven pariški specialist. Med pacijenti je imel dojenčka, čigar tuberkulozna mati je umrla na porodu; dete naj bi odslej oskrbovala prav tako jetična babica. «Dojenček je obsojen na smrt», je pisal Weil-Halle, «Jcaj toreji izgubimo, če poizkusimo?» Dojenčku so kot prvemu človeku dali dozo BCG — nekaj kapljic v kavi no žličko mleka. Otrok je ostal zdrav. V naslednjih desetih letih pa so jih zamešali s cepivom. Dojenčke so cepili s kalmi tuberkuloze, ki ubijejo odraslega človeka! Med Norvežani je s cepljenjem padla okužitev na 83 odst. umrljivost pa za S6 odst. V Gotenburgu na Švedskem, ki je bila prva občina, kjer so cepili vse dojenčke iz tuberkuloznih družin, so zbili umrljivost za 80 odst. Ko-penhagen je po desetih letih ccpljenja mogel izjaviti: «Med cepljenimi otroki tuberkuloznih družin niti ene smrti«. In za vso Skandinavijo so javili: «Med cepljenimi niti enega primera tuberkuloznega meningitisa (ki je najhujši morilec otrok)«, V Združenih državah sta dr. Aronson in dr. Palmer pod pokroviteljstvom Henry Phipp. sovega instituta pensilvanske univerze pričela ucepljati BCG ameriš:kim Indijancem in sta SLIKAR GROM V GALERIJI ROSSONI Cepljenih je bilo 1.551 Indijancev, največ od 4 do 14 let; sfeupina 1457 Indijancev, ki je živela pod istimi pogoji, ni bila cepljena. 11 let zaporedoma so na Indijancih vsako leto delali probe s tuberkulinom in rentgeniziranjem. Končni račun; 107 tuberkuloznih primerov, 6 B smrti med cepljenimi, 309 primerov bolezni in 53 smrti med kontrolno skupino. Vse to je počasi razblinilo grozljivi oblak liibeške nesreče. Ocena, ki je bila objavljena v ameriškem žurnalu za javno zdravje l. 1947 pravi: «Na podlagi cepljenja nad 5 milijonov človeških bitij se lahko končnoveljavno trdi, da je to cepivo popolnoma zdravo». Brez dvoma so Danci tisti, ki nosijo ponosni prapor BCG v svetovni križarski vojni proti tuberkulozi. Ta kampanja je danes razširjena po celem svetu, Svež BCG se zelo hitro pokvari. (Dober je samo 14 dni). Zato je silno težko z njim oskrbovati vse oddaljene in nepriročne kraje. Za to so Danci uporabljali seveda aeroplane, ki so pristali v centralnih bazah, od tod pa so razpečavali cepivo z avtomobilom, na konjih, na kamelah ali na hrbtih volov. «Kli-nike» so uredili v z bombardiranih zakloniščih, zapuščenih šotorih in iglujih. Na Aljaski so morali cepivo varovati pred mrazom, na ekvatorju pa pred tropsko vročino. Pred letom dni je skandinavski Rdeči križ končal to kampanjo. Delo bo zdaj nadaljevala Svetovna zdravstvena organizacija in pa lokalne oblasti. ropi samo ena država, ki bi lahko izkoristila to konjunkturo in se pojavila na evropskem tržišču z velikimi količinami premoga Bila je to poljska republika, ki je s spremembami meja po drugi svetovni vojni zajela v svojo državo izredno bogate premogovne revirje v Sleziji, ki je po splošni oceni najbogatejši premogovni bazen v Evropi. V tistem delu Slezije, ki je bil po drugi svetovni vojni priključen poljski republiki, so leta 1938 izkopali okoli 30 milijonov ton premoga in 7 milijonov ton antracita. S priključitvijo tega ozemlja, je Poljska dobila možnost, da v zelo kratkem obdobju podvoji svojo proizvodnjo premoga v primerjavi z njeno predvojno proizvodnjo. Domača potrošnja premoga je rastla mnogo počasneje kakor proizvodnja in zaradi tega zavzema Poljska prvo mesto na evropskem seznamu izvoznikov premoga. In to kljub temu, da je na seznamu proizvajalcev premoga šele na četrtem mestu, in sicer za Sovjetsko zvezo, Veliko Britanijo in Zahodno Nemčijo. Poljska izvaža danes več premo-moga kot vse ostale evropske države skupaj. Tako dobre razmere na evropskem premogovnem tržišču so nudile Poljski izredno priložnost, da bi plasirala svoje viške premoga na zahodnoevropskem tržišču in si s tem zagotovila stalen pritok velikih deviznih sredstev. Veliko povpraševanje premoga je namreč privedlo do izredno visokih cen poljskega premoga na zahodnih tržiščih. V prvih povojnih leti je namreč stala ena tona poljskega premoga 12 dolarjev, leta 1951 pa že 24 dolarjev za tono. Nekaj časa je bil poljski premog celo dražji od ameriškega, pa četudi so morali v ceno ameriškega premoga vračunati tudi visoke prevozne stroške. In vendar ni Poljska mogla izkoristiti te izredno dobre priložnosti, kajti od vse te velike količine premoga, ki ga je imela na razpolago za izvoz, je smela izvoziti na Zahod razmeroma majhno količino. Po kratkem obdobju, v katerem je poljski izvoz premoga zabeležil na Zahodu nekako naraščanje, se v zadnjem času čedalje hitreje opaža tendenca k zmanjšanju. Ce namreč vzamemo zadnja tri leta, bomo opazili, da je Poljska izvozila na Zahod skoraj 1Q milijonov ton premoga, dočim ga je leta 1952 izvozila le 7 milijonov 100 tisoč ton, lansko leto pa komaj dobrih 6 milijonov in pol ton. Zmanjšanje poljskega izvoza premoga na Zahod je nujen rezultat sovjetske politike, ki pod videzom gospodarskega sodelovanja in u-stvarjanja neodvisnega in av-tarkitičnega «socialističnega svetovnega tržišča« podreja interese gospodarstva držav svojega bloka svojim interesom. Važen element v tej politiki je omejevanje trgovine držav sovjetske sfere z ostalimi državami. Da bi mogli oceniti dejanske možnosti Poljske glede izvoza premoga je potrebno primerjati proizvodnjo z domačo potrošnjo. Leta 1953 je Poljska izkopala 88,6 milijonov ton premoga. V zadnjem času niso objavili podatkov o domači potroinji in o izvozu, to pa zaradi tega, da bi prikrili pred svojimi državljani Voziček napolnjen s premogom se pomika po glavnem rovu premogovnika Chislet v Kentu. Premogovnik je razsvetljen s fluorescenčno lučjo. Po 1. januarju 1947 so mnoge britanske premogovnike opremili s fluorescenčnimi žarnicami, ki visijo po dve skupaj neposredno pod oboki rovov in to navadno v razdalji 4 in pol metra. vzroke pomanjkanja premoga ter da bi prikrili hkrati količine, ki jih izvažajo v Sovjetsko zvezo. Ce pa vzamemo v poštev številke, ki nam kažejo proizvodnjo in izvoz v prejšnjih letih, bomo mogli vsaj približno točno ugotoviti obseg današnje domače potrošnje in s tem tudi količino premoga, ki gredo v tujino. Iz podatkov, k,i so bili objavljeni do leta 1949 se vidi, da se je izvoz premoga sukal približno v naslednjih mejah’: leta 19>38 je Poljska izvozila 11.300.000 ton premoga; nato je prišla vojna z vsemi posledicami in leta 1945 je Poljska izvozila le 5,481.000 ton premoga. Naslednje leto pa ga je izvozila že 13,545.000 ton, leta 1947 17,361.000, 1948 že 24.090.000 in leta 1949 28 milijonov 700.000 ton. Poljski gospodarstvenik Bar-bag piše v svoji knjigi ((Gospodarska geografija Poljske«, ki je bila objavljena leta 1949, da bo domača potrošnja v teku naslednjih let okoli 30 milijonov ton na leto. V naslednjih letih pa je prišlo na Poljskem do vedno ostrejšega forsiranja težke industrije, in zato bi to tštevilko lahko povečali za deset ali celo dvajset milijonov ton na leto. Ker pa kljub tem računom Poljska ne porabi vef kot 50 milijonov ton premoga na leto, smemo trditi, da je 1953 Poljska lahko izvozila okoli 35 milijonov ton premoga. Hkrati je znano, da je Poljska izvozila v Zahodno Nemčijo 6,600.000 ton premoga, v ostale prekomorske države po kvečjemu 3 do 4 milijone ton. Iz vsega tega torej jasno sledi, da gre največji del poljskega premoga v Sovjetsko zvezo. Sovjetska zveza je posebno zainteresirana na tem, da si zagotovi dovolj velike količine šlezijskega premoga, kajti njena proizvodnja ne zadošča domačim potrebam. Ze v prvem povojnem sporazumu, ki je bil sklenjen med Sovjetsko zvezo in Poljsko, se je Poljska obvezala, da bo izvažala svoj višek v Sovjetsko zvezo. 2e leta 1945 je Poljska izvozila 5,400.000 ton premoga, od te količine je šlo v Sovjetsko zvezo nič manj kot 5,100.000 ton premoga. Poleg navadnega izvoza obstaja še drug na' čin, s katerim si Sovjetska zveza prisvaja poljski premog. Med Sovjetsko zvezo in Poljsko obstaja namreč odnos, ki je bil sklenjen s talto imenovanim sporazumom o vojni odškodnini ter o novih mejah iz leta 1945. Po tem spo-razumu je predvideno, da mora Poljska izvozit; v Sovjetsko zvezo 12 milijonov ton premoga na leto in to po izredno nizkih cenah. To količino so leta 1947 zmanjšali sicer za 50 odst., kljub temu pa izgubi Poljska pri vsaki toni premoga, ki ga proda na temelju tega sporazuma Sovjetski zvezi. 10 dolarjev, kar prav gotovo predstavlja izredno občutljivo škodo za celotno gospodarstvo Poljske, kar je povsem razumljivo, če vzamemo v poštev velikanske količine, ki jih mo-ra Poljska na temelju omenjenega sporazuma dajati Sovjet, ski zvezi. Povsem razumijivo, da zavzema premog tudi danes prvo mesto v poljskem izvozu v Sovjetsko zvezo in prav v tem moramo iskati vzrok, zakaj se Poljska ne pojavi na zahodnem tržišču s količinami premoga, ki bi ustrezale državi, ki je hkrati največji izvoznik premoga v Evropi. Naš tedenski pregled dežela ima I borbi posreči, da se na sodi-V Ameriki šču prebere njegov zares po-McCarthyja, | učni življenjepis kriminalca, v Angliji Christieja in njemu podobne, v Rusiji Berjo, dru- Skoraj vsaka svoje škandale, imajo rogovileža god kaj drugega. V Italiji imajo markiza po milosti IJmber-ta II. Uga Montagno, demo-kristjanske ministre in njihove sinove. Le da imajo italijanski škandali neke svoje posebne značilnosti. V Angliji so takoj po vojni obsodili na smrt sina ministra Amerijja, ker se je »dinjdl Hitlerju, v Italiji pa je ministrski sin mnogo lepši poklic, posebno še, če se najde kak milijonček tudi za gospoda očeta. Vse kaže da smo šele na začetku afere, ki jo je sprožila skrivnostna (?) smrt Vil-Montesi. Toda utegne se zgoditi, da bo pri začetku tudi ostalo, vsaj za javnost in po obsegu posledic. Niti s procesa na rimskem sodišču, na katerem je formalni obtoženec Muto izginil nekam v ozadje, vodijo v bolj ali manj neprodimo temo raznih panog nečednega izživljanja in pridobivanja, k orgijam, trgovini z belim blagom, tihotapstvu mamili, skrivnostnim smrtim, čudnim kupčijam, pri katerih izgubljajo javne ustanove milijone denarja, k presenetljivi prepletenosti državne in javne uprave s sumljivimi tipi in posli, policije s kriminalom. To pa je tudi najvažnejši aspekt afere, ki zdaj toliko priteguje pozornost javnega mnenja, da se. je vse ostalo, z zaupnico vladi vred, umaknilo daleč v ozadje (in končno ni majhna stvar, da ima Italija spet vlado, pravzaprav prvo vlado po 7. juniju, ki je dobila zaupnico sl stalnim, ne začasnim programom). Ko bi šlo samo za smrt ubogega dekleta in za povezanost ministrskega sina z njo, pa bi ta očetov sinček o pravem času dobil, kar mu gre, bi to bil pac škandal, kot jih je na tisoče. Ko bi šlo samo za tihotapstvo z mamili, pa čeprav s sokrivdo policije in drugih javnih organov, pa bi bilo vse do konca razkrito in poravnano pred stolom pravice, bi šlo pač za stvari, ki se dogajajo večkrat in marsikje. In to velja za vse ostale grehe, ki so se, kot zdaj prihaja na dan, v obilici dogajali. Toda tu gre za več. Skoraj leto dni je poteklo, odkar so našli na plaži Tor Vaianica mrtvo žensko truplo. Sodna preiskova je bila medtem že arhivirana — zdaj pa se pokaže iz uradnih dokumentov da so imele oblasti čisto določene in dobro utemeljene sume. Pač pa se je začel proces proti novinarju, ki si je upal nekoliko globlje posvetiti v umetno (in uradno) ustvarjeno meglo — a dva glavna osumljenca, Vgo Montagna in Piero Piccioni, se nista doslej pojavila pred sodiščem niti kot priči. Oče pošlje dekle iz Milana v Rim s priporočilnim pismom k ministru in še pobožnemu demokristjanu povrh, v kabinetu tega ministra pa spravijo dekle v roke pustolovcu najhujšega kova in ji ga priporočijo kot najboljšega človeka na _ tem svetu. Nekdo, ki bi utegnil biti neprijetna priča, roma z vso naglico in s policijskim posredovanjem v norišnico, drugega poskušajo že nekaj ur po tem, ko se prvič kaj iliši o njem, očrniti z vso zgodbo njegovega življenja (glede Montagne pa se obrambi šele po dolgi lirill llSl KRONIKA IZ Jl'l,UMIJI-; b,u ‘VKV: fa A*.TSC. Pri SS>V?Jek^'raz-.Vj • V mar~ hva in pu,ve in/efc' N1,1 >• Tori “ nnrau-'f! j '■ah S°lutnaa ta imuni-fOsi V Žit)ljen P,odhranje- 0 loSio ife!ji 3i J p°0°ji ;n/^c j0la^° ^et N v^L15e nu' $S *, fctlUno ‘«- ^,r,aunik"iK°Chum' wm. ki V' . .• tut,er- lk>i Pa meniti Alno ta ^ ,eh ko m-ntetodo . same. d v a 's K st« CZelr^enanln.5tUe- kt k" ,'auo Va to ne> nove. \(c>, |N)e ’inda rež,j0 *** i« ,e biif0 ,tiste e!|ci Ji 0,cužii njih mleka n i Bogdan Grom Beneška ulica — tehnika batik SLOVENSKI FILMSKI DELAVCI so imeli v nedeljo svojo letno skupščino. Po poročilih dosedanjega predsednika Ernesta Adamiča, tajnika Mirka Groblerja in blagajnika Metoda Badjure so obravnavali razne probleme, tako predvsem dramaturškega oddelka, vzgoje kadrov, plasiranja filmov v inftzemstvu ter avtorskega prava. Obravnavali pa so tudi vprašanje filmske kritike. Za novega predsednika so izvolili Igorja Pretnarja. * * * HERODOTOVE «ZGODBE» so izšle v slovenskem prevodu prof. Antona Sovreta pri Državni založbi Slovenije. * * * SKLADATELJ PETAR KO-NJOVIC je bil za dolgoletno ustvarjalno delo na glasbenem področju odlikovan z Redom dela I. stopnje. * * » MODERNO GALERIJO bodo odprli tudi v Beogradu. Razstavili bodo kakih 400 slik in kipov, ki bodo pomenili prerez skozi moderne struje v sodobni likovni umetnosti, predvsem pa prerez skozi moderno slikarstvo in kiparstvo v Jugoslaviji, * * * SOLSKJ MUZEJ SLOVENIJE so odprli v Ljubljani. V njem je zbrano gradivo iz zgodovine slovenskega šolstva med katerim je tu- di vrsta dokumentov o borbi in preganjanju slovenskega šolstva na Koroškem in v Slovenskem Primorju. * * * »SLOVENSKI ALPSKI SVET« so bo imenovala nova knjiga univ. prof. Antona Melika, ki bo izšla pri Slovenski Matici. Knjiga bo obsežna saj bo obsegla 640 strani velikega formata in med tekstom bo 150 slik in zemljevidov. Slovenska Matica razpisuje na to knjigo subskripcijo (subskripcijska cena 880 din, plačljiva tudi v dveh obrokih). * * * MLADI HRVATOKI VIOLINIST JOSIP KLIMA iz Zagreba je imel pretekli teden koncert v Parizu v okviru vrste koncertov študentov glasbene akademije, ki so končali študij v šolskem letu 1952-53. * * * ((USPAVANA LEPOTICA«, jugoslovanski kratkometraž-ni film, bo predvajan na sedmem mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu (od 25. marca do 9. aprila). Z dolgometražnimi umetniškimi filmi jugoslovanska kinematografija ne bo zastopana na omenjenem festivalu.. * * * JUGOSLOVANSKIM FRESKAM bo posvečena četrta knjiga iz nove zbirke knjig, ki jih bo izdal UNESCO in ki bodo posvečene pomembnim umetninam preteklosti. Vsako knjigo bodo natisnili v petih jezikih: angleščini, francoščini, nemščini, španščini in ruščini. * * * PREVOD «ILIJADE» IN ODISEJE« je izšel pri skop-ljanski založbi «Kultura» v makedonščini. Homerja je prepesnil profesor skopljan-ske univerze Mihael Petru-ševski. * * * V MEDNARODNA FOTOGRAFSKA RAZSTAVA u-metniške fotografije bo v Ljubljani od 25. aprila do 23. maja. Doslej so priredi-teiji prejeli nad 2500 fotografij 535 avtorjev iz 29 držav. * * * DIRIGENT MILAN HORVAT iz Zagreba, ki vodi letos orkester irske radijske postaje v Dublinu, je bil povabljen, naj bi dirigiral berlinsko filharmonijo. Po gostovanju v Berlinu se bo Horvat vrnil na Irsko, kjer bo ostal še nekaj mesecev. * » * JUGOSLOVANSKI FILMI, ki so bili izdelani v podjetju «Avala film«, bodo predvajani v tujih državah. Tako bodo film »Nezvestoba« predvajali v Grčiji, na Norveškem, v Franciji, Argentini in Zahodni Nemčiji. Film «Cudodelni meč« bo odkupilo več dežel Daljnega vzhoda, med njimi tudi Japonska, Ceylon in Pakistan Francija bo odkupila film' «Daleč je sonce«. Film ((Ciganka« bo odkupila Zahodna Nemčija. Na mednarodnem filmskem festivalu v Rio de Janeiro in Mar del Plati bodo predvajali »Ciganko* in »Nezvestobo« Film «Cudodelni meč« so lani odkupile Turčija, ZDA, Argentina, Izrael, Italija in Etiopija. Filme «Rdeči cvet«, «Nezvestoba» in «Sofka» so predvajali v Turčiji, Grčiji in Egiptu. * » * SLOVENSKI PISATELJI V NEMŠKEM PREVODU. Založba «Eduard Wancura», ki posluje na Dunaju in v Stuttgartu, je osnovala posebno zbirko «Europaeische Dichtung aus dem Sued-osten« ki je namenjena predvsem literaturam jugoslovanskih narodov. V prvih štirih knjigah so nemškim bralcem predstavljeni trije slovenski pisatelji: Ivan Tavčar, Ivan Cankar in Miško Kranjec. Od Ivana Tavčarja je urednik zbirke Josef Friederich Perkonig izbral ((Cvetje v jeseni« in ga izdal pod naslovom «Herbst-bluete«. Knjiga Cankarja, ki obsega dve od «Zgodb iz doline Šentflorjanske«, Polikarpa« in ((Potepuha Petra« ter pet črtic »Iz mojega življenja«, nosi naslov «Spuk im Florianital«. Izbor iz Miška Kranjca obsega dve knjigi Naslov prve je «Herr auf einigem Grund« in prinaša novelo z istim naslovom ter novelo «Martin Za-lig auf dem Lande«, druga pa se imenuje »Sprung in die Welt» in združuje noveli «Lizi moechte ins Leben eintretten» ter »Lizi in der Stadt«. Medtem ko je uvode k Tavčarjevi in Cankarjevi knjigi napisal sam Perkonig je za Kranjčevo knjigo napisal kratko spremno študijo dr. Josef Marti. Vse štiri knjige so zelo lepo opremljene in solidno izdane. C * * JUGOSLOVANSKI IN AVSTRIJSKI UMETNIKI bodo izmenoma gostovali v obeh državah. Ze ta mesec bodo v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani priredili teden avstrijske sodobne glasbe, maja pa bodo na Dunaju in drugih avstrijskih mestih jugoslovanski glasbeniki priredili vrsto koncertov v okviru tedna jugoslovanske glasbe. PREMALO KINEMATOGRAFOV je v Ljubljani. Zato se v ljubljanskih listih nekateri dopisniki zavzemajo, da bi se zopet odprl kinematograf v dvorani Filharmonije (bivši Kino Matica). Kot je znano, je to dvorano uporabljala Ljudska skupščina LRS, ki pa se je lani vselila v druge prostore. * * * SPOMENIK v PIRANU bodo odkrili ob 13. obletnici ljudske vstaje Slovenije, 22. julija letos. Spomenik bo posvečen padlim borcem in ga bo izdelal kipar Ore-ste Dequal. sleparja, vohuna, zvodnika itd.). Pri eni izmed običajnih racij med rimskimi lahkimi ženskami pobere nravstvena policija kot nalašč prav tiste, ki jim, kot vse kaže, nekatere zanimive podrobnosti niso neznane. Končno na čuden način izgine ena izmed glavnih prič, ki na procesu le stežka prikriva, da mnogo ve, pa se boji kar koli povedati. S poJ sredovanjem dveh demokrist-janskih ministrov plača zavod za nezgodno zavarovanje delavcev skoraj dvojno ceno za staro hišo na rimskem Korzu, pri tem pa kane prvemu pet, drugemu šest milijonov v ministrski |ep. In tako dalje, V tem okviru pa je dogodek nad vse simptomatičen za današnjo Italijo in za gnilobo vrhov njene družbe in državnega aparata. Scelba in Sara" gat zatrjujeta, da je to posledica fašizma. Toda ali ni bil fašizem samo najbolj odkrita oblika tega tipičnega razumevanja mogočnega in opoj nega pojma oblast? In potem: kaj se niso ti pojavi bohotno razrasli prav v letih nemotenega demokristjanskega monopola na oblast in kaj niso v seda' nji škandal zapleteni prav tisti, ki so to nemoteno oblast uživali? Poleg tega to ni prvi dogodek — le prvi, v katerega je luč posvetila malo globlje pod površino. Skrivnost Giulianovega življenja, smrti bo verjetno ostala do konca nepojasnjena; na procesu v Viterbu pa je Pisciotta obtoževal razne visoke sicilske gospode, med njimi tudi ministra Mattarello tesnih zvez z banditizmom in krivde za pokol v P ortella del le Ginestre, Zdaj je tudi Pisciotta mrtev — «angina peetoris« so rekli najprej (med vrsticami: ta bolezen je uradni vzrok večine nenadnih smrti tudi v Rusiji), nato pa sp priznali, da gre za zastrupitev. Točno tako je bilo z Zdanovom, le da se je tam s tretjim dejanjem pojavila spet verzija naravne smrti. Kakšna razlika pa je končno med ministrom, ki vtakne v žep nekaj milijonov delavskega denarja (in je še danes minister) in med južnoitali-janskim škofom, o katerem pripoveduje Salvemini, da si je dal izplačati težke milijone vojne škode (večina pravih oškodovancev pa še danes čaka na denar) in je bila edina mvojna škodav, ki jo je utrpel, da se je nekoč neki ameriški general povabil k njemu na kosilo? Sistem je zelo na široko razpreden, in če Saragat kliče po metli, bo ta metla morala švigati od pete škornja pa do alpskih snežnikov in pomesti dober odstotek — kdo si sploh more predstavljati, kakšen — vsega, kar danes v Italiji predstavlja oblast, in ne le posvetno oblast. Tega pa, bog nam grehe odpusti, zares ne verjamemo. Se čudo božje, če bo šel kak minister. Vsekakor pa je afera Mon-tesi nenadoma v vsej ostrini postavila vprašanje družbene morale v Italiji, morale države in javne uprave in med ljudstvom še bolj omajala že tako ali tako pičlo zaupanje (če ga je še kaj) v državno oblast. Vsekakor bo to hud preskusni kamen za Scelbovo vlado, ki se je pojavil nepričakovano in nenadoma, ki je pa po odmevu v javnem mnenju zasenčil vsa ostala vprašanja. Končno je to tudi v neki meri opravičeno: kako naj rešuje kakršno koli socialno vprašanje državna oblast, ki je v tolikšni meri diskreditirana? Kako naj rešujejo vprašanje brezposelnosti ministri, ki zapravljajo denar delavskega zavarovanja? Kako — pa vprašanj je neskončna vrsta in nanje bo morala odgovoriti Scelbova vlada s socialdemokratskimi ministri vred. Na videz čudno, toda resnično — značilne podobnosti se kažejo med italijanskim škandalom in med hrupom, ki ga povzroča McCarthij. Q zunanji podobnosti je težko govoriti (čeprav tudi v Ameriki vprašanje zvez podzemlja z dr. iavno upravo ni novo, a ga vsaj obravnavajo z mnogo več moralnega čuta), pač pa g-re ta isto bistueno osnovo: zlorabljanje oblasti. In to pod krinko obrambe najvišjih vrednot etike in morale vseh vrst in panog, obrambe nekih v večje udobje gospode ustvarjenih «višjih idealov». Res, McCarthy se je izrodil skoraj v karikaturo, v obsedenca, ki niti svoje nadute nabuhlo- sti ne zaveda več, toda naj senator Wisconsina ostane ali pade, makartizem je nekaj zelo realnega in preveč resnega, da bi bil karikatura. Kot si je Anna Maria Moneta Caglio na kopala kar 23 tožb zaradi klevetanja, ker je bila pred sodiščem preveč odkrita, tako zmerja McCarthy vsakogar, ki si ga upa kritizirati, s «komunistom» ali celo sovjetskim vohunom. Ko mu največje ameriške radijske družbe nočejo dati na razpolago pol ure brezplačne oddaje in ga celo njegova lastna rep ubli- (Nadaljevanje na 6. strani). 4 - 14. n110 Jv o tptmun Pred večerom Cas je bil skopo odmerjen. Bilo je gotovo, da se bo treba umakniti, če očku beg uspe. Nemci bi se maščevali r.ad njimi. — Kako bo to sprejela mamica? je skrbelo Jurčka. Bila je potrta in tako br»2 volje, da se je bal zanjo. Enkrat samkrat ji je za trenutek zagorelo v očeh, ko sta se s Piko vrnila in je videla, da sta zavoj oddala. «So vzeli?« je vprašala. «So», je pritrdil Jurček. «/n sta ga videla?» ((Sva, a samo za trenutek)). Na obraz ji je spet legla trpkost, z očmi pa se je zazrla nekam v prazno. Pripravila je kosilo, a sama ni zajela niti žlice. «Zakaj ne ješ, mamica?» je prigovarjal Jurček. ((Ne morem)). Takoj ko je pospravila mizo, jo je poklical v sobo; moral ji je povedati. Sledila mu je nekoliko začudena. ((Mislim, da bo očka kmalu zunaj», je začel kar naravnost. ((Se nocoj, če bo šlo vse po sreči«. «Ah, Jurček!)) je vzkliknila mamica. V njenem glasu sta bila nejevera in pa očir tek. — Kaj pripoveduješ neumnosti, s tem me ne boš potolažil, so govorile njene oči. «iVe misli, da govorim kar takov, je prepričevalno nadaljeval. «Vse je pripravljeno. Mora uspeti!)) «Kaj je pripravljeno?» je vprašala osuplo. ((Za beg«. «Za beg?» * Prijela ga je za roke in ga prestrašilo pogledala. ((Menda ga ne bomo pustili, ne da bi mu vsaj poskusili pomagati?)) je hitel Jurček, ki se je bal mamičnega oporekanja in njenega dvoma v uspeh. Pričakovaje jo je pogledal, pripravljen z nešteti* mi ugovori, če bi se čemurkoli uprla. Bil je presenečen, ko je molčala in ga samo gledala, kakor da ne more verjeti lastnim očem. ((Kako si to napravil, Jurček? Kako si pomislil na kaj takega?» je vprašala. ((Sedaj ni časa, da bi ti govoril o tem)>, se je izvil Jurček. ((Treba bo še marsikaj urediti. Saj razumeš, da bomo morali izginiti? Nemci bi se zaradi očkovega bega znesli nad nami. Za naju me ni skrb, Pike pa ne thoremo vlačiti s seboj po gozdovih)). «Tudi na to si že mislil?)) se je zavzela mamica. «Ti fant ti!» je rekla, ga pogladila po laseh in ga pritisnila nase. «Kaj če bi jo peljal k teti Mani? Pri njej bo varna». «Kar napravi, kakor se ti zdi pravln je privolila mamica. «Jaz ne morem ničesar. Tako ubita sem». Bilo je prvič v življenju, da je moral prevzeti Jurček nase tolikšno skrb in tako odgovornost. Bil je ponosen, da mu je- mamica toliko zaupala, obenem pa se je budil v njem strah, da nalogi ne bo kos. Mamica se je tako oklenila zadnjega upanja, da bi jo razočaranje hudo bolelo. Do vasi, v kateri je živela teta Mana, se je pot vlekla. Debelo uro sta že hodila po razbeljeni cesti in Pika je bila utrujena. Prve pol ure je veselo čebljala, v vsako stvar se je vtaknila in vse je hotela vedeti. Jurček je imel z lastnimi mislimi dovolj o-pravka, pa se ji je vendarle uklanjal, jo poslušal in ji odgovarjal. — Dolgo se ne bova videla, si je mislil in je bil prijazen z njo. Ko m mogla več in je pričela zaostajati, jo je posadil na voziček čeprav je težko peljal. Mamica je bila zavita nekaj obleke in perila, da bi ne prišlo vse do zadnjega kosa Nemcem v roke. Ce odidejo, jim bodo pobrali, kur podo našli v stanovanju. Veliko se m dalo rešiti, ker je bil voziček majhen in Jurček šibak. Naložila sta samo najnujnejše; pa je bilo še preveč. Ko je imel na vozičku še Piko, je moral krepko vleči za ročico. Mana je bila že v letih. Sama je živela v hišici ki se je skrivala med sadnim drevjem, da jo je bilo s ceste težko opaziti. Vse je bilo majhno: okna, vrtiček na južni strani, kurnik in hlev ža edino kravico. Pika je šla rada k teti, mikale so jo kokoši, mačka, ki se je pretegovala na soncu, latvice mleka na polici pod stropom, m brezmejna prostost na mehki travi. Jurček ji je slikal te stvari še posebno zapeljivo. Bat se je, da bi ne imel z njo sitnosti, če bi se hotela vrniti. mJejhata, Jurček! In ti, Pika, tudi?)) ju je pozdravila Mana. Sedela je pred hišo na stolčku in rezala črviva jabolka, da bi jih posušila. Takoj je vstala in se jima pri-zibata naproti. Vse na njej je bilo dobrodušno starinsko, od lesenih cokel pa do rute, ki jo je zavezovala pod brado. *Kaj si pa pripeljal?)) je brž hotela vedeti. Jurček ji že od kraja ni mislil vsega povedati. Saj še ni vedel, kako se bo izteklo, preveč bi jo prestrašil in ji zbudil toliko dvomov, da ponoči še zaspati ne bi mogla. «Piko bi vam ra^i pustili za nekaj časa, če jo boste hoteli». je rekel. «1, sevcda!» je hitela Mana. ((Kaj pa imaš tam na vozičku'.?» «Nekaj perila. Bojimo se... veste... Nemci bi nam lahko pobrali... Očka so zaprli davi...)) «Ježeš!» je Mana sklenila roke in prestrašeno pogledala, ((Zakaj pa, za božjo voljo?» Jurček je skomignil z rameni. Kaj naj ji tudi reče tej ženici, ki je vsako reč gledala po svoje? ((Nič ne vemo, kaj bo jutri (Nadaljevanje na 5. strani) lilalelisličnega Muha L. Košir Klub ima 58 članov, od katerih je 22 mladincev Kraševka pri kolovratu. Prav je. da poleg ostalih zanimivosti, ki jih prinašamo v tej rubriki redno vsak teden obvestimo bralce tega ko. tička, o poteku: 2. občnega zbora Tržaškega filatelističnega kluba L. Košir v Trstu. Občni zbor je ob navzočnosti 3S članov otvoril predsednik, ki je po prečitanju zapisnika ustanovnega občnega zbora, podal svoje poročilo. Sledila so poročila ostalih odbornikov, katerim so člani posvetili vso pažnjo. Po kratki diskusiji je sledilo poročilo nadzornega odbora, ki je na splošno dobro ocenil delovanje upravnega odbora in opozoril na nekatere nedostatke, na katere naj bo pozoren bodoči upravni odbor. Jz poročil je bilo razvidno, da šteje klub v svojih vrstah 58 članov, od ka- Brez vode ne bi bilo živega bitja Že stari narodi so Vodo ukrotili » Jez za namakanje na reki Nil * Na* makanje V Panonski nižini = Tudi Cerkniško jezero bodo izsušili To bi se čudili zdravniki in sestre, če bi bolnik, ki ima od vročine vsa izsušena usta, vzdihnil: «2ejen sem — vina!» Gotovo je, da si žejen človek zaželi le osvežujočo tekočino brez okusa, brez katere ne bi bilo nobenega živega bitja na zemlji — vodo. Ze stare in prastare bajke o nastanku sveta pripovedujejo, da je vse, kar živi. nastalo iz vode, Modri stari Grki. ki so vztrajno razmišljali, kako bi odkrili skrivnost o nastanku življenja, so se iznebili tele rečenice; V začetku je bila voda! V resnici, voda je tista čudovita sila, ki od pamtiveka oblikuje obličje zemlje in tudi ohranjuje življenje na njej. Voda razbija in drobi skale, pomaga jih spreminjati v grušč, drobir in pesek. V vodi se sesedajo predrobni delci pe. ska v mivko, ki se počasi, počasi spreminja v nove trde usedline, v novo kamenje. Vo. da topi kamenje, da raztopljeno postane hrana zelenih rastlin. Voda čistj prst in odnaša prog za življenje živali in rastlin škodljive snovi. Voda raznaša kali in semenje m trdožive dele živali in rastlin, ki spet poženo za novo življenje sposobna bitja. In končno: Voda uničuje mnoge živalske in rastlinske škodljivce n. pr. ličinke, žuželke, rastlinske uši, miši in še druge. Ze stari narodi so skušali vodo ukleniti Brez vode ni kmetijstva. To so stan poljedelski in kulturni narodi spoznali že pred mnogimi stoletji. Poljedelstvo starih narodov v Mezopotami. ji, Egiptu ali Indiji bi bilo nemogoče, če ne bi namakali polja z mrežo kanalov. Prav zato so bile te dežele za stari vek zakladnice žita. Egipčani so v oazi Fejun zgradili bajeslovno jezero, o katerem pravi grški zgodovinar Herodot; «Ce bodo plodno ozemlje pod Memphisom (Memphis je bil eno izmed glavnih mest starega Egipta) tako širili, kakor prejšnje čase, ne bo v Egiptu nikdar več lakote«. To največje namakalno področje starega veka je imelo 75 km obsega in je pokrivalo 175 kv. km površine. Od pamtiveka je gojitev riža v Indiji in v Vzhodni Aziji cd. visna od umetnega namakanja. Ko so mohamedanski Arabvi v srednjem veku osvojili Španijo — imenovali so jih Mavri .—, so jezovi, nasipi in kanali ustvarili v južni Španiji cvetočo poljedelsko pokrajino. |ki ^e je ponekod ohranila do danes. V brezdežnih časih so strogo nadzorovali dodeljevanje vode posameznim posestnikom zemlje. In kako namakajo dandanes? Namakanje obdelovalne zemlje na veliko uporabljajo šele od 19. stoletja dalje. Ce je treba namakati večja področja, gradijo po potrebi velike vodne rezervoarje in v njih nabrano vodo dovajajo, posebno pa v suši, z razpredenim omrežjem jarkov ali kanalov zemlji. Zato zaustavljajo reke z mnogo vode in jih zajeze z velikimi vodnimi pregradami. To so napravili v Egiptu na Nilu. Združene države v Kaliforijijj., jn Arizoni, in višje na .severu v Kanadi. V velikem obsegu se je okoristila tudi Sovjetska zveza s svojimi veletoki v Evropi in Aziji, na svojih obširnih stepah in pustinjah. V Severni Ameriki so spremenili v rodovitna polja prerije na nekdanjem «divjem zapadu» in na področju Mehiškega zaliva. Oglejmo si pobliže ogromni jez na Nilu pri Assuanu! Nil izvira v globokem osrčju A-frike. Beli Nil daleč na jugu Afrike, Modri Nil pa v Abe-siniji. Na visoko planoto Abe-sinije prihaja od pamtiveka pomladansko deževje, ki ga prineso široki vetrovi, ko vejejo proti Abesiniji z Indijskega oceana. Rudninske snovi, ki jih deževje spira v narasle potoke in reke, obarvajo Modri Nil. Ko se Modri Ni,l združi z bratom Belim Nilom, združena brata narasteta in obarvata svoje vodovje rdeče. Sele v prejšnjem stoletju so s pomočjo moderne tehnike uspeli obvarovati Egipt pred muhami nilskih valov, ki so mnogokrat prinesli Egiptu sedem suhih let. Pod egiptovskim podkraljem Mehemedom Alijem so zgradili prve sodob. ne nasipe za regulacijo Nila. Vsa obširna regulacijska dela vzdolž Nila, ki poslej urejajo tok in višino nilskih voda. so bila končana 1. 1880. V zgornjem Egiptu so zgradili regulator, ki zbira vodo pri nizkem vodostaju. Krona vseh del na Nilu pa je visok jez pri Assuanu. Dolg je 1960 m, visok je najprej bil 40 m, širok v podnožju 30 m; pri vrhu se je zoži! na 7 m debeline. As-suanski jez ima 180 zapornic za zapiranje in spuščanje vode. Za rečne ladje je zgrajen poseben prehod s štiridelno zapornico. Pozneje so jez zvišali še za 7 m in ga okrepili še za 5 m. Prvotna količina vode za jezom se je dvignila od ene milijarde (milijarda je tisoč milijonov) kubičnih metrov na dve in četrt milijarde kubičnih metrov! Samo tiste dele assuanskih zapornic, ki so pod vodo so gradili tri leta z devet tisoč delavci. Kakor uporen velikan leži dolgi betonski nasip pred razvalinami starodavnega egiptovskega svetišča na otoku Phile, tam, kjer je stari Egipt pobožno molil in častil svoje sončno božanstvo. Blagodejna voda se izliva na polja Da vodo zajeze In po kanalih speljejo na polja, to je, kajpak veliko in tako rekoč glavno dejanje namakanja. Toda kako vodo spraviti na njive? Sredstva za to so prav različna, po siromaštvu ali bo. gastvu lastnikov zemljišč in po stopnji napredka. Marsikdaj ne gre drugače kakor Z dvigalnimi ali zajemalnimi napravami. Uporabljajo pogosto vodna kolesa, a tudi različne druge zajemalke ali črpalke. Ni nam treba hoditi daleč, da spoznamo vodno kolo. Uporabljajo ga v panonski nižini. Vojvodina in Srbija ga imenujeta dolap. Dolap je leseno črpalno kolo, na katerega o-bodu vise škatlam podobne zajemalke. Urejen je na pogon z vitljem. Z dolapom črpajo ali površinsko ali podtalno vodo iz izkopanega vodnjaka. Voda se iz zajemalke zliva v žleb, iz žleba pa v pretočne plitke jarke med nasadi. Marsikje po svetu uporabljajo poleg preprostih črpalnih naprav moderne črpalke na J strojnj pogon. A še dandanes vidite poleg modernih črpalk v Egiptu prastare dvigalne na. prave siromašnih felahov (kmetov), ki jih imenujejo katveh. Cela ta naprava je zapletena in po obliki spominja na posodo za kuhanje. Deluje podobno kakor nihalo na uri. Za dviganje talne vode uporabljajo črpalno kolo, ki ga imenujejo sakije; Vedro je privezano na vrv, zobato kolo, ki ga poganjajo na vi-telj, pa dviga vedro. Večkrat služi kot gonilna sila tudi mlinsko kolo. V Vzhodni Aziji in v Indiji uporabljajo za namakanje polj zanimive preproste črpalke, ki stoje na višjih mestih, da iz njih odteka voda na polje. Ki. tajci se ponekod poslužujejo še 25 m do 30 m visokih koles, ki so razen osi in opornih stebrov vsa zgrajena iz bambusa. Kolo žene voda, na kolesnem obodu pa so pritrjene votle bambusove palice. Te palice se napolnijo z vodo, ko se spodaj potopijo v vodni tok, zajemajo vodo kakor zajemalke, z vodo napolnjene votle bambusove palice se na obodu kolesa zavrtijo da najvišje točke in se pri vrtenju izpraznijo v žlebove, Tudi osuševanje močvirij je borba za življenje Osuševanje služi prav nasprotnemu namenu kakor namakanje: zemlji je treba odtegniti tisto vodo, ki je je preveč. Tako je tudi osuševanje v službi izboljšanja zemljišč za kmetijstvo. Saj ste najbrž že gledali odvajalne jarke na zamočvirjenih zemljiščih. Vča. sih polože v jarke cevi, ali pa jih napolnijo z dračjem in gruščem in prekrijejo z zemljo. Vsepovsod na svetu in pri nas osušujejo tudi velika zamočvirjena področja. Med naj. večja osuševalna dela v Jugoslaviji spada osuševanje Skadrskega jezera in Mostarskega blata. In kdo izmed vas ni še čul o načrtih za osuševanje Cerkniškega jezera? Kadar se bo to zgodilo, bo — na žalost — najbrž izginilo to kraško čudo, toda Cerkniška kotlina bo postala rodovitno polje sredi skope kraške Notranjske. terih je 22 mladincev. Želo je članstvo zanimalo poročilo blagajnika in gospodarja, ki sta s svojimi številkami prikazala aktivno stanje tako blagajne kakor tudi arhiva in distribucijskega poslovanja. Poročilo gospodarja se nam je zdelo pomanjkljivo v toliko, da ni navedel koliko je bilo razdeljenih znamk med članstvo; mislimo pa, da je to število preseglo 5000 znamk in ako ne prištevamo k temu še razne kuverte moramo priznati, da je to število zelo visoko za klub, ki je šele v začetku svojega delovanja. Vsekakor pa je klub pokazal v kratkem času svojega obstoja presenetljivo živahnost in priredil razstavo, ki je marsikaterega poznavalca filatelije presenetila, ker ni najmanj mogel pričakovati tako uspele tehnične izvedbe od članov, ki so bili v tem pravi novinci. Po poročilu nadzornega odbora je volilna komisija iz-vedja tajne volitve in sporočila nasiednji izid; predsednik Srečko Merlak, podpredsednik Ljubo Rojic, tajnik Nada Vilhar, namestnik tajnika Aljoša Curk, blagajnik Ivan Ločnikar, gospodar Vladimir Podbršček, pomožni distributer Filip Cerkvenik, krožna zamena Štefanija Pisk, knjižničar Armid Zupan, odbornik Pahor Rudolf; v nadzorni odbor, Vladimir Harej, Emilija Perko, Angel Pikič; v razsodišče, Ljubo Černe, Josip Kolarič, Venceslav Sušmelj.. Sprejet je bil sklep, da si mladinci v svoji sredi izberejo svojega zastopnika, ki bo kooptiran v u-pravni odbor. Iz približnega programa za bodoče leto je razvidno, da bo klub priredil interno mladinsko razstavo, se udeležil s svojim prispevkom na letošnji zvezni razstavi v Ljubljani in drugih raznovrstnih zamisli, med katere spada vsaj en članski izlet. Z utemeijitvijo, aa prejme vsak član mesečno revijo Nova filatelija zastonj, je bil soglasno sprejet sklep, da se zviša članarina za 10 lir mesečno. pičli dve uri so potekli in predsednik je občni zbor zaključil s soglasno željo, da bi na prihodnjem občnem zboru ponovno lahko beležili napredek,in uspehe kluba katere jim želimo tudi mi. -k Uredništvo in uprava «Primorskega dnevnika» razpisujeta in vabita tržaške srednješolce, visokosolce in druge mladince, naj se 9a udeležijo s krajnimi sestavki v prozi (črtica, kratka novela, potopis in pod.). Na nedeljski mladinski strani «Primorskega dnevnika■> bo vsak teden objavljeno po eno poslano delo, ki bo redno honorirano. Vsak mesec pa bo ocenjevalni odbor, ki g kak°r porabo pa ima * ^ coski dvor. *aK V razširjenje ?ePnefhlrf' ga je prva uPor“W(iif kraljica Marija ^ Zrcala so ^uJCg dL ljali v vseh čas* ^ vejšega časa zrcala le Steklena mogoča šele način vliva-,-™ plošč, ki se je P jsll l 1:0 s0,t« vlivanja leta Francozu L0^: su de Nehouju-steklene plošč® Činov amalgam> ^ p? mo za zrcala. Pa že prej. * # * Daniel Deloe. 1 smrtnega «Hob>n jce; I vedel prve hran1 ^I rovalnice zoper točo. * * # Benjamin r'’ran^0#tT mo eden strelovoda di znanega i- - e,„ , reka «Time is 1,1 izreke je pač tre * * * Dvojno knji£®v°j| izumil leta menih Fra -Luca Borgo. * * * ■n#', Galilei. veliki leta 1597. izum» ‘ A, mer in pol jjot uporabo nihala torja za ure Oljnate obliki so koma) kv re. Izumil je ta # nja okrog 1400. jj? ski slikar Jan va A ALOJZ 0 Ndjmldjši glasbeniki pr1 ponedeljek bodo v Avditoriju nastopili n?)jlD glasbene šole na javni produkciJ‘^^/ ŠAHAl JE POHCNIL LEVA Nekoč je šakal potegnil leva. Ta se je hudo razjezil in ai dejal, da se do maščeval. Nekega dne je lev presenetil šakala v soteski pod velikansko skalo. Šakal ni imel kam ubežati, pot je bila na vse strani zaprta. Ostalo mu je edino, da pouaka, da ga lev raztrga. Toda domisli se ukane. Postavil se je na zadnje noge, s prednjimi pa se je uprl v skalo in naredil obraz, kot da se strašno muči in napenja vse sile. Začel je na ves glas vpiti: «Lev, hej, lev! Pomagaj vendar! Hitro!» Lev ga posmehljivo pogleda: «Kaj pa vpiješ, saj se ne podira gora*. «Saj ravno to je! Gora se podira», je začel šakal prebrisano. «Hitro, sicer bo prepozno!* Lev se je prestrašil in stopil bliže. «Tale skala se maje, če pade, se bo vsa gora podrla*, je začel razlagati šakal. «Daj, pridrži malo, ti si močnejši, da skočim po kak kol. Podprl jo bom. Toda dobro jo pritisni, da ne pade>. Lev je podstavil svoj mogočni hrbet pod skalo in na vso moč tiščal navzgor. Tako je tiščal, da ga je kar pot oblil. Šakal pa je medtem bil že daleč, vesel, da se je tudi to pot rešil. MiJice. nsnice n kihi zi mše nuiiusi : :-----7----"1^5 Miška brezrepka Miška brezrepka je govorila skupini mladih, drobnih miši. Te so jo prav napeto poslušale. «Ko sem bila se tako mlada kot ste ve — je rekla — sem nekega dne ostala sama v luknji. Mamica, prej kot je odšla, ml je trdno zabičala, da ne smem pomoliti niti noska Iz luknje vse dotlej, dokler se ne vrne. V hiši je namreč živel lepo rejen maček, ki je tako rad dr njohal pred luknjami, a ki se je ob najmanjšem šumu takoj predramil. In gorje miški, ki bi mu prišla v kremplje. Presit kot je bil, bi se še dolgo z njo kratkočasil, a konec koncev bi jo zadavil. Prej pa bi jo metal v zrak, ji puščal zbežati, pa jo zopet ujel in sploh bi se z njo prav kruto igral Vse sem prav zvesto obljubila mamici. Ko pa je ni bilo več v bližini, me je le zamikalo videti kak je pravzaprav ta maCek. Nisem še niti prav dobro pomolila noska iz luknje, sem ga že ugledala. Komaj komaj do časa sem se pomaknila malo bolj daleč v luknjo. Mucku se je zazdelo, da sem se mlada in neizkušena, pa je prav zato dejal: «0 miška, drobna miška, kako si srčkana! Pridi, le pridi, iz luknje, da se malce poigrava. Bož vsaj videla, kako so mehke moje tačice...» Tako prijazno, zapeljivo je govoril, da me je res že skoraj premotil. Pa se tačko je del prav pired luknjo ter dostavil: «Vidiš, kako je moja tačica mehka. Sploh nima krempljev. Miška oj lepa miška, le pridi ven, da te pobožam »• Pa sem mu odgovorila: «Mamica mi je rekla, da skrivaš kremplje med blazinicami. Pa četudi jih ne bi, ne bi sla k tebi, ker Je treba mamico ubogati*. Pa še in še se mi je laskal, nazadnje pa me je le speljal na led. Dejal je: «Vsaj repek pomoli iz luknjice, da bom videl, ka-ko je srčkan*. Imela sem tako lep, nežen repek. Iz same nečimrnosti sem sl mislila, naj sl^ga le ogleda, naj ga le občuduje, kako je res lep. In pomolila sem repek iz luknjice. «Res je lep» ~ Je dejal maček z nekam spremenjenim glasom. S taco je pritisnil naaj ter dodal nekam trdo: «KJer je repek, boš tudi ti, nečimrna in lahkomiselna miška! Sedaj ml ne utečeš več!» Tako milo sem zacvilila in poskočila. Nekaj me je zabolelo, a tega tedaj nisem prav nič doumela, ker sem telebnila po luknjici. Ko pa sero prišla malce k sebi, se mi je zazdelo. da z mano nekaj ni v redu. Imela sem občutek, da nimam več repka. Ko se Je mamica vrnila, je bila silno žalostna. Točila je drobne solzice tej vzdihovala: «Le zakaj, le zakaj, me nisi poslušala, ti nesreč- nica! O. o, i, i, postala si miška brezrepka». Miška brezrepka je potočila nekaj solzic ter dodala: «OJ, otročiči mali, ne bodite tako neposlusni kot sem bila jaz. da ne postanete tudi vj brez-repci>. Male miške so jo zvesto gledale in sl mislile, da je treba mamico prav res ubogati, ker svetuje ona otročičem le dobro. V. J. K. Manica: UGANKI Na sredi rumeno oko, okoli pa belo meso. očuvano s skorjo trdo. ODfcr ouctjnji) Kaj pa je to: belo nebo. izpod nebi doli binglja brez kladveca zvonček in v njem je zlat sonček. (BomiB? ut doi REBUS «Kaj pravil GujKo?» Jelena je še čisto majhna deklica. Vendar vedno prosi, da bi ji pripovedovali pripovedke. In ker je čisto majhna, ji mama pripoveduje samo kratke pripovedke. Nese jo k oknu in Ji pravi: «Glej, tu spodaj stanuje Cujko. kuža. In ko gredo tod mimo drugi kužki, jih Cujko zaustavi in se z njimi pogovarja*. In mama nadaljuje pripovedko, kako je Cujko dejal to. kako ono. In tako ji vedno pripoveduje. Nekega dne gre mama z Jeleno na sprehod. Naproti jima pride psiček. «Cujko, Cujko!» ga pokliče Jelena. «Da to je Cujko*, pove mama. Toda pes prične lajati. Jelena ga posjuša in posluša. Teda nlc ga ne razume. Nato pa pravi: «Kaj praviš, Cujko, Cujko? Ponovi! Kaj pripoveduješ?* Prav tako, kot rečejo njej, kadar Je ne razumejo. D. M. ŠflU 7,11 MHI.E IZPIT Profesor: «Torej prijatelj Slana. dve vrsti krompirja poznamo. Ali jih znate navesti?* . Učenec: «To je... prva... In druga vrsta!* REŠITELJ «Zares je bilo junaško dejanje, da ste s take višine skočili v vodo in rešili potapljajočega se*. «Kaj bi bilo tisto, gospod. Le to bi rad vedel, kdo je bil tisti falot, ki me je sunil v vodo!* PAZNIK JETNIKU: ^Zakaj ste v zaporu?* «Ker sem zamudil vlak*. <'Da bi vas zaradi tega zaprli?* *Da. če ga ne bi zamudil. bi odpotoval čez mejo!* Je H1 NABIRALEC GOB «Ce že zbirate in prodajate gobe. ali vsaj razločite, ali je med njimi katera strupena?* «MoJ bog, ob tako majhnem zaslužku se človek ne bo ukvarjal se s takimi rečmi*. nagkobN* k;J. V neki je na na&r°b ( d pis: „ f «Tu poč>vf j#./ naše rodbine- ^ ni imenik f na sodni da ‘l GOST NA «Zakaj me P® no gleda?» egS «Nic pcseoCtg». krolnlk im^. •res "y OVO° , ,A:| 1 Da. 2- P*; VofA trem pUv**« , ^ j| Da. 4 Ne, le e tl i- /i umrje od star je 7. Ne Maraj^V i^l ker, ki fia clEja i° „ šenj. 8. Ne, ,0 I mislili. 9- I prepovedal S 25 J bile višje ■ Rešitev #5* !# i; 90, 2-..RebUkSvadra tj| V/ magični K "V i* : opora — k° ugr (0» kaj. - II. !fta ■" kajak — AS OB ŠTIMNA DO ŠKOFIJ £ PrakUčne vaje £a urarja Bude^ ki ima S Kaiinare ne pojde m/,ce » Avstralijo rJnVh^n 80 nek*i dni imeli .taunci, kl so se prija emigracijo v Avstrali-na posestvu urarJa r vSn n vlnoSrade vmL j0maSa1i so trtp3 e' *n obrezova- ki so’ifh titd' Strokovnja-«novnii, ^ ■■'Praševaii o ',inoSradniPšt^lh-P°ljedelstVa' “djarstva i • zlvinoreJe >n se mrmiT vemo, kaj so učitj ?„ v. nck?j dnevih na-ksj ief Prej znali ne- pod našo okopavati !ivi,^'S Katinare se ni pri-A» mhce za dalijo. emigracijo v H0»oici ne grede 1 Avstralijo l" »aše vasi Prijavile so se v začet- A»itMiV“vue. za izselitev v posam 1)0 tr‘ družine in dva P«vijaT'ka- Ysi 50 že pri. eznika. Vsi todaV'{|--P°^rekne dokumente, mislil, *m družine so se pre-no. tv.ne P°jdejo v tuji-j. um hneto odšla samo dva delrdni bosta . Eden je zaposlen pri delavca iz Bazovice v Av- 5S«)S PriV-aih:delaT četah, drugi pa n-;, . —il pri Seladu ali tam nostnih delih tu pa jo dl36' da družine ostane-da Z i?’ prav bi tudi bilo, "° r0mal v dalj‘ je vedno tujina, niltip'. „sedanjih časih, ko se ko. cedita med in mle- kateri --«■ s° časi, ko so ne- nekaj ^enc‘ našli v 2aslužili*^";'1J sre^e in toliko mačii„-'/? so rešili svojo do-v J:", dolgov, ali si uredili Ijenje dostojno živ- PrimetiSo drugi časi, a redki Ho *?. Preteklosti še ved-2ažeiiirimi10 nekatere, da si od jjL, Poiskati srečo daleč tem, i{„a' ^azlika je tudi v niki hn/ na^ narodni sovraž-»am,«, '!«, da bi naši ljudje Potem l *?raie, kjer bi se ni ezul, - M naseljevali raz-nalisti t‘v 'talijanski nacio-Postali • da bi sčasoma tujci. mi na svoji zemlji i:n'lr'^an* so očistili n*kl borov gozd se je začelo lepo vre- me dela, , , lmajo polne roke iaršik;* najdeš podnevi ttavniJp 2aPrta vrata. Čistimo Pravl;,5, m Pašnike in se pri-Vaška7°, na oranje. Naša 5 'iščeni ruga je že končala v Woviem borovega prelca Jaše Vg m E°zdu, ki je last Ustili •• B°rov prelec smo 2daj čij ob nedeljah. ;e st®o borove nasade, Jobitjg . eba izkopati. razno ?vie Vi in drugo grmičih na. j zadušilo rast mla-V Wtadov- Tudi to delo bo 0 c wokončano. 5' Mb) na ,Drašco (Razkla-sm° že večkrat pisali, j? se ^ zadnje čase že P°Pravljajo to cesto '•% j. ada, pa ni nič reš. w 9 ic. » t7" > ■1 in V takem stanju kot t vi .n‘hče se ne zmeni iJub stokratnim pri-?sto d- ad popravlja zdaj i °Padi * Vas‘ in eesti proti ‘febnou ‘er proti Ključu, Po-» lin, 1 '°- da bi občinstev končno vzela v s1 10 mv cesto na Prašco, 6 stikp lm° vsak dan za na-Omemnf mestom. ?.a*e Va"?° naj še, da bo iz p^alijo ;^odpotovala Av- K ni nria?° ena družina, ki 5r'd nei- • doma, ker se je v let* sem priselila, Avstralilnov ne gre nobeden streho Kaj pa s sosednima hišama zlasti s Kocmanovo, di sta bili po zračnem pritisku in kamenju močno poško- vprezne živine in si moramo medsebojno pomagati. Ce bo marec suh. bo že šlo. Večkrat smo si mislili, kako koristni bi bili v tej zimi večerni kmetijski tečaji. A za nas nima naša državna uprava predavateljev, Če pa bi ji mi rekli, da si želimo predavanja v italijanščini, bi jih imeli ta-coj med nami. Mi pa hočemo da je naša pot proti Stivanu l živeti in bomo tudi živeli kot dovani? Kdaj in kako se bo ta škoda poravnala? O rnedvejnki občinski poli Svoječasno smo že poročali,!]; zaradi strmine izpostavljena škodljivim učinkom vode, a v poletnem času tudi soncu. Zaradi tega bi bilo treba posvečati poti več pozornosti in skrbeti, da se ohrani v dobrem stanju. Izrazili smo željo naj bi se ob poti posadilo primerno drevje, ki se hitro razraste in napravi senco. Tudi smo priporočali nasad orehov vsaj v večji razdalji, Temu bi morala občina posvečati večjo skrb. Citamo, da se je zelo malo naših ljudi odločilo za izselitev v Avstralijo. V naši vasi se za to ni nihče niti zmenil. Naša mladina je preveč navezana na svoj dom in ve, da je ta naš edini iskreni zaščitnik. Zato pravijo, da se ne umaknejo nikamor, pa čeprav bi bilo tukaj še tako težko življenje in bi morali stisniti pas. Lov za srečo v tujini je ^elo tvegana igra in so že na-š istari očetje dejali, da tujina le enega osreči a tisoče osiromaši. V Salešu občutijo pomanjkanje vprežne živine Kaj naj poročam iz naše vasi, ko pa smo se na prisilnem zimskem dopustu in v dolgočasju nekam telesno in duševno polenili. Radi bi se bili lotili poljskih del, a ni šlo. Saj nismo uspeli niti do stelje in smo bili v zadregi za kurivo. Edina dobrota te zimske za naše razmere preostre in predolge ostrine, je v tem, da nam je srež zrahljal zemljo in — vsaj tako upamo — ugonobil mrčes, ki nam je zadnja leta povzročal precej preglavic. Sedaj pa nas podlesek, ta prva in zadnja cvetica v letu, opozarja na der lo, ki ras preganja od vseh strani. Predvsem se nam nudi z obrezovanjem in količenjem trt, z razvažanjem gnoja in oranjem za krompir. Pravkar zelo občutimo pomanjkanje slovenska celota z vsemi socialnimi pravicami. Zato smo se borili, se borimo in se bomo tudi v bodoče borili. Naše napredne žene so v nedeljo praznovale svoj mednarodni praznik žene in povabile mladino in tudi starejše. Zabavali smo se do pozne ure in bili zelo dobre volje. Pravijo, da nas bodo prihodnje leto presenetile z lepšim, primernim in smiselnim programom in v ta namen vključile žensko mladino. To zamisel pozdravljamo vsi mladi in stari vaščani. Nekaj aamatorskili novic Pokojni Doljak, stalno bivajoč v Trstu, je dva dni pred svojo nesrečno smrtjo prodal zadnja častitljiva hrastova debla, ki so spominjala na nekdanje naše lesno bogastvo, in ga danes tako pogrešamo kot ga bomo še bolj v bodoče, čeprav se vedno bolj poslužujemo plinskega goriva. Les (drva) znamo ceniti šele, ko ga nimamo. Tako je pri nas in po ostalih kraških vaseh. Saj se dobro zavedamo posledic naših oskubljenih parcel, a kaj se hoče, ko so temu krive hude gospodarske razmere, ki nam jih je naprtila «benedeta». Italija. Pot, ki vodi z zahodnega dela naše vasi proti Kresiji, nam na ovinku tik pod vasjo širijo, kar je bilo res potrebno in ni pot ustrezala avtobusnemu prometu. Tudi s Tr-novico bomo povezani z boljšo potjo, ker popravlja nabrč-žinska občina stari klanec do naše katastralne občine, od koder že vodi popravljena pot v vas. Do sedaj ni še pri nas brezposelnih. Tudi v bodoče jih, upamo, ne bo, ker je tudi tod za pridne, umne, pametne in skrbne roke še vedno kos kruha. Malo je plodne zemlje, a je takim rokam hvaležna. POROČILO GOSPODARSKE KOMISIJE Z D Pereči evrepshi kmetijski preit lenti Poročilo ugotavlja, da je vedno bolj nujno mednarodno sodelovanje na gospodarskem področju pm~ f.rt|dicionalnim „ Ricmanjih pa bomo praz- 3®YaUe£si dni, _ uaznils ^ Va^ki tradicionalni m >, ki privabi vsako le-vas lepo število •n meščanov. Va- tiN» v£asih Gospodarska komisija Združenih narodov za Evropo in prehranjevalna ter poljedelska organizacija (FAO) sta izdelali poročilo o glavnih problemih evropskega kmetijstva, ki so ga objavili 11. marca. Poročilo vsebuje obširno razčlenitev poljedelske politike in ■anih evropskih d-iavah ter problemov in sprememb v zadnjih dvanajstih mesecih; poleg tega se ukvarja s težavami, s katerimi se mora boriti poljedelstvo v zahodni Evropi in ki se še posebno zaostrujejo sedaj, ko se pojavlja kriza na tržiščih. Posebna poglavja obravnavajo produktivnost, odnose nad povpraševanjem in produkcijo, kmetijsko politiko v zahodni in vzhodni Evropi in s problemi trgovine ter zaščite poljskib pridelkov. «V vseh deželah južne in vzhodne Evrope», navaja poročilo, ((je zato glavni smoter poljedelske politike odprava vzrokov nizkega pridelka in nizke produktivnosti poljskega dela, da bi se s tem lahko povečalo pridelovanje hrane, dvignilo življenjsko raven 'kmetijskega prebivalstva in postavilo podlago za nadaljnji industrijski razvoju. V severozahodni Evropi je pa problem kmetijske politike še bolj zamotan čeprav so sredstva, ki jih lahko uporabijo za dosego postavljenih ciljev, mnogo večja kot v man] razvitih področjih kontinenta. Industrializirane dežele severozahodne Evrope imajo možnost, ki je skoraj ni v juž-in vzhodnih evropskih predelih, da lahko v precej v Ključku ^ *irokih viejah izbirajo, koliko i material \n. živil za svojo prehrano bodo cementarno v pridelale same, koliko pa uvo-Pristanišču. so! zile v zamenjavo za svoje in- Iti Okoli, “aSo Šli; a«<>V ln K dan*uar^ se že priprav-Rrvm v postregli *o-Vozovi S pnhaiaj° že V^ma e! 'ttioei boli žalostno, ker Pa sm„ ■ 8 dela. P°leS te‘ v •' v« >meli zaradi hude i ^\00bHo in0;^ za ?.ž1ik *-“■> igri«/ ‘ napravami za ari ler vrtljake; tu-: P1 so se že prikazali. 4i3h bc" ' dela’ poleg te' h. ■“ ne l ln za krmo živine. Sčl■ nik sv° verjetno letošnji ' -Ja kot ,'„Jožeta takega ve- . .-V polnem n Vrefne bolj ugod-8raj'iv za Primanjkuje de-v- I? °k.0Pavanje vino- ^n°bodennaŠe vasi ne bo *ta t V Avstrali.io; iz ta s* pa Pravijo, < a sta 4 da ,.tav dva mladeniči '*vedi>ila ?e Premislila, ko, fcli:selienc»m ° Se tam g0" sCJ skeu nri ?.r®dnosti in J6. (ja e *takšna ‘u Clti- Sem in Na5* o tem^da, ki po-v Je vsalt z? razmišlja, ka- °lj •re,5a hi fCet.ek nepri- s «(LSlrokem 6 bUo lotiti fwtrnD'>',‘irjev) ®enlu (ne- 5ta km\0bnovl-ie-*ma‘u dobili »i "vM Poročilo poudarja, da je potreba povečanja uspešnosti evropskega kmetijstva dosegla višek in predlaga razne ukrepe. ki naj popravijo položaj in sicer med drugim tudi sledeče: «1/ severozahodni Evropi, kjer se uKVarjajo z živinorejo v glavnem manjši kmetovalci, je treba povečati delovni u-speh ene osebe v splošnem z em uporabe delavcev, i) primerih pa, v katerih je delovna sila Sc skrčena na družino kmetovalca samega, s povečanjem velikosti kmetije; uetjino poljedelske površine Evrope je treba komasirati, če se hočejo doseči koristi modernih obdelovalnih metod; skoraj povsod je nujno treba izboljšati delo najvažnejšega činitelja v produkciji, leme. tovalca samega; v severozahodni in južni Evropi bi pomenili večji izdatki za tehnično šolanje poljskih delavcev stvarno velike prihranke in dobro gospodarstvo; nujno je treba poenostaviti sisteme zaščite, da se s tem omogoči v vseh evropskih državah specializiranje posamez- ko, vas I (Nadaljevanje s 4. strani) Tnaiiuv, je nadaljeval. «Kar-koli se zgodi, s Piko bi tež-ker je še majhna. Pri bi bila na varnem)). ,(Gotovo gotovo», je kimala Mana in sklepala roke. «In ti tudi, Jurček». «Jaz moram domov, mamica je sama)), ]e brž pograbil Jurček ki se mu je mudilo. ((Jej,' jej, M'-» i* tarnala Mana in zmajevala z glavo. ((Kakšni časi! Pa doma pozdravi», je še naročila. «Za Piko se ni treba bati. Jej, jej, da je moralo tako priti!* Pika se je vsa zatopila v i. Fičev samozavesten nastop tn njegova vera v uspeh ita vlila Jurčku novega upanja, povsem mu pa strahu nista pregnala. Dobro je čutil, da je beg tvegana stvar. Kaj vse se lahko primeri, očku tam notri ali pa njim, ki ga bodo čakali zunaj! «Nate se zanesem, Fidt), je rekel in mu je bil silno hvaležen. Fič je samo pokimal in od- ivižgal po pločniku, Jurček pa se je molče obrnil proti domu. Mamico je našel v kuhinji. Sedela je na zaboju, roke so ji prekrižane ležale v naročju, oči pa je imela vse rdeče. Spet je jokala. - niti bova morala*, je rekel s tresočim glasom. Nemir v njem je rastel z mrakom, ki ie ^eOal na mesto. Molče je prikimala in še enkrat pogledala p0 kuhinji. Tudi Jurčku je bilo tesno. Vsak kot ga je spominjal nečesa prijetnega. Tu je živel, kar je pomnil, sem se je zatekal, kadar mu je bilo težko. Tu je mamica kuhala, tu so ob večerih pričakovali očka in tu sta se s Piko igra- la kadar je bilo v njuni sobi hladno ali če jima je bilo dolgčas. Sedaj odhaja. Ce uspe, se dolgo ne bo vrnil; ali pa nikoli več. Ce ne uspe — Toda na to ni smel pomisliti, to bi bilo strašno. «Pojdiva!» ga je mamičin glas zdramil iz spominov. Vrata sta zaklenila in ključ je mamica spravila v torbico, kakor da gresta k teti Mani ali pa na sprehod in se mislita kmalu vrniti. Na ulict sta srečala le malo ljudi. Nič se nista ozirala, hitela sta in še v mraku prišla za potokom onstran mesta do gozdička pod nekdanjo Vrabčevo kmetijo. «Tu naju boš morala poča-katiD, je rekel Jurček■ ((Saj boš lahko sama tačas?* ((Bom, Jurček)), je rekla tiho. — Sedaj se odloči, je prešinilo Jurčka. Kaj naj reče, če se bo moral vrniti sam. brez očka? Ob tej misli ga je zgrabilo za grlo. Potlačil je jok in urno stopil po stezi. nih dreves, je predhodno važno izvršiti analizo zemlje, da ugotovimo pravi vzrok. Pri preveliki količini apna v zemlji je treba izbrati take podlage, ki so odporu': za apno (na primer Berlandieri x Riparia 161/49, ki lahko prenese tudi do 80 odst. apna, «Sasla x Berlandieri 41 B» in druge). Za podlago hruškam ne smemo jemati kutine, temveč divjaka. Prav tako priporočajo gnojenje s fiziološko ki. slimi gnojili, kakor na primer superfosfat, amonsulfat in ka. lijeva gnojila. Praksa pa je pokazala, da je najboljše zdravilo zelena (železna) galica. Ako imamo- opravka z večjim številom po klorozi bolnih trt, je najbolje, zlasti če se te nahajajo \ bližini ena druge, da polijemo zemljo z 10 odst. raztopino zelene galice (1Q Rg na 100 1 vode). Priporoča se v zimi vsako posamezno bolno trto ali sadno drevo zaliti s 5 do 10 1 raztopine železne galice, kar je odvisno od velikosti trte ali sadnega drevesa. Zato je potrebno dobro označiti vse bolne trte, da bomo pozimi, ko odpade listje, mogli ločiti bolne od zdravih. Lahko škropimo tudi med vegetacijo, vendar takrat uporabljamo le 1 odst. raztopine železne galice. Vse navedeno velja enako za vinsko trto, kakor tudi .za hruške in breskve. Ako smo ugotovili pomanjkanje železa v zemlji, ki je vzrok bolezni, ravnamo na zgoraj omenjeni način Izkušnje so pokazale, da zdravljenje na ta način ne deluje trajno. Bolezen se lahko ponovi, zato je treba menjati podlage ali uporabiti zemljišče za druge kulture. Ce je vzrok temu pojavu velika količina vode v spodnjih slojih, potem je potrebno na takem zemljišču izvesti drenažo, tako da odvodne cevi položimo en in pol metra globoko v zemljo. Vzrok propadanja vinske trte ali sadnega drevja ni direktno odvisen od kloroze, temveč gniloba in sušenje korenin nastane zaradi napada insektov in glivic, ki napadajo od kloroze oslabljene sadike Zato priporočajo, da z zdravljenjem začnemo takoj, čim se bolezen pojavi. tel. »5089 z zadovoljstvom obvešča svoje odjemalce, da ima na razpolago novo vrsto šivalnih strojev svetovne znamk • SIMCA s križnim šivom za gumbnice, pri trje vanje gumbov in čipk ter vezenje brez okvira. 25-letno jamstvo. Naprodaj rabljeni pogiobljivl stroji tn v omaricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo rabljene stroje. Popravila z jamstvom. Obročno odplačevanje po 50 lir dnevno. Brezplačen pouk v vezenju. i. TRG GARIBALDI 11 tel. 90-280 Najmodernejša izdelava tajerjev plaščev — velika izbira dobrega in modernega blaga najfinejših tovarn — plačilne olajšave. Ditta M. SOSIČ-S0SSI RADIO - ELETTRICITA' E TELEVISIONE ? OPČINE-OPICINA P. M. RE k Teleton: 21-155 - 21-154 (pri šoli) - . VN&V,-. 'Hi"- Ekskluzivno zastopstvo znamke // „ZOPPAS za gornjo okolico vseh vrst kuhalnikov in štedilnikov na plin, tekoči plin, elektriko, les in premog za dom in gostilne. Izvršuje se popravilo in prodaja vsakovrstnih radijskih aparatov najboljših znamk: TELEFUNKEN, MINERVA, SIEMENS, PHONOLA, MARELLI. UNDA. Nabavite si ga v Bazovici, Padričah, Trebčah, na Konko-nelu in v Velikem Repnu. Prodaja vsakovrstnega električnega materiala na drobno -na debelo. Sprejemamo naročila za električne inštalacije. Za električne inštalacije na debelo veliki popusti. CENE UGODNE IN NA OBROKE MOTOM 48 CCM Čudoviti motorček, ki vas pelje povsod. Prodaja na obroke do 18 mesecev. Pritikline in nadomestni deli za vse motorje, hitra popravila Zastopstvo „Giler»" MOSCHION S FRISORI TRST, Dl. Valdirivo Št tel. 23-475 KAROSERIJA izvršuje vsa popravilo avtomobilov in predeluje karoserije Trst, Ul. Cologna 48 - tel. 58-32 KMETJE VRTNARJI Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko TRST. Ul. Miiano 18 TELEF. 35-169 katera vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna semena najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pridelka ter razne sadike, žveplo, modro galico, umetna in organska gnoj-iia ter vsakovrstno orodje in stroje vsake velikosti. MJ EB JR« ]TW 'Vrernerlska napoved za danes: Napovedujejo spremenljivo o-blačno vreme z manjšimi krajevnimi razjasnitvami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 13,6 Stopinje; najnižja 8.5 stopinje. TRST, nedelja 1-4. marca 195d PRIMORSKI DNEVNIK l H!-' ‘ . • • ' • .7\ T-;:' • L.' ';:j: ' 41 * Wt'j PRVJ DANI eOLJTTOV Z OCENO NICI PRIČAKOVANA PREMOČ SKANDINAVCEV M PREDNJAČIJO PO DOLŽINAH IN STILU Megla in rahlo pršenje sta onemogočila shoke z najdaljšim zaletom - Hajboljši Jugoslovan je Zidar na II). mestu pred Rogljem in Finžgarjem na naslednjih dveh mestih - Zidar skočil 11)2,5 m. = Danes drugi in glavni dan tekmovanja (Od našega posebnega dopisnika) GOZD — MARTULJEK, 13. (Po telefonu) — Ze včeraj si za današnji dan glede vremena nismo obetali nič kaj dobrega. ali tolažili smo se s tem, da se v Planici megle tudi nenadoma raztegnejo in skoz nje prodre sonce. Ko smo se danes dopoldne pripeljali v Planico, je bil sneg precej mehak in bilo je celo nekaj kapelj dežja. Govorilo se je, da bo šele padla odločitev, ali se bo skakalo na 80-metrski ali pa na veliki skakalnici. Vnema, s katero so teptači teptali veliko skakalnico, je bila skoraj dokaz, da bomo le gledali polete na veliki skakalnici. Inž Bloudek je vse nadziral. Vgnetena plast doskočišča je bila do tedaj že povsem obnovljena. Nekoliko zasrenjeni iztek pa je prehodilo v obeh smereh nekaj sto planincev in dijakov, ki so v gosti gruči teptali sneg Občinstva je bilo danes že mnogo več, morda kakih 10.000. Končno se je začela podobna ceremonija kot včeraj: fan-jare, nato pa se je osem smučarjev spustilo drug za drugim po doskočišču z zastavami nastopajočih držav (po abecednem redu Avstrija, Finska, Francija, Nemčija, Norveška, Švedska, Švica in Jugoslavija). Po odigrani himni je bilo objavljeno, da bo eden od treh skokov poskusni, ostala dva pa bosta ocenjena. Poskusni skok je izvedel prvi junak Planice, 43-letni Birger Ruud, ki ni dosegel kake izredne dolžine (88 metrov), toda če bi tekmoval, bi s svojim izdelanim stilom malo koga pustil pred seboj. Danes je bil po startni lestvici prvi tla, vrsti Švicar Ray, ki spada v spodnjo kategorijo, takoj za njim pa se je spustil Finec Laaksonen, za katerega se je upravičeno pričakovalo, da bo dosegel večjo dolžino. In res je skočil 92,5 metrov, potem pa je kot Šesti Finžgar potegnil na 96 metrov. Prekosil ga je Sved Petersen s 97 metri; kot 12. je prišel na vrsto Norvežan Alfredsen, ki je včeraj dosegel najdaljši skok dneva (109 metrov) in ki je tudi danes prvi šel čez sto metrov. V krasnem stilu, ki ga je postavil odločno na prvo mesto, je lepo izvozil 103 m. Takoj za njim je prišel Bradi s skokom 98 metrov, prvi Jugoslovan s sto metrov pa je bil Zidar s 102,S metra, ki je že tudi včeraj edini od Jugoslovanov dosegel 100-metrski polet. Sledil mu je Avstrijec Walter Steinegger s 100,5, Finec Pokka je pri 98 m padel, prav tako Avstrijec Koerber pri 96 m. Jugoslovan Gorišek, čigar skoki že včeraj niso bili niti kaj sigurni, je pri poizkusnem skoku tako padel, da potem ni mogel več skakati, Slišali smo pa, da bi hotel jutri ponovno skakati, vendar mu žirija tega bržkone ne bo dopustila. V drugi seriji skokov — prvi skok v konkurzu, so tekmovalci pomaknili zaletišče za 7 metrov više. Povedati moram namreč, da ima skakalnica štiri začetne točke na zatetišču. Skače se navadno iz prve ali druge od zgoraj navzgor. Finec Laaksonen je takoj dosegel 100 metrov, medtem ko je v tretji seriji celo podaljšal na 100. V tretji seriji je tudi Finžgar dosegel 100,5 m. Alfredsen pa je poletel v tretjem skoku na 103, potem pa je postavil najdaljši skok dneva 110 metrov. Takoj je postal žrtev fotografov in filmskih reporterjev in marsikatera dijakinja mu je ponudila razglednico ali notes, da bi dobila od njega podpis Bradi je po 98 in 95 tudi dosegel točnih sto metrov. Tudi svetovni prvak v skokih za klasično kombinacijo Sluttvik je pri tretjem skoku pristal na 101. Zidar je v konkurzu dosegel «le » 92 in 99 m. Walter Steinegger je v tretjem skoku dosegel 103, Bolkart 101,5, Oestman 101,5, Silvenoinen 101,5. V zadnjem- skoku je Sved Holm-stroem skočil 101 m, toda pri tem je padel. Zlomile so se mu smučke, vendar se njemu ni ničesar pripetilo. Pri drugem je padel tudi Avsirijev Wieser in so ga odnesli, toda po kosilu smo ga že videli v družbi z Bradlom in Dietri- chom, ko je vneto metal tipildke» po mizi. Jugoslovan Rogelj ima še dovolj dober stil, a je bil kratek: 84, 78. Med prireditvijo se je vreme še kar držalo, čeprav je bil sneg že nekoliko zmehčan, toda med tekmovanjem je tudi pogledalo sonce. Vtis imamo, da bo jutri zopet vreme, kot se za Planico spodobi. Današnji uradni rezultati so naslednji: 1. Alfredsen (Norveška) 227 točk (103, 110); 2. Laaksonen (Finska) 213,4 (100, 106); 3. Silvenoinen in Peterson 207,5 (94, 101,5, 96, 102,5); 5. Bolkart (Nemčija) 203,7 (93, 101,5); 6. Hivaerin-nen (Finska) in Slattvik (Norveška) 203,3 (92, 97; 93, 101); 8. Stalvik (Norveška) 203,1 (90, 100); 9. Oestman (Švedska) 203 (96,5, 101,5); 10. Steinegger VValter (Avstrija) 201,6 (96,5, 103); 11. Bradi (Avstrija) 200,1 (95, 100); 12. Thynes (Norveška) 197,5 (91, 95); 13. Pokka (Finska) 195,2 (99, 98); 14 Daescher (Švica) 195,1 (93, 97); 15. Leodolter (Avstrija) 191,5 (92,5, 98); 16. Erlandson (Švica) 191,1 (92,5, 98); 17. Koerber (Avstrija) 187,8 (91, 93); 18. Dietrich 182,8 (86. 93); 19 Jugoslovan Zidar 182,4 (93, 99); 20. Rogelj 178,9 (84, 87); 21. Finžgar 176 (90, 100,5); 22. Langus 172 (79, 89); nadalje med ostalimi Saksida 167 (84, 89), Monier (prvi Francoz) 165 (79, 86.5), Krznarič 156,8 (76, 85.5) in 30. Adlešič 150,3 (86, 93). Tem rezultatom se bodo pridružili še jutrišnji, ki bodo dali končno lestvico. Po vsej verjetnosti bo ohranil prvo mesto Alfredsen, pa tudi Finec Laaksonen ima znatno prednost pred naslednjima dvema. Med obema bo jutri gotovo ostra borba. Rado Raubcr Kordež četrti v teku na 15 hm za pokal Kurikkala SCHVVEFELBERGBAD, 13. — V tekmovanju najboljših sred. njeevropskih smučarjev na 15 km za pokal Kurikkala v Schwefelbergbadu v Švici je Jugoslovan Matevž Kordež dosegel častno četrto mesto, ki je toliko bolj razveseljivo po slabem startu jugoslovanskih tekačev na svetovnem prvenstvu. Slabo pa so se odrezali Italijani, ki so bili v začetku sezone nesporno najboljši v Srednji Evropi. Baje so se zamazali. Prvi Italijan Deladdio je bil šele peti. Rezultati: 1. Jean Mermet (Francija) 1 ura 8’2”; 2. Fritz Kocher (Švica) 1 ura 8’39”; 3. Joset Schneeberger (Avstrija) 1 ura 8’46”; 4. Matevž Kordež (Jugoslavija) 1 ura 8’50”; 5. Deladdio (Ital.) 1 ura 9’37”. GARMISCH - PARTENKIR-CHEN, 13. — Avstrijski smučarji so danes osvojili prva tri mesta v kandaharskem spustu. Prvi je bil Ernst O-berreigner v času 2:26.7, drugi Molterer 2:27.3, tretji Sei-ler v času 2:30.5. Sledita z enakim časom 2:31.8 Francoz Bozon in Švicar Forrer. Proga za smuk je bila dolga 3050 km z višinsko razliko 830 m. DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI Fratelanca pokvarjencev Zadnja «Demokracija» ne more, verjetno iz same zavisti, ker SDZ spi nesmrtno spanje pravičnega, mimo delovanja Demokratične fronte Slovencev pred njenim drugim kongresom. Najbolj ji gre na živce odločitev naprednih Slovencev, da razvijejo svojo delavnost tudi na socialnem področju ter navežejo stike z vsemi neodvisnimi italijanskimi socialistični mi gibanji, posebno z Zvezo neodvisnih socialistov, ker bo le ob sodelovanju z njimi mogoče spremeniti odnos Rima do Slovencev, zakaj demokristjanska klika, ki je v Italiji na oblasti skoraj vsa povojna leta, nam doslej ni priznala niti ene pravice, ki so zapisane v raznih mednarodnih listinah in v ustavi. Demokracija gre v svojem sovraštvu do tega velikega koraka Slovencev v Italiji tako daleč, da govoriči o neki «fratelanci», o nekem npro-dajanjuv slovenskega naroda itd. Zato vprašamo ljudi okoli SDZ in Demokracije, če je morda zločin izkazovati sotrpinu pod demokristjansko peto svojo pripravljenost, da se mu pomaga, afi pa je morda zločin imeti stike z organizacijami, ki niso za sedanji izkoriščevalski red v Italiji, ki poleg socialnega zatiranja brez primere ne pozna enakopravnosti za druge narodnosti? Odkrito priznamo, da so naše simpatije na strani italijanskega delavstva, ki misli pošteno, m da nismo nikoli bili prijatelji demokristjanov, kakor so ljudje iz vodstva SDZ, in ne samo iz vodstva, prijatelji tistih demokristjanov, ki imajo take prijatelje, kakor je Ugo Mo n-tagna, vohun nacistov in OVRE, črnoborzijanec in kolaboracionist, kriminalec in morda tudi trgovec z živim blagom, špekulant in kdo vedi kaj še. Vodstvo SDZ je leta 1948 in leta 1953 prisililo svoje ljudi, da so glasovali za demokristjansko stranko, katere njeni najvišji predstavniki na ministrstvih, ki so bili izvoljeni tudi z glasovi nezavednih Slovencev, so se danes razgalili pred italijansko javnostjo, da so prejemali denar za razne usluge, ki so jih storili mnogokrat obsojenemu Ugi Mohtagni, ki ni popolnoma čist pri smrti Vilme Montesi. Demokratična fronta Slovencev s svojimi stiki z neodvisnimi italijanskimi socialisti ne bo podpirala izprijene italijanske buržoazije, s katero druži slovensko izdajalsko kliko afratelanca na podlagi izkoriščanja bližnje-ga». Naj povedo pri Demokraciji, kdaj je DFS ali dru- Dirigent dr. Danilo Švara o slepem pianistu Devetaku Ce povem, da študirajo slepi pianisti tudi s pomočjo posebnih, za slepe pisanih not, in sicer tako, da pianist z eno roko Uta, z drugo pa igra in študira najprej eno, potem drugo roko na pamet, nato pa skupno, si bo lahko vsakdo, posebno pa, če je sam pianist, napravil približno predstavo, kako ogromna je storitev, ki nam jo je pokazal pianist Devetak. Njegov koncert je bil na tako lepi višini, da ga sploh ni nujno obravnavati kot pianista, pri katerem bi moral kot Pregled živine dvolastnikov Jutri ponedeljek 15. marca in v torek bo pokrajinski ži-vinozdravnik pregledoval po soriških vaseh živino dvolastnikov. V Standrežu bo pregled živine ob 10.30 uri. Ulica Aquileia enosmerna cesta Občinska podjetja v Goriči sporočajo, da bodo v ponedeljek 15. t. m. v podvozu v Ul. Aquileia pričeli z deli za napeljavo plinovoda. Dela bodo trajala okrog 10 dni. Zato bo v teh dneh vzpostavljen v Ul. Aquileia enosmerni promet, in sicer za tista vozila, ki bodo šla iz mesta. Vsa druga vozila bodo lahko uporabljala Ul. Ponte IX. avg»sta, I,, Isonzo in Ul. Leoni. kritik imeti določene obzire zaradi slepote. Negov Scarlat-ti je bil tako lepo zaigran, Bachov preludij v tako pianističnem tempu in vzoimi dinamiki, fuga tako plastično in tematsko jasno, Beethovnova sonata v vseh stavkih tako dobro muzicirava, da je bil že prvi del programa vsega upoštevanja vredna umetniška storitev. V drugem delu programa je ogrel poslušalce z intimnim podajanj em Chopinovega «Noct urna» in dveh Debussgjev ter postavil krono večeru s krasno zaigrano za vse pianiste težko Cezar-Fra-ckovo skladbo: Preludij, koral in fuga, kjer je pokazal ne samo visoko stopnjo virtuoznosti, ampak tudi globok smisel, polifono jasno in or-panično gradnjo teh široko razpletenih in tudi za igranje na pamet sitno kompliciranih stavkov. Gabrijel Devetak ni samo med svojimi enako prizadetimi kolegi pianista eden najboljših, ampak se tudi z ostalimi pianisti lahko pomeri kot njim popolnoma enakovreden. Zaveda naj se, da mu ni veljalo navdušeno odobravanje številnih poslušalcev kot znak kake obzirnosti do njegove usode, ampak kot absolutna ocena njegove pianistične umetnosti. DEŽURNA LEKARNA : Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani/ Ul. Carducci 12 - tel. 22-68; od 8. do 12* ure pa je dežurna lekarna Ponton i-Bassi, F.aštel 27 - tel. 33-49. KINO CORSO. 14.30: «Sulica in vrtnica«, barvni film, R. Todd in C. Johns. VERDI. 14.30: «Stalag 17», W. Holden. CENTRALE. 15: «Mi, ljudožerci«, S. Pampanini. VITTORIA. 14.30: «Ivan, sin belega vraga«, N. Gray in P. Campbell. MODERNO. 15: «Sekvojski za. klad« K. Douglas. ........................................................................ n. ga organizacija naprednih Slovencev povabila italijanske emisarje v Trstu na skupen efratelančni ples«? Kadar neka odločitev D FS zaboli ljudi iz vodstva SDZ, tedaj vedimo, da je ta odločitev dobra in pravilna. Ker razburja tudi italijanske šoviniste, je to najboljše potrdilo, da smo na pravi poti. Zato le pogumno naprej. Maš tedenski pregled (Nadaljevanje s 3. strani) kanska stranka pusti na cedilu, se «divji senator» zažene in zahteva spremembo zakona, da bo radijske družbe lahko «prisilih), da se uklonijo njegovi volji. In če mu kdo ne ugodi, se sproži kolesje njegove inkvizicijske komisije,kot je pokazal njegov spor z vojsko. Republikanska stranka se poskuša zdaj nekako otresti aktivista, ki postaja nadležen in nepriljubljen. Toda Bela hiša previdno molči. Državno tajništvo pa najame novih sto npreiskovalcevn, ki bodo nadzorovali lojalnost njegovih u-službencev in funkcionarjev. Makartizem brez McCarthyja. Ce bo inkvizitor padel, njegovo seme bo ostalo. To seme pa je kot rak: razrašča se in hromi vsako pametno delavnost na znotraj in na zunaj, ker je posebljena policija socialnega konservativizma. Tudi v Italiji naj bi bila edemokracijan, kot jo predstavljajo današnji družbeni vrhovi, in «krščanstvo», kot ga predstavlja Vatikan, takšna policija. Sinteza je «krščanska demokracija«. Koliko je vredna, pa kaže rimski škandal. Henrvk Sienkiesvicz: Z ognjem in mečem, pol- platno........................................... Miško Kranjec: Imel serr jih rad, polplatno Charles in Mary Lamb: Pripovedke iz Shakespeara, polplatno.................................. Žnidaršič Marička: Človek in zemlja, polplatno Norman Hunter: Neverjetne prigode profesorja Modrinjaka, broširano ............................ Norman Hunter: Polpetelinček, slikanica, kart. lir 1600 — 1000.— 1030.— 380,— 240,— 150,— Dobile jih v slovenskih knjiqarnah v Trstu, Gorici in Sesljanu PRIZNANA STAVBNO POHIŠTVENA MIZARSKA DELAVNICA PRAČEK DAVORIN SKEDENJ - ULICA Dl SERVOlA 124 Sprejema nova naročila in popravila, nudi plačilne olajšave ter se priporoča Ene* nalivna peto v clrt'i STARŠI! ŠOLARJI! Kdor si nabavi vse šolske potrebščine v PAPIRNICI - TIK K A RK I U. BERNARDI- Trst, Ul, Mazzini 44 TEL. 93-667 dobi v dar eno dobro nalivno pero VSE ZA ŠOLO PO ZMERNIH CENAH NALIVNO PEKO BKKMJM JE NAJBOLJŠE OD VSEH DOSEDANJIH SAMO ZA 1.000,- LIR • I LETO JAMSTVA Tovorni prsvo*i ♦ Tol.it.5608 ♦ Ooebni avtobusni provosi AVTOGARAŽAz M E HANČI Ji O DJEJLAVNICO TRST - Ulica Moreri 7 - ROJAN Ivan Ribarič Uvoz — Izvoz Zaloga oglja, premoga in drv za kurjavo NA DROBNO — NA DEBELO Vseh vrst trdega in mehkega rezanega lesa. furnirja, vezanih plošč itd. Prevzamemo prevoze vsakovrstnega blaga z lastnimi prevojnimi sredstvi Urad: TRST Ul. Crispi St. 14 — Tel. 93-502 Skladišče: Ul. delle Milizie 19 — Tel. 96-510 Telefonska stev. stanovanja 95-918 /Ve bo vam žal, ako si boste nabavili čevlje v trgovini L v , cJ TRST - Trg tra i Rivi 2. Ima veliko izbiro elegantnih moških in žeoskih modeiov DHVIJli dobre in poceni dobite za velike in malo v trgovini Johif} T'tvvi!iniii TRST, Ulita l/asari 1U . tel. HU661 IBCOkfG avtoriziran mali obrtnik IZDELUJE NAGROBNE SPOMENIKE IZ NAJBOLJŠIH KRAŠKIH IN TUJIH MARMORJEV. SLIKE NA PORCELANU, BRONASTE CRKE IN LUČKE, PRORAČUNE BREZPLAČNO, POSTAVITEV IZVRŠENIH SPOMENIKOV Z GARANCIJO. Stanko Zidarič SEMPOLAJ ŠT. 4 (Nabrežina) C K N E ZMERNE OLAJŠAVE PRI PLAČILU Po najugodnejših cenah po najmodernejšem stilu Dr. HLAVATY zobozdravnik OHDLNIRA na OPČINAH Narodna ulica št. 124 IZKUŠENA BABICA sprejema porodnice na domu TRST Ul. Crispi št. 50 A M MU MAPOCA SE V LEKARNAH kTHEPHO« UL. DELL’ EREMO ST. 123 TEL. ST. 47-730 Krojačnica Petelin NABREŽINA št. 145 izdeluje moške in ženske plašče, obleke, ženske kostime, po najmodernejšem zadnjem kroju. CENE ZMERNE Ima na razpolago veliko izbiro vzorcev najboljših tovarn. «UNI0N» Svetovno anana zz-vuovainka od leta 182« je V TRSni, UL. VALDHUVO M tel. 27512 . 5939. Prokurator RAVNIK AUTOMOBILE OBDAM V RAJEM za prevoz potnikov na STO in v inozemstvo FRANC LIPOVEC TBST - UL. TIMEUS ŠT. 4 TeL 90296 • urad TeL 33113 • dom DENE UGODNE Mizarji I Deske tmrt podjetniki kooe, mace- kmetovalci! lesov tn tra- me nudi najugodneje UST viale Srnino 24 tel. 90441 RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 16.00: Tekmovanje mladinskih in otroških zborov Primors Trst II.: 18.00: Koncert pianistke Damijane Bratu« ve. 20.30: Richard Wagner: Lohengrin, 1. in 2. dejanje. Trst L: 17.30: Simfonični koncert dirigira F. Caraccio 0- OGLASI i* OGLAŠANJA ((OGLASOV NE PLAČUJE TRGOVEC, KI OGLASE NA ROCA IN TUDI NE KUPEC, KI PRI TEM TRGOVCU » PUJE. V RESNICI PLAČA OGLASE KONKURENT. SAM NE OGLASA«. , (Herbert Casso«L« predvaja DANES z začetkom ob 16. in jutri ob 19. uri I Ujv0'$rf%4' v torek 16. in sredo 17. t. m. bomo predvajali f'*111 «PEl) ZEMLJE» v četrtek 18. in petek 19. t. m. «ŽEHSKA ŽELJ 11» v soboto 20. t. m. pa zabavni film ■TKKMIllll, HI3 LETEČEM TRAPEZI1 KINO V NABREŽINI predvaja danes ob 17. in 20. uri barvni iilm: Koixa> nije, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928. tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 . gr 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ’ 210 * Fed. IJud. repub. Jugoslavija; Izvod 10, mesečno ‘ Agencija demokratičnega lnozem. tiska, Drž. zalo*Ba _ ff*1