Št. 123 (15.567) leto Lil.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tei. 030/7796600
GORICA - Drevored 24 moggto 1 - Tei. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristort 28 - Tel. 0432/731190_____
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVN SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50%
1500 LIR
SREDA, 29. MAJA 1996
Vojna in mir v funkciji volitev
Bojan Brezigar
Vedeli smo, da so tudi vojne zelo pogosto sredstvo oblastnikov, da dosežejo svoje cilje, ki z vojno samo nimajo mnogo skupnega. Vedeli smo tudi, da vojne zelo pogosto vplivajo na volilne izide. Se nikdar pa nismo tako očitno spremljali izkoriščanja vojne oziroma mini v volilne namene.
Poglejmo dva primera teh dni. Danes bodo v Izraelu parlamentarne volitve. Ministrski predsednik Simon Peres, eden velikih akterjev mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu, Nobelov nagrajenec za mir, si ni pomišljal, ko je bilo treba pred volitvami pokazati »trdo roko« in bombardirati tudi naselja civilistov v Libanonu in celo zavetišča pod nadzorom Združenih narodov. Njegova volilna zmaga je zelo pomembna - to menda priznavajo vsi, saj bi predstavljala zmaga desne stranke Likud hud udarec mirovnemu procesu - in za to zmago je Peres pokazal svojim volilcem, da ne namerava popuščati. Žrtve - tudi ženske in otroci -so bile tokrat le sredstvo za volilno uveljavitev Človeka, ki je veljal za »golobico«, a je postal »jastreb« zato, da premaga »jastrebe«. Svet se zaradi tega ni pretirano razburjal.
Ce volitve spremenijo golobico v jastreba, je res tudi obratno. Ruski predsednik Jelcin je namreč v zadnjih dveh dneh presenetil ves svet s podpisom sporazuma s Čečenskimi uporniki in z obiskom Čečenije. V Rusiji je Čečenija velik problem, ne toliko zaradi te državice -manjša je od Slovenije, kar je za ruske dimenzije res malenkostno - vendar zaradi verige, ki bi jo morebitna neodvisnost Čečenije lahko sprožila. Zato je Jelcin ves Cas zelo ostro nastopal in svet mu ni tega posebno zameril: nasprotno, Rusija je bila medtem celo sprejeta v Svet Evrope, Čeprav v primeru Čečenije nikakor ni mogoCe govoriti o spoštovanju niti minimalnih evropskih standardov. Vendar se sedaj tudi za Jelcina bližajo volitve in za tisoCe ruskih mater ni lepšega darila od konca vojne v Čečeniji, torej od konca tveganja življenja njihovih sinov. Kot je Peres ocenil, da se mu izplača postati jastreb, tako je Jelcin prepričan, da se mu pred volitvami izplača postati golobica. Vojna in mir v funkciji volitev; žrtve, trpljenje in ruševine so ob tem očitno le obrobno vprašanje.
■ »Tudi FJK je del Padanije« I Težave za deželno vlado?
TRST - »Tudi Furlanija-Julijska krajina je sestavni del Padanije«. S to izjavo je bivši notranji minister Roberto Mar oni, ki se je vderaj nenapovedano pojavil v Trstu, spravil v težave deželno vlado predsednika Sergia Cecottija. Prav danes bo namreč v deželnem svetu razprava o kočljivem vprašanju celovitosti
državne ozemlje, o federalizmu in o secesiji, za katero se zavzema Severna liga.
Maroni je prišel v Trst v svojstvu glasnika "Osvobodilnega odbora za Padanijo". SinoCi pa se je odvijal politični vrh strank, ki podpirajo Cecot-tijevo vlado. Obeta se vsekakor precej vroCa seja deželne skupščine.
Na 4. in 5. strani
Dvojezične izkaznice so popolnoma zakonite
TRST - Dvojezične osebne izkaznice v devinsko-nabrežinski, dolinski, zgoniški in repentabrski občini, so popolnoma zakonite. To je povedal deželni odbornik Oscarre Lepre v odgovoru listarju Gianfrancu Gam-bassiniju, ki jih je znova postavil v dvom.
Lepre je tudi dejal, da deželna
uprava ne podpira zahtev po ukinitvi dvojezičnih izkaznic. Svetovalec LpT se je skliceval na sporno stališče komisije za narodnosti slovenskega parlamenta, ki je namignila na možnost izdajanja, poleg dvojezičnih, tudi le slovenskih osebnih izkaznic v Kopru, Izoli in Piranu, kjer živi avtohtona italijanska manjšina.
Na 5. strani
BONN / PRODI NA OBISKU PRI KANCLERJU KOHLU
Lira zrela za EDS, evro pa bo moral počakati
BONN - Najprej pristop Italije k Schengenskim spo-razumom o prostem kroženju oseb v Evropski uniji, nato pa začetek pogajanj za vrnitev lire v Evropski monetarni sistem. Kar pa zadeva uvedbo skupnega evropskega bankovca, ki zahteva izpolnjevanje maastrichtskih kriterijev, je italijanski premier v včerajšnjih pogovorih s svojim nemškim kolegom, kanclerjem Helmutom Kohlom, izrazil možnost podaljšanja začrtanega rokovnika. Pa ne zato, ker bi to zahtevala Italija, ampak zato, ker se je konjunkturni in gospodarski položaj medtem poslabšal za vse partnerje, vključno z Nemčijo.
Na eni strani Maastricht, na drugi pa bolezen norih krav, ki spravlja v krizo proces ustvarjanja enotnega evropskega trga. To je prišlo jasno do izraza na včerajšnjem ministrskem svetu v Bruslju, kjer je Velika Britanija ustavila vse sklepe za enotni trg.
Lira medtem nadaljuje svoj vzpon, ki jo je včeraj privedel do novega rekorda v menjavi z marko: po tečajnici Banke Italije je nemški bankovec veljal 1.006 lir, zvečer pa se je spustil na 1.004 lire.
Na 2. strani
GROZNI / DAN PO PODPISU DOGOVORA Z JANDARBIJEVIM
Ruski predsednik Jelcin v Čečeniji
Varnostni organi onemogočili gibanje tujim novinarjem in ni jasno, ali je Jelcin prišel v Grozni
MOSKVA, GROZNI -Dan po podpisu mirovnega sporazuma z voditeljem Čečenskih upornikov Jandarbi-jevim se je ruski predsednik Jelcin podal na obisk v separatistično republiko. »V Čečenijo prihajam z mirom,« je agencija Interfaks povzela Jelcinove besede, ki jih je izrekel po prihodu na močno zastraženo letališče pri Groznem. Varnostni organi so tujim novinarjem povsem onemogočili gibanje, tako da ni jasno, ali je Jelcin sploh prišel v prestolnico. Nacionalna televizija je predvajala le posnetek, na katerem je Jelcin nagovoril vojake.
Na 12. strani
Mihaela Logar (SLS) predsednica odbora za mednarodne odnose
LJUBLJANA - Državni zbor je včeraj izvolil za predsednico Odbora za mednarodne odnose Mihaelo Logar (SLS). S tega mesta so po dolgem Času sicer le formalno razrešil tudi Zorana Thalerja, ki bo kljub nedavni odstavitvi še naprej vodil tekoče zadeve do imenovanja novega ministra. DZ je z mesta elana odbora za mednarodne odnose (OMO) ra-
zrešil Andreja Lenarčiča (Skupina samostojnih poslancev), iz vrst poslanske skupine LDS pa imenoval tri nove elane odbora, Dragana Černetiča, Toneta Partljiča in Toneta Anderliča. LDS bo imela namesto štirih Sest Članov, SLS namesto dveh tri, Ljerka Bizilj pa bo namesto razrešenega Lenarčiča v odbora zastopala Skupino samostojnih poslancev.

CENTER VGARDEN
^^Vterde Sgaravatti
PRODAJNA RAZSTAVA
c/hfnfc
do 2. junija
Odprto vsak dan tudi ob nedeljah: 9.00-13.00 in 15.30-19.00
TRST - Obalna cesta 6/1 Tel. 224177 (nasproti centra za fiziko)
ZUNANJA POLITIKA / DINI
»Važen premik pri asociaciji Slovenije v EU«
RIM - Zunanji minister Lamberto Dini je po ponedeljkovem obisku podtajnika Piera Fassina v Ljubljani povedal, da bodo asociacijski sporazum med Evropsko unijo in Slovenijo skoraj gotovo podpisali na ministrskem vrhu EU v Luksemburgu, ki bo 10. in ll.junija. Sef italijanske diplomacije je pristavil, da bo o vsebini sporazumu predhodno seznanil parlament in to najbrž v obliki uradnega vladnega sporočila predsednikoma senata in poslanske zbornice ter načelnikom parlamentarnih skupin, ker senat in zbornica nista še umestili svojih zunanjepolitičnih komisij.
V pogovoru s Carlom Bildtom, visokim predstavnikom za civilne zadeve in za obnovitev BIH, je Dini pozitivno ocenil Fassinov obisk v Ljubljani, glede bližnjega pridruženega članstva Slovenije v EU pa je poudaril, da bo slednje odprlo tudi pot novim bolj tesnim in prijateljskim odnosom z lju-
bljansko vlado na ekonomskem in finančnem področju. Zunanji minister je ugodno ocenil, da je Slovenija sprejela Solanov predlog oziroma kompromis, ki odpira pot pridruženemu Članstvu v EU. Ob pridruženem Članstvu bodo tudi podpisali aneks med Slovenijo in EU, ki bo razčistil vprašanje svobodnega dostopa na slovensko nepremičninsko tržišče. »Menim, da gre za pozitivne premike, saj bi bilo nespametno, da bi Italija zavrnila Solanov "paket" in tako še dalje blokirala vključitev Slovenije v Evropsko unijo«, je še povedal Dini.
Uspeh Fassinove diplomatske misije v Sloveniji je toplo pozdravil tržaški pokrajinski tajnik DSL Stelio Spadaro, ki je prepričan, da je konCno prevladal evropski duh. Zelo razočarana nad razvojem dogajanj pa je nacionalistična desnica, še posebno na Nacionalno zavezništvo in Lega Na-zionale.
Na S.strani
Danes v Primorskem dnevniku
Prevajanje pot do vzhodne Evrope?
Na dvodnevnem simpoziju v Trstu so razpravljali tudi o vlogi prevajanja v okviru projekta o razširitvi Evropske unije na vzhodnoevropske države.
Na 3. strani
Novi sedež hrvaškega konzulata
V Trstu so predali namenu novi sedež hrvaškega generalnega kozulata. Slovesnosti se je udeležila po-dministrica za zunanje zadeve Spomenka Cek.
Stran 5
Kam s slovensko šolo?
Potem ko je goriška občinska uprava klonila protestu Stašev OS Ungaretti, se za slovensko srednjo šolo Trinko spet omenja možnost skupne namestitve s šolo Favetti.
stran 8
Delegacija SDGZ v Dolini
Sodelovanje SDGZ z dolinsko občinsko upravo v skrbi za gospodarski razvoj občine je bilo v ospedju nedavnega srečanja v Dolini.
Stran 9
Stefanel državni prvak
Košarkarji Stefanela iz Milana so z zmago nad Teamsystemom osvojiti naslov italijanskega prvaka.
Stran 15
ITALIJA-NEMČIJA / SVOJ PRVI OBISK V TUJINI JE PREMIER ROMANO PRODI POSVETIL KANCLERJU KOHLU
Najprej Schengen, nato pa lira v EDS
BONN - Cim manj besed in veliko konkretnih dejanj. To je načelo, ki vodi vlado Romana Prodija v evropski politiki. In tako je italijanski ministrski predsednik po dve uri in pol trajajočem pogovoru z nemškim kanclerjem Helmutom Kohlom ukinil priložnostne deklaracije in v zameno naštel konkretne obveze: čimprejšnji pristop Italije k Schengenskim sporazumom o prostem kroženju v Evropski uniji; začetek pogajanj za vrnitev lire v Evropski monetarni sistem takoj po sprejemu finančne strategije, ker je to nujen predpogoj za sodelovanje pri skupni evropski valuti.
Prvi mednarodni nastop Romana Prodija v njegovi novi vlogi (naslednji bodo 10. junija v Parizu, 11. v Bruslju in 12. v VVashingtonu) je bil po njegovih besedah v bistvu »dolgo razmišljanje« o tem, kam gre Evropa in kakšna je vloga Italije v Evropski uniji. Kohl mu je zagotovil, da brez Italije ne more biti
Evrope. »Toda pogovori so bili tudi priložnost, da sva se osebno spoznala,« je dejal Prodi, ki ni skrival zadovoljstva, ker je kancler za cilj svojega poletnega obiska v Italiji izbral prav »njegovo« Bologno.
Na popoldanski tiskovni konferenci (loCeni, najprej za nemške in nato še za italijanske novinarje) je Prodi priznal, da se bo Italija zelo težko prilagodila maastrichtskim kriterijem že pred koncem leta 1997. Toda kljub temu, je opozoril, mora biti strategija približevanja zelo jasna, natančna, z nedvomljivimi kvantifikacijskimi podatki. Sele potem bo jasno, tudi glede na položaje posameznih držav, kdaj bo najprimernejši datum za uvedbo skupnega bankovca. »Ce zaradi neugodne konjunkture vstop Italije v monetarno unijo ne bo mogoč od začetka, se bomo z evropskimi zavezniki dogovorili za skupno strategijo za dosego kriterijev,« je dejal Prodi.
Dejstvo, da je Prodi ta stališča izrazil prav v Nemčiji, ki je v tem trenutku za dosego maastrichtskih kriterijev prisiljena v težke odpovedi, je v Bonnu naletela na veliko odobravanje in podporo. Bolj kot togo spoštovanje rokovnika za monetarno integracijo je v tem trenutku pomembna politična in gospodarska stabilnost, ki ju nova italijanska vlada lahko zagotovi, je dejal Prodi in dodal, da se konec koncev lahko do leta 1999 Se veliko spremeni.
Na zaključni tiskovni konferenci se je Prodi dotaknil tudi tečaja lire in v šali dejal, da se je pretirano ovrednotila: »2e prav, da so trgi cenili našo volilno zmago, vendar bi bilo dobro, ko je ne bi preveč.« Tako moCna okrepitev lire, ki skrbi predvsem italijanske izvoznike, je po premierovem mnenju posledica dolge dobe njene podcenjenosti. Zdaj je torej pravi trenutek za dogovor o vrnitvi lire v družbo evropskih bankovcev.
NOVICE
MAFIJA / OBRAVNAVA
RIM / PROCES DE LORENZO
Ruski zunanji minister na obisku v Rimu
RIM - Ruski zunanji minister Evgenij Primakov je včeraj prispel v Rim na 48-umi obisk, med katerim se bo sreCal tudi s papežem. Na vojaškem letališču v Ciampinu so Sefa ruske diplomacije pozdravili italijanski ambasador v Rusiji Pietro Scammacca ter ruska ambasadorja v Vatikanu in v Italiji Valerij Kenjajkin in Vjačeslav Kostikov. Dopoldne je gosta na avdienci sprejel papež Janez Pavel H, popoldne pa se je srečal z italijanskim zunanjim ministrom Lambertom Dinijem. Dopoldne se bje Primakov sreCal z ministrskim predsednikom Romanom Prodijem, sprejel pa ga je tudi predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro, nato pa se je udeležil srečanja z zunanjimi ministri Itafije, Španije, Irske in s komisarjem za zunanje odnose EU.
Stefania Ariosto toži obrekovalce
MILAN - Stefania Ariosto je včeraj na milanski prokuri vložila novo serijo tožb. Preko odvetnika Maria Rode je prijavila direktorja dnevnika II Gior-nale Vittoria Feltrija in tri novinarje istega dnevnika zaradi vsebine nekaterih Člankov, ki jih je milanski dnevnik objavil v nedeljo; v enem od teh je med drugim označena kot Mata Hari. Z novo serijo tožb je število novinarjev, ki jih je Stefania Ariosto vzela na piko, naraslo na že približno dvajset.
Jubilej: karabinjerji bodo nadzorovali jasnost
MILAN - Jasnost nad kopico naročil v pričakovanju na Jubilej bodo nadzorovah karabinjerji, ki pripadajo oddelku pri ministrstvu za javna dela; oddelek je bil v bistvu že ukinjen, Antonio Di Pietro pa ga ponovno postavlja na noge. Tako je najavil bivši li-der tima Čistih rok v svoji rubriki na tedniku Oggi.
Globe ni hotela plačati, zato so ji zarubili krsto
LECCO - Sklenila je, da globe, ki je bila naložena novemu lastniku njenega starega avtomobila, ne bo plačala; zato je poskrbela, da so ji zambih eno od krst: protagonistka primera je Lucia Cagliari, mestna tajnica Severne lige in lastnica pogrebnega podjetja, ki je sklenila, da odgovori s Salo na dejanje, ki je po njenem mnenju neverjetna krivica. Na vztrajne ukaze po plačilu globe zaradi parkiranja na nedovoljenem mestu, ki so ji prihajah za avtomobil, ki ga je sicer že prodala, je ženska po številnih prizivih dala na razpolago sodnega izterjevalca (posegel je, da bi ji zarubil dobrine, H bi jih nato dah na dražbo) eno od svojih številnih krst.
Otrok umri pod ogrodjem nogometnih vrat
BOLOGNA - Sedemletni Luca Cuppini iz Molinel-le (Bologna) je vCeraj popoldne umrl za posledicami težkih ran, ki mu jih je povzročilo težko ogrodje premičnih nogometnih vrat, ki so nanj padla med igranjem na župnijskem igrišču pri cerkvi San Mat-teo. Ogrodje vrat, ki je malega Luco zadelo v glavo, so po vsej verjetnosti prevmili drugi otroci, ki so se z njim igrah na igrišču. Karabinjerji so takoj uvedli preiskavo, ki pa se odvija z veliko opreznostjo, da bi ne še dodatno prizadeh malih prijateljev Luče.
Proces Andreotti: priče potrjujejo Buscettove izjave
Zaslišan bivši minister Batlaglia
»O višanju cen zdravil je odločala posebna podkomisija Cipa«
PALERMO - Na včerajšnji obravnavi na procesu proti Giuliu Andreottiju, ki je obtožen sodelovanja z mafijo, je bil govor o izjavah mafijskega bossa Tommasa Buscette, in sicer: o politikih, ki naj bi po njegovem mnenju sodelovali z mafijo, o njegovih kontaktih s pripadniki rdečih brigad v zaporu v Cuneu, o odnosu med Badalamentijem in Bu-scetto med njunim bivanjem v Braziliji. Prav v tistem obdobju naj bi Bu-scetta izvedel od Badala-mentija, da so nekateri politiki podpirali mafijo.
Sodišče je zaslišalo pet agentov oddelka za boj proti mafiji Dl A. Vsi so dejansko potrdili Buscettove izjave. Marešalo Raffaele Siniscalchi je govoril o povezanosti nekaterih politikih, ki so bili odvisni od mafije. Antonino La Rosa je potrdil odnos nekdanjega senatorja Ceramija z brati Grieco. Za Časa ene od Craxijevih vlad je Cerami postal podtajnik.
Proces se bo nadaljeval danes z zaslišanjem skesanca Gaspareja Mu-tola. Obtoženec Andreotti je že napovedal, da se bo udeležil obravnave.
NEAPELJ - Cen zdravil ni določalo ministrstvo za industrijo. Bivši predstavnik republikanske stranke Adolfo Battagha, ki je bil minister za industrijo v obdobju ’87-’91, je na včerajšnjem zaslišanju dejansko zanikal, da bi ministrstvo ali pa on vplivala na določanje cen zdravil. Battagho so zaslišali na procesu proti nekdanjemu ministra za zdravstvo Francescu De Lorenzu, vendar pa je tudi sam vpleten v afero, saj ga dolžijo korupcije v tistem delu, ki ga raziskuje sodišče za ministre.
S sodniki je Battagha včeraj obnovil postopke imenovanj elanov medministrskega sveta za cene (Cip) in posebne službe za zdravila v okviru omenjenega sveta. Bivši minister je podčrtal, da je bil Cip organizem predsedstva vlade. Odločno je zanikal, da bi prejel kakšno podkupnino s strani enega izmed elanov »podkomisije za zdravila« Piercarla Muzzia, rekel
pa je tudi, da ne ve ničesar o podkupninah, ki naj bi ga farmacevtske družbe dajale elanom »podkomisije«. Vsekakor pa so predloge o povišku cen farmacevtske družbe pošiljale »podkomisiji«, ki je potem odločala.
Drugačne izjave je glede tega dal De Lorenzo, ki je zatrdil, da je delo »podkomisije« nadziralo ministrstvo za industrijo. Bivši minister za zdravstvo je sodnikom tudi dejal, da se je o poviških cen zdravil izrekal Cip v celoti, medtem ko je Battagha sodnikom včeraj zatrdil, da je »Cip samo potrdil seznam, ki ga je pripravila podkomisija«. Battagha je sicer priznal, da sta elane podkomisije za zdravila skupno imenovali ministrstvi za zdravstvo in industrijo, vendar pa je 'slednje leta ’89 »samo potrdilo svoje predstavnike in sprejelo izbire ministrstva za zdravstvo«.
VOLITVE / UPRAVNA PREIZKUŠNJA
Več kot šest milijonov volilnih upravičencev
V nedeljo, 16.6. deželne volitve no Siciliji
Pričevanje bocenskega vojaka spravlja na laž Priebkeja
RIM - Junija bodo v Italiji na sporedu kar tri volilne preizkušnje za obnovitev občinskih in pokrajinskih svetov ter za izvolitev nove deželne skupščine na Siciliji. Volilnih upravičenčev je vsega skupaj nekaj vec kot Sest milijonov in pol, največ jih je seveda na Siciliji, kjer ima volilno pravico nekaj vec kot štiri milijone državljank in državljanov.
Prvi, ki bodo sli na voliSCa (v nedeljo, 2.junija), so prebivalci sedmih občin tridentinske pokrajine. Volilnih upravičencev je tukaj vsega skupaj približno 42 tisoč. Teden kasneje (9.junija) pa bodo volitve za obnovitev pokrajinske skupščine v Caserti in skupščin 165 občinskih uprav Sirom po državi. V Caserti je volilnih upravičenčev nekaj nad šesto tisoč. Isti dan bodo tudi volitve za obnovitev občinskih svetov v Mantovi, Pavii, Lodiju, Brindisiju in Tarantu. Vse pet uprav je trenutno v rokah izrednih vladnih komisarjev. V Tarantu je bil župan Giancarlo Cito od-
stavljen, potem ko ga je sodišče obsodilo zaradi mafijske dejavnosti, vseeno pa je bil 21.aprila izvoljen v poslansko zbornico.
DaleC najpomembnejše volitve (16.junija) so seveda na Siciliji, kjer bodo nove elane deželnega parlamenta izvolili na osnovi dosedanjega proporcnega volilnega sistema. Na volitvah sodeluje kar 51 strank in gibanj, kar pomeni, da smo priCa pravi politični zmedi, ki se bo gotovo nadaljevala tudi po deželnih volitvah. Politično ozračje na otoku je že sedaj skrajno napeto in obstaja tudi konkretna nevarnost, da ne bo nihče zmagal in da bodo morali ljudje prej ali slej spet na voliSCa.
V nedeljo, 16.junija bodo na Siciliji volitve tudi za izvolitev pokrajinskega sveta v Palermu. Pokrajinsko skupščino so razpustili po nedavni aretaciji predsednika Fran-cesca Musotta (Forza Italia), ki je obtožen sodelovanja z mafijskimi organizacijami.
RIM - »Eden sam od nas je spregovoril: povedal je, da smo katoličani in da ne bomo nikoli pristali na ubijanje nedolžnih civilistov.« Pričevanje enega od petih preživelih enajste stotnije oddelka Policai Regiment Božen bo objavil v prihodnji številki tednik Vita cattolica. Albert Innerbichler je bil vojak v oddelku samih južnih Tirolcev iz bocenske pokrajine, ki so korakali po Ul. Rasella v rimskem središču, ko je eksplodiral peklenski stroj, ki šo ga nastavili partizani. Umrlo je 33 pripadnikov policijskega regimenta, 105 pa jih je bilo ranjenih.
Ko so preživelim ponudili, da bi stopili v eksekucijski vod in tako maščevali svoje padle ka-merade, so vsi Tirolci odločno odklonili to »čast«, je pojasnil Innerbichler. Podoficir jih je takrat sicer ozmerjal s »strahopetci«, hujših posledic pa ni bilo. Pričevanje očitno spravlja na laž esesovskega kapetanu Ericha Priebkeja, ki se na procesu zaradi pokola v Ardeatinskih jamah brani, CeS da je moral ubogati ukazom nadrejenih in se torej ni mogel izogniti sodelovanju pri pokolu, sicer bi ga nepokorščina stala življenje.
V nasprotno smer pa gre pričevanje esesovskega podoficirja Heinricha Perathonerja: »Priebke je bil častnik in bi tvegal, da ga obsodili na smrt zaradi nepokorščine.«
TRST - Prevodi razkrivajo svetove (zunanje in notranje), do katerih drugače ne bi prodrli; prevajanje pomeni upoštevanje drugega in drugačnega, preko njega pa tudi sebe; spopadanje s tujim jezikom pa je lahko tudi globok osebni užitek. S takimi in podobnimi razlagami so vidni kulturniki, udeleženci včerajšnje okrogle mize Prevajanje in družbeno zavzemanje, utemeljevali svoj odnos in poglede do pomena prevajalskega dela. V neposrednem razgovoru pa so bili govorci do razpravljanja o prevajanju bolj kritični, saj so z različnimi poudarki izrekli dokaj slično oceno: tovrstni simpoziji so s teoretskega vidika nadvse zanimivi, vendar pa bi lahko sredstva veliko koristneje uporabili.
Na dvodnevnem simpoziju, ki so ga organizirali visoka šola modernih jezikov za prevajalce pri tržaški univerzi, italijansko zunanje ministrstvo in ministrstvo za kulturne in naravne dobrine ob podpori evropske komisije (v okviru italijanskega semestra predsedovanja evropskega sveta), so namreč prevajanje trdno (dasi z vprašajem) vezali na »širjenje« Evropske unije proti vzhodu. Zato so vsem nastopajočim implicitno zastavili vprašanje, kakšno vlogo namenjajo prevajanju v luči spoznavanja-osvajanja vzhodnoevropskih držav.
Tudi Ce se omejimo na včerajšnjo dopoldansko okroglo mizo, ki so se je od napovedanih udeležili Miljenko Jergo-
V literaturi se »veliki za »male« zmenijo
samo ob izrednih dogodkih
Na slikah: od naslovom omizje poročevalcev na včerajšnji okrogli mizi, spodaj Ciril Zlobec (foto Balbi/KROMA)
■
I
vid (Bosna), Claudio Ma-gris, Carlo Sgorlon, Gior-gio Pressburger (vsi za Italijo) in Ciril Zlobec (Slovenija), lahko zapišemo, da so prišli do izraza različni pogledi, ki jih lahko označimo za »zahodnjaške« oz. »vzhodnjaške«. Ce npr. »zahodnjaki« - najbolj je bilo to očitno pri Carlu Sgorlonu - zelo Črnogledo govorijo o zatonu klasične evropske kulture, pa imajo »ljudje z bližnjega vzhoda« - včeraj sta jih zastopala Jer-goviC in Zlobec - še vedno vtis, da jih ne štejejo (oz. kulturne produkcije
v njunih jezikih) za sestavni del »velike zahodne kulture«. Pravzaprav sta Jergovid in Zlobec v osebnem razgovoru govorila o »velikih« in »malih«, »močnih« in »šibkih«, in ker je - kot je podčrtal Zlobec - tudi »literatura izvozno blago, se tisti (npr. angleško govoreči), ki ga imajo v obilju, obnašajo kot vsi izvozniki, veliko naredijo, da prodajo, prav malo, da kupijo«.
Čemu torej sluzijo tovrstni simpoziji? Za Zlobca so zelo sprejemljivi na teoretski
in na ravni globjega spoznavanja, v resnici pa je tudi literatura danes stvar tržišča. Po oceni Miljenka Jergovida, avtorja nadvse uspešne knjige Sarajevski Marl-boro (v italijanščini je izšla v založbi Quodlibet di Tempi Provinciali pod naslovom Le Marl-boro di Sarajevo), na »zahodu« ni velikega interesa za avtorje »malih kultur«, občasno se »veliki trg« zmeni zanje, ko je nekaj izrednega, npr. vojna v Bosni. Danes bi po njegovem velik uspeh zel npr. kakšen Čečenski avtor, ne glede
VILLASIMIUS / V RESOLUCIJI TUDI O PRIMORSKEM DNEVNIKU
Kongres sindikata novinarjev o problemih v naši deželi
VILLASIMIUS (Cagliari) - Delegati na 22. kongresu sindikata novinarjev FNSI so z veliko večino glasov med sklepi kongresne skupščine odobrili tudi resolucijo o zaskrbljujočem stanju medijev v Furlaniji - Julijski krajini. Resolucijo, v kateri se izrecno omenjajo tudi težave Primorskega dnevnika in slovenskega uredništva Rai, je skupno predložila deželna delegacija novinarjev, ki so se udeležili kongresa in ki so na te pereCe probleme podrobno opozorili kolege že med petdnevno razpravo. Prišlo je do izraza, da je stanje medijev v naši deželi izjemno zaskrbljujoče in da se prav tu izvajajo založniški eksperimenti, ki utegnejo postati nevaren precedens za pluralizem in svobodo informiranja tudi drugod po državi. Zato je novo državno vodstvo sindikata napovedalo pozornost do teh problemov in skrb za njihovo reševanje.
Med italijanskimi mediji za-skrblja monopolna pozicija založnika Melzija, ki je najprej strl izkušnjo dnevnika “La Cronaca”, danes nevarno krni uredništvo “Piccola” z odpuščanjem novinarjev v nasprotju s sindikalnimi dogovori, za jutri pa se že napoveduje podobna usoda videmskemu “Messaggeru Venetu”.
V	ta okvir, piše v resoluciji, »se uvrščajo edinega dnevnika slovenske manjšine, Primorskega dnevnika: težka kriza ogroža sam obstoj Časopisa in njegovo pomembno kulturno in družbeno vlogo, ki izvira iz njegove specifična narave«. Resolucija obvezuje novo vodstvo FNSI naj se zavzame za to, da se Primorskemu dnevniku, ki kot manjšinski dnevnik ne more računati na zadostno tržišče za svoj obstoj, s primerno javno pomočjo zagotovi dejanska enakopravnost.
V	resoluciji se omenjajo tudi težave deželnega sedeža Rai in
njegovega slovenskega uredništva, ki bi moralo opravljati vlogo “observatorija na Vzhod” in postati instrument za razvoj vecet-nicne in večkulturne dežele.
Med kongresno razpravo sta o navedenih problemih spregovorila skupščini italijanskih novinarjev elan sindikalnega odbora slovenskega uredništva Rai Sergij Pahor in novinar Primorskega dnevnika Marko Marinčič, clan-deželne delegacije na kongresu. Poleg specifičnega problema manjšinskega dnevnika je Marinčič opozoril na zaskrbljujoče zapiranje Čezmejnih informativnih tokov, kar je v paradoksalnem nasprotju z razvojem političnih odnosov v smeri premagovanja meja in evropske integracije.
V 54-Clanski Vsedržavni svet FNSI sta bila iz FJk izvoljena poklicni novinar Fulvio Gon iz Trsta in publicist Natale Zaccuri iz Vidma.
na temo ali kvaliteto pisanja. Zakaj pa se osebno udeležuje mednarodnih srečanj, Ce je do odnosa »velikih« do »malih« tako kritičen? Velik pomen srečanj, kakršno je tudi tržaško, je po njegovem v tem, da razkrije problem, da opozori širšo javnost na obstoj in vrednote, ki jih prinašajo »drugačni«.
Glede tega je z njim povsem soglašal Claudio Magris, ki je v intervjuju tudi povedal marsikatero pikro na raCun prirejanja takšnih srečanj, medtem ko je v uradnem posegu zelo prepričljivo prikazal pomen prevajanja. Ce je prevajanje oz. posluževanje prevodov edino možno sredstvo za odkrivanje literatur, pogledov in načinov življenja »drugih«, pa so za spletanje vezi zahod-vzhod učinkovitejše in tudi pravilnejše drugačne poti. Sredstva, ki so jih porabili za sicer nadvse zanimiv in po svoje tudi koristen simpozij, bi lahko npr. namenili štipendiranju mladih iz raznih držav, da bi šolsko leto preživeli na tujem. Vendar se za takšne pobude težje dobi denar kot za prirejanje raznovrstnih srečanj, tudi ker so odmevnejša, sredstva javnega obveščanja pac poročajo od »dogodku« in sponzorji (javni in privatni) so na to občutljivi. Torej kaj storiti? Vsi bi morali težiti k temu, pravi Magris, da bi med raznimi državami vzpostavili stalne stike in izmenjave, samo s takšnim »rednim«, vsakodnevnim delom se bosta »zahod« in »vzhod« resnično spoznala in povezala.
Na včerajšnji dopoldanski okrogli mizi na
Pomorski postaji, ki je bila z vsebinskega vidika najbolj široko zastavljena (na drugih so naCeli vrsto specifičnih vprašanj zahtevnega prevajalskega dela), pa se je pet ustvarjalcev ze-
lo »ustvarjalno« lotilo zastavljene teme, saj je vsakdo izhajal iz lastnih izkušenj. Tako je Carlo Sgorlon uvodoma priznal, da se je prevajanju malo posvečal in še to v mladih letih. Za Giorgia Pressburgerja, ki se je rodil na Madžarskem, pa sta bila prevajanje in osvajanje drugih jezikov od malega zivljenska šola in nuja. Sgorlon je zato vedno raje bral tuje avtorje v italijanskem prevodu in tako »prihranil na Času«, medtem ko je Pressburgerja radovednost vselej gnala k osvajanju skrivnosti tujih govoric (obvlada 7 jezikov). S tem pa sta tudi z nasprotnih vidikov utemeljila vlogo prevajanja: po eni strani so s pomočjo prevodov vsem lahko dostopna dela tujih avtorjev, po drugi pa je prevajanje osebna bogatitev.
S srečanjem na Pomorski postaji pa je bila potrjena tudi vloga Trsta, mesta, v katerem se je razvil odličen center za univerzitetno izobraževanje prevajalcev; tudi na osnovi izkušenj tega visokošolskega središča bi lahko Trst postal vezni člen s srednjevzhodnimi državami Evropi, ko bi končno izkoristil ponujene možnosti.
Breda Pahor
Zlobec: »Ostali imajo o Slovencih malo predznanja«
TRST -Med pri-rojeno anarhijo in priučeno disciplino je Ciril Zlobec izbral drugo: za tržaški simpozij je pripravil poročilo v italijanščini (na uradnem vabilu ni pisalo, da bodo prevajali tudi iz slovenščine, vendar pa je Miljenko JergoviC vseeno posegel v lastnem jeziku in ga je v italijanščino prevajala »njegova« prevajalka Ljiljana AviroviC), istočasno pa se je tudi držal naslova, medtem ko so ga drugi udeleženci okrogle mize svobodneje interpretirali. Na včerajšnji okrogli mizi pa je nastopal v dvojni vlogi pesnika in prevajalca, saj je prejel veliko priznanj tudi kot prevajalec, še posebej italijanskih poetov. Zato je Ciril Zlobec v italijanskih literarnih krogih dobro poznan, veliko ga vabijo na razna srečanja,
na katerih pa je navadno edini slovenski predstavnik.
»Sam sem veliko prevajal in zato sem seveda v Italiji poznan. Vendar pa je v splošnem zelo malo Slovencev, ki so pripravljeni se udeleževati konfrontacij na raznih področjih, ne samo na literarnem. V tem smo Slovenci negativno sramežljivi, obenem pa imamo velik občutek nelagodnosti, ki izhaja iz zavesti, da imajo ostali o nas malo predznanja. Zato so poročila nujno šolsko-razlagalna, se pravi na nižjem nivoju od ostalih, kar seveda ne spodbuja k udeležbi.« (bip)
4
Sreda, 29. maja 1996
MNENJA, ALPE-JADRAN
OGLEDALO
Nacionalizem, federalizem in zaščita manjšine
Ace Mermoua
V svojem zadnjem Ogledalu sem predlagal, naj se v deželi Furlaniji-Julijski krajini z zakonom omogoči medetnično komunikacijo in dialog med različnimi kulturami. Praksa sožitja zahteva sredstva in ne more biti prepuščena dobri volji posameznikov in organizacij. Na kongresu ZSKD, ki je bil v soboto v Čedadu, sem imel še eno potrdilo, da ideja ni iz trte izvita. Cedajska odbornici za kulturo Ebsa Sinosich je v svojem posegu povedala mish, ki j ib je lepo sbšati v Benečiji. Večkulturnost ter prisotnost več narodov in etničnih skupin je označila kot bogastvo. Gospa, ki je po rodu istranka, tudi s svojim delom dokazuje, da je korenito presegla kalup, po katerem je bilo nevarno vse, kar ni bilo italijansko. Omenila je Mittelfest in vrsto drugih pobud, na katerih se danes v Čedadu srečujejo Italijani, Slovenci, Furlani, Nemci in drugi. Izrazila je ambcijo, da bi staro in častitljivo mestece ob Ne-diži postalo središče živahnih kulturnih izmenjav. Podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin je omenil moje Ogledalo in dejal, da bi morala biti naravna pobudnica zakonskih norm v korist sožitja in medkulturne komunikacije Dežela FJK. Nova italijanska vlada resno misli na reformo italijanske države v smeri decentralizacije in federealizma. Reforma bi morala nujno naglasiti specifičnost posameznih predelov in dežel ter jim omogočiti, da same »upravljajo« svojo podobo in značaj. Podoba naše dežele je zgodovinsko jasna: tu prebivajo Italijani, Slovenci, Furlani, Nemci in nekatere druge skupnosti. Zakaj še nimamo zaščitnega zakona za Slovence in zakaj je njen večkulturen in multietnicni značaj teritorija še vedno prikrit, je tudi jasno. Resnično podobo naše dežele je pod fašizmom in vsa povojna leta potlačila ideologija itabjanstva, ki je ne gre zamenjati z zavestjo in občutkom narodne pripadnosti. Absurdno bi bilo, ko bi cepili federalizem in italijanski nacionalizem. Zato je očitno, da ne more biti prave reforme brez novega spoštovanja resnične kulturne in etnične stvarnosti. Nelogično bi bilo, da bi zakon v korist manjšine upravljal Rim, kot da gre za policijo in podobne zadeve. V luči reform pa je jasno, da potrebuje zaščita manjšin dodatno orodje, ki naj omogoči komunikacijo med manjšino in večino ter med razkčnimi etničnimi skupinami, ki živijo na skupnem teritoriju. Le v tem okviru se lahko dogaja dobro upravljanje zaščitnih norm. Drugi breg nam ponuja star spor z nacionalizmom.
Napaka bi bila tudi, ko bi pri federab-stičnih reformah vstrajali na ločevanju med etničnim, jezikovnim in kulturnim življenjem na eni strani ter gospodarsko, fiskalno in upravno avtonomijo na drugi. Ločitev bi v bistvu pomenila, da bi izpostaviti specifične gospodarske in upravne zadeve, kulturna, etnična in jezikovna vprašanja pa bi prepustili dobri volji posmeznikov. Posebnost deželnega statuta se je izvotlila, ker je nacionalizem politične desnice zatrjeval, da v Furlaniji-Julijski krajini ni nekih bistvenih specifik, ati vsaj takšnih ne, ki bi narekovale posebne norme in pristop. Tipična unitaristična pobtika je Slovence pahnila v kot, kjer se zbirajo nasprotniki države. Furlane je uvrstila med folklorne izraze, ki jim zadostuje nekaj sredstev za narodne noše in knjige spominov, ostale je označevala kot nepomembne elemente. Obenem je ta ista pobtika gojila iluzijo, da je možen gospodarski razvoj brez identitete. Tako so v Trstu propadli skoraj vsi pomembni načrti.
Shizofreno mesto se je reševalo pred stisko, ki jo prinaša potlačena identiteta tako, da je bilo proti vsemu. Odklon je postal njegova eksistenca. Vodilna pobtika je podpihovala takšno držo. Osnovno odklonilno in napeto vzdušje pa ni bilo kos tistim materjalnim dejavnostim, ki po svoji naravi zahtevajo optimizem in pritrdilni za: biti za inovacijo, za gospodarsko sodelovanje z zaledjem, za tveganje itd.
Nekoliko drugače je bilo v Furlaniji, čeprav so k temu pripomogb nekateri zunanji dejavniki. Mnogi izseljenci so šele v tujini ovrednotili svoje korenine ter našli ravnovesje med »thnosom« in velemestnimi poslovnimi strategijami. Velik zasuk je pomenil potres, ki je zrušil dom in delavnico. Obnoviti je bilo treba oboje.
Prav na podlagi naše deželne izkušnje vemo, da bi bilo neuspešno, ko bi naglaševali upravno avotnomijo, proizvodno specifiko in fisklano avtonomijo, zanemariti pa ethnos, jezik in kulturo. Polovični federabzem, ki bi upošteval le materialno proizvodnjo, bi potrebi in uveljavil staro shemo, ko je ideologija itabjanstva brisala narodne in kulturne specifike, netila medeticna sovraštva ter s tem blokirala gospodarski in upravni razvoj. Ko je umetno ustvarjala sovraži-ke, je zapirala tudi gospodarske poti z zajetjem. V neizpolnjenem federalizmu bi bili močno oškodovani Slovenci. Dežela bi morda res imela več kompetenc glede slovenske manjšine, debata pa bi obtičala v močvirju nacionabsti-čnih sumničenj. Zato je treba ustvariti pogoje za kulturno preobrazbo. Slednja se prične s spoštovanjem dejanske večkulturnosti in multetničnosti našega prostora. Paradoks bi bil, ko bi fede-rabstična reforma pozabila na to dejstvo in na te potrebe. Prav tako bi bilo čudno, ko ne bi ustvariti pogojev, da se razbčne stvarnosti med sabo srečujejo in dialogi-rjao. Ko bi se zadovoljb z davki, upravo in podobnimi zadevami, bi priznali, da je federabzem le izraz družbenega egoizma. Z dejanji bi povedati, da nas ne zanimajo specifike, ampak poln žep. Da ne bi bila reforma banalna, bi morala v enaki meri upoštevati gospodarstvo in upravo ter ethnos in kulturo. Pri tem je bistveno, da se podpre medkulturno in medetično komunikacijo in prakso sožitja, saj gre za razpoznavna znamenja teritorija. Zaščitne norme v prid slovenski manjšini so lahko eno izmed prvih in najbolj konkretnih znamenj sprememb. Ne bi bile do kraja učinkovite, če manjšini, a tudi večini in ostalim skupnostim ne bi omogočile, da dialogirajo s svojim okoljem in svojimi sosedi ter tako spreminjajo vsestransko podobo teritorija. Ce bi deželo posejal z »rezervati« za drugačne in različne, bi ustvarjali muzej nacionabstičnih ideologij.
V kontekstu, ki bi upošteval večkulturnost, večnarodnost in multietničnost, bi lahko deželna ustanova resnično postala vezni člen dinamičnega sistema. Ne bi bila le odmaknjen upravitelj, ampak bi delovala kot učinkovit motor gospodarskega in kulturnega razvoja. Bila bi stičišče drugačnosti in razlik. Sprejela bi nase nalogo, ki se ji je v preteklosti odpovedala v imenu ideologije itabjanstva. Takšni načrti bodo naleteti na odpor senilnega nacionatizma. Potrebno je tvegati. Pobtika bo verjetno morala storiti nekatera dejanja, ki bodo v določenem Trstu in še kje nepopularna. Drugačna pobtika ne bo mogla mimo nekaterih preperelih, a še čvrstih vozlov. Alternativa je star nacionahzem z novo fe-derabstično masko.
DEŽELNI SVET / DANES RAZPRAVA O SECESIJI IN FEDERALIZMU
Cecotti pred zahtevno politično preizkušnjo
Včerajšnja seja posvečena odgovorom odbora
Predsednik deželnega odbora Sergio Cecotti (Liga)
TRST - Deželni svet bo na današnji seji obravnaval kočljivo vprašanje celovitosti Italije v luči znanih glasnih polemik o secesiji, ki jih podpihuje Severna liga. Skupščina bo obravnavala štiri politične dokumente o tem vprašanju, ki so jih predložile svetovalske skupine Kartela svoboščin, DSL, Komunistične prenove in Ljudske stranke, katerim se bo morda pridružilo še stališče Severne lige. O resolucijah in o poteku današnje seje je tekla beseda na včerajšnjem političnem vrhu upravne koalicije, ki podpira odbor predsednika Ser-gia Cecottija.
Desnica in SKP odločno nasprotujeta stališču Severne lige, pose-
Se en (verjetno zadnji) odlog plačilne obveznosti za sodelavce in upravitelje, ki redno in koordinirano opravljajo samostojno dejavnost. Ministrskih odlokov, ki uvajata 10-odstotni skrbstveni prispevek, namreč niso mogli prvoča-sno objaviti v uradnem vestniku, ker se je moral prej izreči računski dvor o pravni utemeljenosti te socialne dajatve. Tako so obveznost od 20. maja prenesli za mesec dni na 20. junij. Prispevek bodo morali komitenti vplačati v po-
bno ostra je s tem v zvezi resolucija Kartela svoboščin, ki se zaključuje z neke vrste prisego za obrambo celovitosti državnega ozemlja. Tu-
seben sklad zavoda INPS, podvrženi pa bodo honorarji za dejavnosti, opravljene od 1. aprila dalje. V primeru zakasnelega izplačila honorarjev, ki so dozoreli do konca marca 1996, pa dajatev ni predvidena. Dve tretjini 10-odstotnega prispevka bosta bremenili komitenta, ki bo sodelavcu zadržal eno tretjino. Obveznost ne velja za upokojence, ki so dopolnili 65. leto starosti.
Nobene spremembe pa ni v zvezi s plačilom 10-odstotnega prispev-
di Ljudska stranka odločno zavrača stališča in zahteve Umberta Bossija in se zavzema za polnopravno priznavanje avtonomije FJK, najbolj
ka, ki bremeni profesionalce s pozicijo IVA. Predujem na dolgovani znesek bodo morali vplačati do konca tega meseca. Profesionalci se sicer na vse kriplje proti vij o tej dajatvi in so že napovedali, da bodo spet vložili priziv na deželno upravno sodišče. Obvezno namreč že plačujejo zavarovalne prispevke svojim blagajnam in zato trdijo, da je 10-odstotni odtegljaj nepotrebna dodatna obdavčitev, od katere ne bodo imeli nobene koristi.(ma)
odprto do federalistične ureditve pa je stališča,' ki ga zagovarja DSL. Prav dokument te stranke bi lahko predstavljal politično osnovo za sporazum oziroma kompromis med levo sredino in Ligo, kot je včeraj jasno namignil sam Cecotti.
Dejstvo je, da deželna Severna liga zavrača najbolj radikalna Bossi-jeva stališča, odklanja pa odkrit politični spopad s ”senaturjem“, ki je baje že nekajkrat zahteval, naj Liga takoj razbije Cecottijevo koalicijo. To bi seveda takoj sprožilo deželno krizo, ki pa je nihče od zaveznikov noče, še najmanj pa voditelji Lige, ki pa glede tega si niso enotni. Mnogi sicer podpirajo Cecottijevo "mehko usmeritev", nekateri pa se nasprotno zavzemajo za čelno soočenje tako z desnico kot z levico, ki bi imelo za politično stabilnost FJK povsem neprevidljive posledice.
Deželna skupščina, ki bo zasedala vse do petka, se je včeraj dopoldne ukvarjala z vprašanji in interpelacijami svetovalcev in z odgovori pristojnih odbornikov. Odbornik Oscarre Lepre (krajevne uprave) je na zahtevo svetovalske skupine Stranke komunistične prenove posredoval svetu podrobne račune prenosnih telefonov, do katerih imajo pravico predsednik in podpredsednika deželnega sveta, predsednik vlade Cecotti in vsi odborniki ter nekateri visoki funkcionarji deželne uprave.
INPS / 10-ODSTOTNI PRISPEVEK
Še mesec dni časa
KOROŠKA / AFERA POSOJILNICA - BANK CELOVEC
Vodstvo banke zagotavlja, da vloge niso v nevarnosti
Za zaščito vlog so v Avstriji predvideni zaščitni mehanizmi
CELOVEC - Afera okrog slovenske Posojilnice-Bank v Celovcu - revizija je ugotovila nekorektnosti v škodo banke v obsegu baje skoraj 60 milijonov šilingov - je v koroški, še posebej pa v slovenski javnosti dvignila veliko prahu. Zato je direktor Zveze-Bank Joža Ha-bernik v pomiritev strankam in vlagateljem (veliko število je tudi slovenskih državljanov) zatrdil, da se jim ni treba bati za naložen denar.
»Slovensko zadružništvo na Koroškem ima devet samostojnih bank s skupno bilančno vsoto 5, 7 mihjard šilingov in smo vključeni v avstrijski raffeisenov denarni sistem, ki je največji v Avstriji in zajame vseh 5300 bančnih okenc. Za varovanje vlog v tem našem denarnem sistemu obstajajo
maksimalni zakonski in zavarovalni mehanizmi in solidarnostni skladi, tako da še nikdar v 125-letni zgodovini slovenskega bančništva ni izgubila neka stranka svojega denarja zaradi nekorektnosti, ki so se zgodile v neki od naših bank.«
Škodo bo sicer morala nositi v prvi vrsti Posojilni-ca-Bank Celovec sama, toda v primem, da bo škoda presegla njene zmogljivosti, bodo Zveza-Bank in ostale posojilnice solidarno poravnale nastalo škodo, je zatrdil Habemik.
Kot smo že poročali, je revizija slovenske zadružne zveze pri Posojilnici-Bank Celovec odkrila pri poslovanju dosedanjih dveh poslovodji razne prekoračitve pristojnosti, osebne manipulacije in oddajanje raznih kreditov brez dovoljenja
pristojnih organov. Natančna škoda še ni znana, ni pa več nikakršnega dvoma, da gre za škodo v obsegu več desetin milijonov šilingov. Poslovodji sta bili takoj odpuščeni in imenovano je bilo novo (začasno) poslovodstvo, tako da banka še naprej v polnem obsegu opravlja vse bančne posle. Poso-jilnica-Bank je po bilančni vsoti četrta največja slovenska Posojilnica-Bank na Koroškem.
Direktor Zveze Bank v Celovcu Joža Habemik je še izjavil, da je revizija v polnem teku in da skušajo čimprej in celovito razčistiti za slovensko bančništvo na Koroškem neprijetno zadevo. Zaključena bo še pred poletjem, potem pa bo stekla tudi razprava o novi obliki delovanja posojilnice, ki bo čes dve leti obhaja-
la svojo 100-letnico. Najbolj realistično je, da bo Posojilnica-Bank Celovec postala poslovalnica ali boroveljske ali bikovske Posojilnice-Bank, je še dodal Habemik.
Ivan Lukan
POJASNILO
V našem včerajšnjem poročilu o zasedanju skupnega predstavništva smo zapisali, da je Stojan Spetič dejal, da se »vse komponente manjšine razpoznavajo z Oljko.« Senator Spetič nam je včeraj pojasnil, da je ta formulacija netočna in da se, kot je znano, vse komponente manjšine razpoznavajo s parlamentarno večino, ki podpira Prodijevo vlado.
NEDVOUMNO STALIŠČE DEŽELNEGA ODBORA
SLOVESNOST / NA DAN DRŽAVNOSTI
»Dvojezične izkaznice so povsem zakonite«
Odbornik Lepre odgovoril Gambossiniju (LpT)
Hrvaški konzulat v novih prostorih
Pozdravni nagovor hrvaške podministrice v uglednem sedežu na Goldonijevem trgu
Dvojezične osebne izkaznice v občinah De-vin-Nabrežina, Repenta-bor, Dolina in Zgonik so povsem zakonite. To je jasno in nedvoumno stališče deželne uprave, ki ga je včeraj posredoval deželnemu svetu odbornik za krajevne uprave Oscarre Lepre (Ljudska stranka) v odgovoru svetovalcu Liste za Trst Gi-anfrancu Gambassiniju. Slednji je spet pozval Deželo, naj poseže pri rimski vladi za ukinitev obveznih dvojezičnih izkaznic v zgoraj omenjenih občinah.
Občanom teh uprav je treba priznati pravico do izkaznic v italijanščini ali v slovenščini, nikakor ne v obeh jezikov, je bil mnenja Gambassini, ki se je skliceval na nedavno stališče komisije za narodnosti slovenskega parlamenta. Slednja (predseduje ji poslanec italijanske skupnosti Roberto Battelli) je v občinah Koper, Izola in Piran sicer priznala veljavnost dvojezičnih izkaznic, tisti, ki za to izrecno zaprosijo, pa bodo dobili dokument le v slovenskem jeziku. Gre vsekakor le za predlog, ki ga slovenski parlament Se ni uzakonil, Gambassini pa ga je predstavil že kot sprejeto odločitev.
Lepre (na sliki) je sicer uvodoma dejal, da na nek način razume Gam-bassinijevo stališče, postopek za izdajanje osebnih izkaznic pa je sestavni del mednarodnih sporazumov, ki veljalo za celotno bocensko pokrajino, za Dolino Aosto in za tržaške uprave De-vin-Nabrežina, Repenta-
bor, Dolina in Zgonik. Obrazce za izdajanje osebnih dokumentov je s številnimi upravnimi dekreti odobrilo notranje ministrstvo (zadnji de-
Finančni stražniki so te dni poostrili nadzorstvo v obmejnem pasu, da bi preprečili protizakonite prestope meje tujcev iz držav, ki niso članice Evropske unije. 2e v prejšnjih letih so namreč spomladi in poleti zabeležili porast ilegalnih prehodov italijan-sko-slovenske meje; begunci se predvsem po gozdnatih predelih pritihotapijo iz Slovenije v Italijo, v veliki večini v upanju, da bi na zahodu zaživeli dostojno življenje.
kret nosi datum 13.aprila 1994), za njihovo izvajanje pa skrbi glavni državni proveditor.
Deželni odbornik je pri tem Se omenil dekre-
V preteklih dneh so finančni stražniki z dvema ločenima akcijama ustavili osem romunskih državljanov, ki so prispeli po gozdu v bližini Ferneti-čev iz Slovenije. Peša-' čili so proti Opčinam in pri sebi niso imeli denarja, da bi se preživljali.
Finančni stražniki so ji prepeljali na urad za tujce tržaške kvesture, kjer so jih legitimirali, opravili vse formalnosti in jih nato izgnali nazaj v Slovenijo.
■H FINANČNI STRAŽNIKI h
Pri Fernetičih so ustavili osem romunskih beguncev
te zavezniške vojaške uprave, ki so jih vključili v Londonski memorandum iz leta 1954 in kasneje v Osimski sporazum, ki je polnopravni državni zakon. Končno je Lepre omenil še razsodbe ustavnega sodišča o pravicah narodnih in jezikovnih manjšin. Svoj odgovor melonarskemu prvaku je deželni upravitelj sklenil z mislijo, da Dežela, ki o tem vprašanju tudi nima nobenih pristojnosti, ne namerava na noben način podpreti zahtev po ukinitvi dvojezičnih izkaznic.
Razočarani Gambassini je odborniku Lepreju jezno pripomnil, da je stališče deželne uprave »popolnoma skregano z logiko«.
SV. IVAN / GIBANJE AVTONOMISTOV
V zasedeni gledališki dvorani koncerti in ženska skupščina
Jutri razgovor o racionalizaciji šolskih struktur v tržaški občini
Pripadniki levičarskega gibanja avtonomistov, ki še vedno zasedajo opuščeno gledališko dvorano v nekdanji umobolnici, so se srečali s pokrajinskim komisarjem Mazzurcom in mu predložih dokumentacijo o formalni ustanovitvi organizacije, ki naj bi prevzela upravljanje dvorane. Mladi so se ponudili tudi, da bi opravili potrebna obnovitvena dela, v sodelovanju z Lego ambiente pa tudi uredili bližnji del svetoivanskega parka. Prefekt je prošnjo vzel na znanje in se obvezal, da jo bo preučil ob upoštevanju zakonskih določil.
Osma zasedba, ki jo vodijo zato, da jim dodelijo kraj za opravljanje raznovrstnih mladinskih dejavnosti, se nadaljuje z vrsto večernih koncertov. Danes bo ženska skupščina v zvezi s skorajšnjim prizivnim procesom proti policistoma, la so ju pred časom oprostilo obtožbe, da sta med opravljanjem službe imela spolne odnose z umsko prizadetim dekletom, obenem pa ju obsodilo na 20 dni, ker nista uredila zapisnika o nujnem posegu na njenem domu. Na včerajšnji tiskovni so povedali, da bodo dekleta gibanja avtonomije sodelovala v zvezi s to tematiko z drugimi ženskimi organizacijami.
Racionalizacija šolskih struktur slovenske Sole v tržaški občini bo v ospredju jutrišnjega razgovora, ki ga v Ul. Gallina 5 prireja pokrajinska Šolska komisija Slovenske skupnosti. Sodelovali bodo občinski svetovalec Andrej Berdon, didaktična ravnateljica Stanka Cuk, prof. Marta Ivašič, ravnatelj in slovenski predstavnik v vsedržavnem šolskem svetu Tomaž Simčič in tajnica Sindikata slovenske Sole Marta Košuta. Začetek razgovora ob 18. uri.
Na dan državnosti hrvaške republike so včeraj popoldne slovesno predali namenu novi sedež hrvaškega generalnega konzulata v Trstu in sicer v drugem in tretjem nadstropju prenovljenega poslopja na osrednjem Goldonijevem trgu St. 9. Slovesnosti so se udeležili številni gostje tako iz Trsta in dežele, kakor tudi s Hrvaškega. Med temi je bila podministrica za zunanje zadeve Spomenka Cek, ki je po uvodnih besedah generalnega konzula Miroslava BertoSe naglasila dobre odnose med Hrvaško in Italijo, Se zlasti na področju gospodarskega sodelovanja, v katerega se mora učinkovito vključiti Trst. Pri tem bo pozitivno vlogo opravljal prenovljeni konzulat, ki bo tudi center za kulturno sodelovanje, kot dokazuje istočasno odprtje likovne razstave labinskega slikarja Renata Percana.
ITALIJA-SLOVENIJA / STALISCE TAJNIKA DSL STELIA SPADARA
»Končno prevladuje evropski duh«
Menia in Sardos Albertini zelo kritična do Fassina in do usmeritve nove vlade
Premik v odnosih med Slovenijo, Italijo in Evropsko unijo, ki je prišel do izraza na ponedeljkovem ljubljanskem obisku podtajnika za zunanje zadeve Piera Fassina, je odmeval v krajevnih občilih in tudi v političnih krogih. Zelo zadovoljen nad uspehom Fassi-nove diplomatske misije je pokrajinski tajnik Demokratične stranke levice Stellio Spadaro, zelo razočarana nad razvojem dogajanj pa sta poslanec Nacionalnega zavezništva Roberto Menia in predsednik Lege Nazionale Paolo Sardos Albertini, ki, kot znano, ni več predsednik Federacije združenj istrskih beguncev.
Spadaro je v tiskovnem sporočilu uvodoma naglasil, da tržaška DSL z zadovoljstvom pozdravlja vest o sporazumu med Fassinom in slovenskim zunanjim ministrom Zoranom Thalerjem o pridruženem članstvu Slovenije v EU. Spadaro je posebno zadovoljen, da je Slovenija sprejela predlog, ki ga je v imenu Evropske unije svojčas predložil tedanji španski zunanji minister Solana.
»Menim, da gre za zmago Evrope in vseh tistih, ki se v Italiji in v
Sloveniji zavzemajo za dejansko premostitev mej med obema državama«, je v sporočilu napisal sekretar DSL. Njemu se zdi zelo pomembno dejstvo, da je slovenska vlada sprejela predlog za anticipi-ranje lastninske pravice vsem, ki so za najmanj tri leta kontinuirano prebivali v Sloveniji. To po Spati arovem mnenju predstavlja prvi pomemben korak na poti priznavanja pravic ljudem, katerih pravice so bile kršene v povojnem času. Sporazum, ki se pojavlja na obzorju in ki zadeva tudi bilateralne odnose med državama, odpira pot pozitivni rešitvi, ki bo ob ohranjevanju spomina na preteklost uprta v bodočnost.
Poslanec Menia pa je izrazil že napovedano prepričanje, da je volilna zmaga levosredinske Oljke prinesla zelo slabe vesti za istrske begunce in tudi za »svete« italijanske zahteve do Slovenije in Hrvaške. Predstavnik Finijeve stranke hvali Berlusconijevo vlado, »ki je po petdesetih letih odkrila italijanski nacionalni ponos in postavila veto nad pridruženim članstvom Slovenije v EU. Sedaj pa se bivši komunist Fassino veselo
vrača iz Ljubljane z napovedjo sramotne kapitulacije italijanske diplomacije«.
Menia ne more na noben način prebaviti usmeritve Prodijeve vlade, zunanjega ministra Dinija in podtajnika Fassina in govori o nemoralnem paradoksu. »Oropani Italijani bodo morali sedaj plačati komunistične roparje oziroma njihove potomce, da bodo lahko dobili, to kar jim pripada«, je v tiskovni noti napisal poslanec Nacionalnega zavezništva.
Sardos Albertini, ki za danes napoveduje tiskovno konferenco o tem vprašanju, pa je prepričan, da smo priča novi škandalozni potezi na koži istrskih beguncev. Tudi predsednik Lege Nazionale, podobno kot Menia, govori o komunistih v Italiji in Sloveniji in o komunističnih sporazumih med Rimom in Ljubljano. Tako Berlusconi kot Dini sta se po njegovem slovesno obvezala, da bosta ščitila pravice ezulov, Prodi pa je očitno ubral drugo pot. Sardos Albertini tudi zahteva, naj Rim z denarnimi prispevki omogoči ezulom, da odkupijo nepremičnine v Istri.
_______MARONI VČERAJ V TRSTU________
»Tudi FJK je del Padanije...«
Srečanje z odbornico Guerrovo - Razhajanja v Severni ligi?
Bivši notranji minister Roberto Maroni, ki je sedaj glasnik »Odbora za osvoboditev Padanije«, se je včeraj nenapovedano pojavil v Trstu v spremstvu "zunanjega ministra parlamenta iz Mantove" Fabrizia Co-mencinija. Srečal se je z deželno odbornico Alessandro Guerro, s katero se je pogovarjal v neki piceriji, medtem ko ni znano, ali se je sestal tudi s predsednikom Dežele Sergiom Ce-cottijem. Maroni je, kot kaže, prišel v Trst, da bi omilil nekatera notranja razhajanja v Severni ligi, ukvarjal pa se je tudi s politično situacijo deželne vlade.
Maroni je sicer izključil krizo Cecottijeve koalicije, dejal je, »da Liga ne goji secesijskih hipotez, ampak zagovarja politični projekt, ki predvideva neodvisnost Padanije in njeno konstitucijo kot nove in su-
Bivši minister Maroni
verene države«. Furla-nija-Julijska krajine je po njegovem sestavni del Padanije in to ne samo po mnenju Bossije-ve stranke. Bivši minister v Berlusconijevi vladi je rekel, da to potrjujejo mnogi pomem-
bni spisi in knjige. V tem svojstvu, je še dodal Maroni, bo lahko FJK v sklopu bodoče Padanije igrala zelo pomembno vlogo v odnosu s srednjo in vzhodno Evropo.
Voditelj Severne lige je, kot rečeno, izključil možnost deželne krize, v isti sapi pa je dodal, da svetovalci Lige niso na noben način vezani na stolčke ter na oblast in zato ne nameravajo prebaviti vsega, kar jim ponujajo drugi. Očitno je imel v mislih današnjo zelo pomembno razpravo v deželni skupščini, na kateri bo tekla beseda o celovitosti in enotnosti državnega ozemlja, o federalizmu in tudi o Bossijevih predlogih za odcepitev Severa od Juga. Maroni se je na koncu precej pohvalno izrekel o delu predsednika deželnega odbora Cecottija in njegove vlade.
H REPENTABOR n
Pohod
po
poteh
NOB
Ljudje so se lepo odzvali
Kot smcMe poročali so v nedeljo člani VZPI-ANPI, repentabr-sko društvo KD Kraški dom in vaška skupnost Voglje, Dol, Vrhovlje pod pokroviteljstvom občine Sežana in Re-pentabor organizirali odprto mejo in pohod po partizanskih poteh.
V jutranjih urah so se udeleženci pohoda zbrali pred Zadružnim domom v Dolu in krenili po poti, M pelje iz Vrhovelj skozi Voglje v Repen. Po dveumi hoji so se ustavili na Plaču v Repnu, kjer so se po kratkem počitku podali preko Cola v Dol. Med pohodom se je stiristoglava skupina pred Repenskim in Dolskim spomenikom spomnila padlih borcev v NOB.
V popoldanskih urah je po nastopu Šolskega pihalnega orkestra Glasbene Sole iz Sežane spregovoril sežanski župan Benjamin Jogan, svetovalka Nives Guštin pa je v imenu Repentabrske občine pozdravila vse prisotne se posebno pa republiškega poslanca Janeza Jugain podpredsednika dežele FJK Miloša Budina. Slednji je pozdravil vse prisotne in potrdil pomembnost takih pobud, ki združujejo ljudi in ukinjajo meje. Tudi republiški poslanec Janez Jug se je strinjal z Budinovo mislijo in dodal, da take pobude imajo tudi simboličen pomen predvsem sedaj, ko Slovenija stopa v EU.
Dan se je zaključil v poznih večernih urah ob plesu in prijetnem klepetu s starimi prijatelji. (K.C.)
JUS OPČINE / OCENA NEDELJSKIH VOLITEV
Volilci so zavrnili vse provokacije
Potrdili so dosedanje upravitelje in njihova prizadevanja - Zahvala volilcem
V prostorih Prosvetnega doma Tabor na Opčinah so se včeraj predstavili izvoljeni kandidati liste St. 1 »Jus Opčine« na nedeljskih jusarskih volitvah: Paolo Milič, Guido Cobez, Zoran Sosič in Tat j Ema Sos-si so se predvsem zahvalili volilcem, ki so jih podprli in orisali program, ki ga bodo izvajali v naslednjih štirih letih.
Zoran Sosič pa je že na začetku srečanja podčrtal, da kandidati liste in tisti, ki so jih podprli, niso nasedli na provokacije v italijanskem dnevniku prav v zadnjih dneh pred volitvami. Lista se je predstavila s 4-letnim programom, ki ga bo vsekakor dosledno izvajala. Guido Cobez pa se je volilcem zahvalil
predvsem zato, ker so pokazali zdravo pamet in zavrnili strumentali-zacije. Zato so potrdili dosedanje upravitelje in podprli njihova prizadevanja. Odločno pa je poudaril, da lista nikakor nima etničnih predsodkov, zaradi česar je bilo tudi vse njeno delo dvojezično. Tatjana Sossi je bila prvič izvoljena; stalno je sledila tej problematiki, kot je včeraj povedala, sedaj pa upa, da bo tudi v bodoče čimveč sodelovala. Paolo Milič pa je podčrtal, da je bila od prvega trenutka skrb liste »Jus Opčine«, da bi upravljala našo zemljo; obžaloval pa je, da je na italijanskem dnevniku prišlo do neljube polemike. Vsekakor pa je zagotovil, da bo novoizvo-
ljeni jusarski odbor v oporo naši skupnosti in vaščanom. Zoran Sosič pa je podčrtal, da si bo odbor med drugim predvsem prizadeval za ureditev pravne plati jusarskih odborov.
Spregovoril je tudi koordinator vaških srenj Karlo Grgič, ki je med drugim podčrtal, da je nedeljska zmaga liste St. 1 na Opčinah, zmaga vseh jusarjev. Dodal je tudi, da so predsedniki vseh jusarskih odorov - z izjemo proseškega, kar je vsekakor obžaloval- pred volitvami zahtevali dvojezične volilnice in zato tudi pismeno pozvali župana; slednji pa jim je odgovoril dokaj nejasno in se skliceval le na dosedanjo prakso.
PROSEK / PREMIERA OTROŠKE IGRE
Lepa postavitev »Petih Pepelk«
Uspešno delo amaterskega odra J. Štoke
_________PSI / ODPRLI RAZSTAVO ZDOMSKIH UMETNIKOV_____________________
Slike avstralskih Slovencev
Neobičajno je videti sliko, risbo ali fotografijo, ki predstavlja visoke eukaliptuse, kenguruje in prerije. Taki razgledi so nam veliko bolj znani iz filmov ali turističnih prospektov. Le s težavo bi jih na prvi pogled uvrstili med dela slovenske likovne umetnosti.
Razstava, ki so jo v ponedeljek odprli v Društvu slovenskih izobražencev, predstavlja tržaškemu občinstvu prav ta del slovenske ustvarjalnosti. V Peterlinovi dvorani razstavlja svoja dela skupina avstralskih Slovencev, ki je že obiskala Slovenijo in bo v bližnji prihodnosti krenila proti avstrijski Koroški. Razstava Most (Bridge) nudi širok pogled v kulturno ustvarjalnost slovenskih emigrantov v Avstraliji.
Prisotnim je spregovoril Ivo Leber, koordinator pobude, ki je podčrtal predvsem navezanost emigrantov na matično domovino in jezik. Za njim sta pozdravila Se Milena Brgač in Jože Prešeren ter orisala kulturno dejavnost v Avstraliji.
Razstavo je v imenu Slovenske prosvete odprl Marij Maver. Večer sta popestrila nastopa Big Ben kvarteta in Tržaškega okteta, (mg)
NOVICE
118: novi rešilni vozili
Včeraj so izročih zdravstveni službi za hitro pomoč 118 dve novi visoko specializirani rešilni vozili, tako da jih je danes na Tržaškem 12, poleg drugih vozil in avtomobilov. Novi vozili so opremih z najsodobnejšo tehnologijo na podlagi specifičnih zahtev tržaškega 118 in staneta vsako 120 milijonov lir. Pred koncem leta bodo izročih nadaljnih pet rešilnih vozil.
Pobude za zapornike
OPČINE / V ŠOLI F, BEVKA
Razstava openskih umetnikov
Ob odprtju razstave so nastopili šolarji osnovne šole
torija Velermr ieatro, glasbene Sole bb m tečaja za 150 ur bodo v ponedeljek predstavih dejavnosti in kulturne pobude, za katere je dalo pobudo ravatelj-stvo zapora v okviru načrta glede nepripravosti, deviacij in kriminala; načrt podpira deželo ravnateljstvo za socialno skrbstvo, koordinira ga center za
Addobati Brunner.
Zakup Miljske občine
Miljska občina je razpisala natečaj, na osnovi katerega bo oddala v zakup raziskavo o preverjanju stanja razjedenosti drogov (ob osnovi) za javno občinsko razsvetljavo. Vse informacije so interesentom na razpolago v občinskem uradu za tehnične službe in okolje, v Ul. Roma 22.
Dan varstva narave
Otroški vrtci didaktičnega ravnateljstva v Dolini čez celo leto se pridno učijo in praktično izvajajo ambientano vzgojo. V zvezi s to tematiko so včeraj imeli dan za varstvo in spoštovanje narave. Pod istim geslom se bodo udeležili pohoda po mestnih ulicah do trga Zedinjenja v soboto, 1. junija, kjer se bodo vršile razne prireditve za otroke iz vrtcev iz cele tržaške pokrajine.
Učenci, učitelji in ravnateljica osnovne šole F. Bevka z Opčin Stanka Cuk so pripravili včeraj popoldne v prostorih šole razstavo del slovenskih in italijanskih umetnikov, ki živijo na Opčinah. 13 umetnikov se je udeležilo razstave, pred odprtjem katere so otroci pripravili kratek program, v katerem so zapeli svojo »Počitniško himno«, na besedilo in glasbo Mirana Košute. Vodila jih je Nataša Kralj. Potem pa so pod vodstvom g. Franca Pohajača zapeli še nekaj pesmi, ravnateljice pa je
povedala nekaj misli o tej pobudi za valorizacijo Opčin, pa tudi kulture, ki se tu ustvarja in o pomenu slovenske šole.
Razstava, na kateri razsavljajo svoja dela Fulvio Cazzador, Jelka Daneu-Cvelbar, Giuseppe Ferfogha, Gianni Gnjezda, Dunja Jogan, Jasna Merku, Martina Ozbic, Mario Sossi, Matej Susič, Tomaž Susič, Ani Tretjak, Aldo Usberghi in Marija Vi-dau bo odprta do 21. junija vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure (razen sobote popoldne). (NL)
Tako lepega popoldneva, kot smo ga-doživeli v nedeljo v Kulturnem domu na Proseku ob igri Žarka Petana ”Pet pepelk” (Foto KROMA), ne bomo tako hitro pozabili.
Približno 20 otrok je nastopilo v igri, ki jo je režirala mlada Sara Balde, organizator predstave pa je bil Amaterski oder Jaka Stoka s Proseka.
Ge hočemo spregovoriti o igri sami, potem naj navedemo samo misli iz zgibanke: »Ali veste, kam se je skrila prava Pepelka, tista, ki bi lahko obula zlati čeveljček? Skočite z nami v pravljično detektivno in boste vse to odkrili...«
In res smo jo odkrivali vsi tisti, ki smo napolnili dvorano Kulturnega doma na Proseku, se pri tem na-zabavali, nasmejali, ponovno doživljali to lepo pravljico, seveda v drugačni obliki, občudovali mlade igralce in bili zadovoljni, da so le-ti našli mlado režiserko Saro Balde, ki je znala razumeti njihova hotenja, njihove želje, njihovo miselnost in je s pomočjo izvirne glasbe, ki jo je pripravil Aljoša Starc, pa s pomočjo vodij Amaterskega odra Daria Rupla, Zvonke Guštin, Loredane Tensi, Andreja Rupla, Boženke Stoka in Marka Breclja, pripravila predstavo, na katero niso ponosni le tisti, ki delujejo pri odru Jaka Stoka in domači kulturni delavci, temveč naša slovenska javnost nasploh.
Okrog 20 mladih je nastopilo v igri in prav je, da jih vsaj imenujmo: Nikolaj Bukavec, Jernej Kapun, Zi-najda Kodrič, Jernej Bufon, Dejan Kalc, Irina Bukavec, Peter Lisjak, Tereza Pertot, Veronika Sossa, Martina Lisjak, Jarmila Kodrič, Ni-cole Starc, lija Bufon, Alenka Verša, Jaro Cecchi, Jessica Grigolon, Meta Starc, Neža Kapun, Janu-ska Majevski in Vesna Bukavec.
Igra ”Pet Pepelk”, ki je delo Žarka Petana, je pravzaprav pravljica v pravljici. Kraljevič išče svojo pe-pelko v svetu pravljic in jo s pomočjo Ministra najde,
potem ko se oba srečata z vrsto oseb iz fantastičnega in pravljičnega sveta.
Mladi igralci so se v vloge odlično uživeli, lepo so zapeli, bili zanimivi v kostumih, ki si jih je pravta-ko zamislila režiserka in speljali zgodbo v veliko zadovoljstvo in veselje vseh.
Na koncu so se nastopajoči režiserki zahvalili, ne samo s cvetjem, temveč celo z govorom in pesmico. In tudi občinstvo je prispevalo svoje, saj je bilo z igro zelo zadovoljno.
Mi smo se ustavili potem še v pogovoru z vodjo Amaterskega odra Darijem Ruplom, ki je bil, tako, kot mi, uspeha zelo vesel. »-Kar dve premieri smo imeli. Preteklo nedeljo premiero igre ”Ivan in ... Ivanka” prof. Josipa Tavčarja, ki jo je lepo zrežiral, pravtako mlad režiser Tomaž Kalc in smo jo preteklo soboto ze ponovili. Sedaj imamo novo premiero in upamo, da bomo lahko z obema še nastopali, tudi v prihodnji sezoni.«
Letošnja je bila kar uspešna. Poleg gostovanj raznih skupin, je amaterski oder organiziral seminar za otroke, ki sta ga vodila Marko Mandič in Barbara Cerar. Otroška skupina je z igro "Salon Expon” gostovala v Skednju, pri Sv. Ivanu, s to igro pa je doživela velik uspeh na Prvem festivalu amaterskih odrov v Mavhi-njah.
Navedli smo samo nekaj prieditev in pri tem zabeležili še nekaj številk, ki nam jih je posredoval Da-rio: oder Jaka Stoka je deloval najprej v Soščevi hiši, od leta 1978 pa v novem Kulturnem domu. Režiserji so bili: Ljuba Ukmar-Košuta, Joško Lu-keš, Stane Razstresen, Adrijan Rustja, Igor Malalan, Drago Gorup in Taisja Kodrič, sedaj še Tomaž in Sara. Okrog 230 mladih je v tem Času sodelovalo in nastopalo v raznih predstavah. Vse so v glavnem uspele in nudile nastopajočim in občinstvu veliko užitka in veselja.
Neva Lukeš
90 let čezaplske proge
V železniškem muzeju na postaji na Marsovem polju bodo v Četrtek odprli fotografsko razstavo o 90-letih Cezalp-ske železnice, ki so jo pripravili člani rekreacijskega krožka železničarjev.
Razstava, ki jo bodo predstavili danes na novinarski konferenci, bo odprta vsak dan od 9. do 13. ure, v ponedeljkih pa bo zaprta.
Cezalpska železnica, ki so jo dogradili pred 90 leti, je bila za tisti Cas zelo zahtevna z inženirskega vidika, poleg tega je bila gospodarsko pomembna za Trst in Gorico, ker ju je povezovala s Srednjo Evropo.
Železničarski krožek se je odločil, da priredi razstavo, da bi prispeval k osvetlitvi pomembnega poglavja tržaške zgodovine, ki je bilo danes že pozabljeno. Na razstavi je poleg fotografij tudi kopica dokumentarnega gradiva.
GM / DREVI VI. AKADEMIJA
Diplomski recital čelista Aleksandra Sluge
Drevi ob 20.30 bo v baziliki sv. Silvestra imel diplomski recital violonCehst Aleksamder Sluga iz razreda prof. Petra Filipčiča. Pri klavirju ga bo spremljal Ravel Kodrič.
Aleksander Sluga se je z glasbo spoznal pri Glasbeni šoli Marija Kogoja. Študij je začel z violo da gamba pod mentorstvom Miloša Pahorja in pri tem spoznal tudi tipke s študijem Čembala. S Celom se je začel ukvarjati pozneje, najprej z R. Reppinijem, potem s Petrom Filipčičem, ki ga sedaj vodi k diplomskemu izpitu.
Sluga je sledil raznim tečajem in sodeloval na raznih tekmovanjih v Italiji in Sloveniji, zmagal je prvo nagrado na tekmovanju Citta di Genova in drugo na republiškem tekmovanju v Ljubljani. Poklicali so ga tudi v vrste mladinskega orkestra.
Mladi glasbenik občasno sodeluje v raznih deželnih orkestrih in nastopa v šoli in drugod. Poučuje vilonCelo, ukvarja pa se tudi z zborovodstvom saj vodi zbor v Skednju.
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
29.	maja 1996
HACE
Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.44 - Dolžina dneva 15.22 - Luna vzide ob 15.51 in zatone ob 3.16.
Jutri, ČETRTEK,
30.	maja 1996
FERDO
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 18,4 stopinje, zračni tlak 1013,2 mb pada, brezvetrje, vlaga 57-odstotna, nebo skoraj jasno, morje mirno, temperatura morja 19,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Veselimo se z E leno in Damjanom ob prihodu prvorojencka
Tomaža
in želimo, da bi zrastel v živahnega in krepkega fantka.
Sagor Srl
Ob rojstvu malega
Tomaža
Čestitamo Eleni in možu, malemu fantku pa želimo obilo sreCe
Silvia, Peter, Jasmin, Anica in Rikardo
V Dolini praznujeta danes
Kristina in Franc Bandi
60. letnico poroke.
Vse najboljše jima želijo hčeri, zeta, vnuka in pravnuk
POHIŠTVO
575
POPUSTI DO 50% NA RAZSTAVNIH ARTIKLIH POHITITE Ul. S. Cilino 38 - Tel. 54390
RODILI SO SE: Lorenzo Orso, Francesca Treppiedi, Chen Hui Cheng, Beatrice Stoch, Enrico Balduit.
UMRLI SO: 64-letni Bruno Rosenkranz, 82-letni Giuliano Kerro, 90-letna Amelia Delnet, 59-letni Pie-tro Ricci, 89-letna Čarobna Koren, 76-letni Giorgio Boccali, 88-letni Vittorio Ciacchi, 59-letni Antonio Cociancich, 72-letna Marta Maria Stocca, 54-letni Edoardo Schillani, 71-letni Armando Gonjač, 83-letni Antonio Crastich, 76-letna Ida Gabrielli, 83-letna Maria Frizziero, 63-letni Vin-cenzo Astore.
I' LEKARNE
Od PONEDELJKA, 27. maja, do SOBOTE,
1. junija 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Liberta 6 (tel. 421125), Ul. dei Soncini 179 - Skedenj (tel. 816296). BAZOVICA (tel. 226210)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte
od 19.30 do 20.30
Trg Liberta 6, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Istrska ulica 18.
BAZOVICA (tel. 226210)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 18 (tel. 7606477).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 17.30, 19.50, 22.15 »Schegge di paura«,
i. Richard Gere.
EKCELSIOR - 18.35, 20.25, 22.15 »Le affinita elettive«, r. Paolo in Vittorio Taviani, i. Isabelle Hup-pert.
EKCELSIOR AZZURRA
- 17.30, 19.45, 22.00 »Tre vite e una sola morte«, i. Marcello Mastroianni.
AMBASCIATORI 17.30, 19.45, 22.00 »L’eser-cito delle dodici scimmie«, i. Bruce VVillis, Brad Pitt, Madeleine Stovve.
NAZIONALE 1-16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Premo-nizioni«, i. Jeff Goldblum.
NAZIONALE 2 - 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Rosso d’autunno«, i. Richard Dreyfuss, Liv Tyler, Linda Hamilton.
NAZIONALE 3 - 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Diabo-lique«, i. Sharon Stone, Isabelle Adjani, Chazz Pal-minteri, Kathy Bates.
NAZIONALE 4 - 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Fargo«, r. Joel in Ethan Coen.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Selene e Giada supergirls supertrans«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 18.00, 20.00, 22.10 »II giurato«, i. Demi Moore, Alec Baldvvin.
ALCIONE - 16.00, 18.00,
20.00,	22.00 »lo ballo da sola« r. Bernardo Bertoluc-ci, i. Liv Tyler, Jeremy Irons, Carlo Cecchi, Stefa-nia Sandrelli.
LUMIERE - 20.15, 22.15 »Riccardo III«, r. Richard Loncraine, i. lan McKeller, Annette Bening.
H ČESTITKE
Ena ptička priletela, v zibko TOMAŽA je dela Eleni in Damjanu zapela, sinčka sta imela. Karmen, Marjan, Sanja, Mitja mi vsi voščimo jim srečne dni.
Danes slavi v Bazovici okroglih 70 let MARIJA GRGIČEVA. Se na mnoga srečna in zdrava leta ji voščijo Marija, Zdenka, Miranda in Magda.
Dobrodošel TOMAŽ! Eleni in Damjanu se iskreno Čestita KD Rdeča zvezda.
Te dni se je nekaj dogodilo. Polnih 40 let je minilo. FRANC in MIRAN sta rojstni dan praznovala. Da bi v njiju sreča in radost vedno ostala, srečno voščimo in Želimo, da skupaj tu-
Slovensko Stalno Gledališče		Slovensko Utalno Gledališče
Matjaž Kmecl ANDREJ SMOLE ■ ZNAMENITI SLOVENEC		Maurizio Costanzo
Izvaja TONE GOGALA		IZPRAZNJENO VRNI
DANES, 29. t. m., ob 21. uri		Igrata POLONA VETRIH in ADRIJAN RUSIJA, režija JAŠA JAMNIK
v BARKOVLJAH (pri Sireni)		DANES,	29. t. m., Ob 16 URI - ABONMA RED 1
GLASBENA
MATICA
TRST
Sola »M. Kogoj«
Danes, 29. t. m., ob 20.30 v baziliki S. Silvestra
(&o ffišilkUjjMtgm
Diplomski recital Aleksander Sluga, violončelo Ravel Kodrič, klavir raz. prof. Peter Filipčič
di kaj ... popimo. Klapa iz Lanterne.
\M	PRIREDITVE
KD IVAN GRBEC (Ske-denjska ulica 124) vabi jutri, 30. t.m., ob 20.30 na Koncert opernih arij in narodnih pesmi v izvedbi vokalno instrumentalne skupine NOMOS: A. Žerjal (bas),	F.Brumat
(flavta),S.Lubiana (klarinet), A.TavCar (fagot), A.Saksida (klavir).
GLASBENA MATICA -Sola “M.Kogoj" Trst vabi na zaključne akademije, ki bodo po naslednjem razporedu: danes, 29. t. m. -Aleksander Sluga, Celo, ob 20.30 v baziliki sv. Silvestra - trg S. Silvestre 1 in 6. junija, ob 20.30 v evange-licansko-luteranski cerkvi -Trg Panfib - Šolski godalni orkester. Vljudno vabljeni!
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja danes, 29. t. m., ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu prikazovanje videofilma o Kitajski CESARSKA KITAJSKA. Predaval bo prof. Pino Ru-dež. Vljudno vabljeni!
EKONOMSKI KROŽEK vabi elane na srečanje, ki bo danes , 29. t. m. v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv . Frančiška 20, ob 17. uri na temo: ZAMEJCI V SKLOPU PROJEKTA TRST 2000. Ob tej priliki bo tudi govor o programu krožka za naslednje šestmeseeje. Vabljeni!
SLOVENSKO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO vabi na predavanje kardiologa primarija dr. Borisa Cibica iz Ljubljane ( sicer naš primorski rojak s Proseka) na temo: PREVENTIVA KARDIOLOŠKIH BOLEZNI. V petek, 31. t. m., ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Vljudno vabljeni!
DIDAKTIČNI RAVNATELJSTVI pri Sv. Jakobu in na Opčinah organizirata GLASBENO SREČANJE osnovnih šol z likovnim natečajem Dobrodelnega društva Trst. Prireditev bo v telovadnici v Repnu 1. junija, ob 18. uri. Sodelujeta tudi Glasbena matica s krajšim otvoritvenim programom in Sklad Mitja Cuk z razstavo. Vabljeni vsi prijatelji osnovnošolskih otrok.
MACKOLJANSKA podružnica Glasbene šole vabi na zaključni nastop gojencev, ki bo v soboto, 1. junija v župni cerkvi ob 20. uri.
PD SLOVENEC Boršt-Zabrezec priredi v Hribenci v Zabrežcu 1., 2. in 3. junija 26. PRAZNIK VINA. V soboto, 1. junija od 20. ure dalje ples z ansamblom Happy day, v nedeljo, 2. junija ob 17.30 nastop Godbenega društva iz Trebe in folklorne skupine Saltin iz Sv. Petra pri Sečovljah, ob 20. uri ples z ansamblom Adria kvintet, v ponedeljek ob 20. uri ples z ansamblom Long Zlunk . Vse tri dni bo odprta razstava in domačih vinogradnikov.
DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV FJK DO-
BERDOB vabi na 20-letnico društva in 10. občni zbor, ki bo v nedeljo, 2. junija, ob 10. uri v športno- kulturnem centru v Zgoniku. Vabljeni!
IZLETI
KLUB PRIJATELJSTVA
prireja izlet na Koroško v sredo, 5. junija. Pojasnila in vpisovanje pri Fortunatu v Ul. Paganini 2.
24.,	25. in 26. junija izlet v sončne Marke in Umbrijo z ogledom tudi kraškega jamskega sveta “Le grotte di Frasassi". Informacije v večernih urah na št.
226314.
60-LETNIKI iz dolinske občine prirejajo izlet v okolico Trevisa dne 9. junija. Ogled vinske kleti, kosilo in družabnost. Zabavali nas bodo Veseli godci. Informacije in prijave: Sergio - Ric-manje (tel. št. 281376) in Justi - Dolina (tel. št. 228254), vsak dan od 19.30 do 20.30.
SLOVENSKA PROSVE-
TA prireja izlet na Dolenjsko ob odkritju spominske plošče prof. Jožeu Peterlinu ob dvajsetletnici smrti. Izlet bo v nedeljo, 23. t. m. z avtobusom. Prijave v pisarni Slovenske prosvete, Donizettijeva 3, tel. št. 370846.
□ OBVESTILA
KARLO BERSENDA se
prisrčno zahvaljuje g. Ser-giu Mahniču iz Boršta, ker mu je prineselna dom v nedeljo, 26. t. m. najdeno denarnico.
SK BRDINA organizira v nedeljo, 2. junija 5. Kraški bike slalom in vzporedni bike slalom trofeja Lea Motorbike, ki bo v Repnu pri nogometnem igrišCu s pričetkom ob 10. uri. Vpisovanje bo na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah v petek,
31.	t. m. od 19. do 21. ure. Informacije na tel. št. 212859 ali 299573.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM sporoča, da je še do petka odprto vpisovanje v obmorsko letovanje v Fie-si, ki bo potekalo od 1. do 10. avgusta in je namenjeno otrokom in mladostnikom od 6. do 17. leta starosti ter v poletno središče v Trst, ki je namenjeno otrokom od 3. do 14. leta starosti. Središče bo odprto od meseca junija do avgusta. Podrobne informacije daje uprava doma v Ul. Ginnastica 72, tel. št. 573141.
H SOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst sporoča učiteljem in vzgojiteljicam, da je šolski skrbnik razpisal natečaj na podlagi uradnih listin. Natečaja se lahko udeležijo vsi, ki so že uspešno opravili natečaj na podlagi izpitov in uradnij listin oz. usposobljenostni izpit in so od šolskega leta 1992/93 poučevali vsaj 360 dni. Natečaj je namenjen tudi kandidatom, ko so že vključeni v lestnice in želijo dopolniti točkovanje. Rok za vložitev prošenj zapade za osnovno šolo 1. junija 1996, za otroške vrtce 10. junija 1996. Podrobnejše informacije dobite na sedežu Sindikata, Ul. Car-ducci 8, Trst, vsak torek od 16. do 17.30, tel. St. 370301.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
GOSTILNA PRI OBČNI
- Dolina obvešča cenjene goste, da imamo pripravljene tople malice od 9. ure dalje. Po naročilu prinese-
mo tudi na dom. Tel. St. 228497. Zaprto ob ponedeljkih.
ZARADI zamenjave poceni prodam soliden prenosni telefon (Mobitel) z usnjenim tokom, polnilnikom, baterijami in priključkom za avto. Tel. St. 0335/6063112.
AUDI Coupe 1.8 junij ’91, 60.000 km v odličnem stanju prodam. Tel. St. 421909.
PRODAM avto coupe Glas S 1004, letnik maj '64. Križ 99. Tel. št. 220363 od 12. do 16. ure.
PRODAM rulotko Laika 3,30 m v dobrem stanju, malo rabljena. Cena po dogovoru. Tel. št. 040/229381 v večernih urah.
PRODAM opel Astra GTI 1600, rdeCe barve, letnik ’92. Tel. št. 040/382474 ob večernih urah.
AVTOMOBIL Mercedes 190, garažiran, brezhiben, ugodno prodam. Tel. št. 637530 od 8. do 13. ure, razen nedelje.
ZMAGAN avto Fiat 500 bele barve prodam s 20-odstotnim popustom. Tel. Št. 040/381794.
RUMENE nemške doge prodam. Tel. št. 0038662/510711.
PRODAM drva za kurjavo po ugodni ceni. Tel. št. 0481/884161 ob uri obedov.
AVTOMEHANIČNA delavnica in avtokaroserija Guštin, Ul. Carsia 45, tel. št. 214522 išCe resnega avtokleparja - delavca.
PODARIM res lepe tigraste mucke. Kličite na tel. št. 225365.
NIŽJA srednja šola sv. Cirila in Metoda išCe za didaktične namene rabljen računalnik s procesorjem, najmanj 386. Tel. na št 040/567500 od 8. do 14. ure.
25-LETNA knjigo-vodkinja išCe delo kot uradnica-telefonistka. Dobro znanje nemščine in hrvaščine, v zadostni meri angleščine, vešCa uporabe programov Windows, VVordstar, takojšnja razpoložljivost. Tel. št. 040/211941 ob uri obedov -Katja.
PODJETJE išCe 12 področnih koordinatorjev do 28. leta starosti za organizirano delo. Mesečna plaCa
2.000.000 lir. Tel. St. 0421/75468.
PROFESOR, astrolog, na študijskem potovanju v Mi-ramarskem centru išCe sobo s kopalnico ah uporabo za dobo od 15. junija do 15. julija. Tel. zvečer na st. 040/200159.
IŠČEMO gospo srednjih let za vodenje gospodinjst-
MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka
OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
PUBUEST-UI. Voldlrlvo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697
va pri starejšem zakonskem paru. Delovni Cas 24 ur, 7x tedensko ali od jutra do večera. Nudimo hrano, stanovanje in plačo dogovoru. Tel. št. 040/211380 po 13.30.
GIGI in BORIS sta odprla osmico v Samatorci st. 14.
OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32.
OSMICO je odprl Boris Kocijančič v Prebenegu.
PRISPEVKI
Ob 2. obletnici smrti moža Angela Košuta daruje žena Karla 30.000 lir za SD Vesna.
Carlo Buzzai (Prosek) daruje 50.000 lir za KD
Fran Venturini-Domjo.
Namesto cvetja na grob pok. Venceslava Starec daruje Sonja Sossi 50.000 lir za AOJaka Stoka.
Namesto cvetja na grob pok. Venceslava Starec darujeta Vojka in Slavko Savi
25.000	lir za AO Jaka Stoka.
Družina pok. Marije Per-tot vd. Daneu daruje
150.000	lir za CPZ na Kon-tovelu.
V	spomin na pok. Marijo Pertot vd. Daneu daruje Zvonka z družino
20.000	lir za kontovelske orgle.
V	spomin na Edija Peršiča prispeva Stanka Hrovatin 50.000 lir za Knjižnico P. Tomažič in tovariši.
V	spomin na Ladija Pi-culin darujeta Pepi in Vojko Simoneta z družinama 50.000 lir za obnovo cerkve v Zgoniku.
V	spomin na starše daruje Lojze Solvi 50.000 lir za Sklad Lucchetta, Ota, D’Angelo, Hrovatin.
V	počastitev spomina Venceslava Starec darujejo Laura in Gigko, Gabi in Mirko ter Milka in Maks
75.000	lir za obnovo SKD Barkovlje.
Ob veselem dogodku, rojstvu Tomaža, daruje družina Gruden iz Prečnika 100.000 lir za SKD Vigred.
29.5.1983	29.5.1996
Pepi Žagar
Vedno si v naših srcih
vsi tvoji
Rojan, 29.5.1996
29.5.1991	29.5.1996
Pred petimi leti nas je zapustila ljuba
Laura Pertot por. Kozina
Radost tvoje prisotnosti nam manjka vsak dan posebej.
Svojci
Domjo, Barkovlje, 29.5.1996
Ob težki in prerani izgubi sina Fabia izrekajo družini Felluga najgloblje sožalje
ZSSDI in vsi včlanjeni Športniki
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-lax 040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600
ŠOLE / OBČINA KLONILA-PROTESTU OŠ UNGARETTI
ZDRAVSTVO / SKLEP OBČINSKEGA SVETA
Sola Trinko bo najbrž šla v Ul. Mascagni
Preveriti pa morajo možnost sobivanja s šolo Fovetti
Bivši sedež INAM bodo kmalu prodali
Prvi korak prenos lastnine na Zdravstveno ustanovo - Opozicija: počakajmo na referendume
Občinska uprava ne bo vztrajala na predlogu, da bi osnovno šolo Ungaretti iz sedeža v Ul. Cipriani 65 preselili v prostore nižje srednje šole Favetti. Občina bo zdaj preverila alternativno rešitev, da bi srednji šoli Ivan Trinko kako drugače zagotovila dostojne prostore. V ulico Cipriani bodo preselili nekatere razrede OS Pitteri in jih namestili v danes proste učilnice. V teh nekaj stavkov bi lahko strnili zaključke ponedeljkovega srečanja na sedežu rajonskega sveta za Podturn in Sv. Ano, kjer so se tako člani rajonskega sveta s predsednikom Claudiom Riavisom na čelu, kakor starši in učitelji postavili odločno v bran šole. Soočanje o predlogu občinske uprave je trajalo dobre tri ure, vendar županu, odbornici Franciosovi in šolskemu skrbniku dr. Manniniju, ni uspelo staršev prepričati, da je predlagana rešitev dobra, sprejemljiva in iz didaktičnega vidika celo perspektivnejša kakor to, da bi šola ostala še naprej v prostorih v ulici Cipriani.
Ce je kdo pričakoval, da se bo srečanje izrodilo v zaostrovanje odnosov med pripadniki različnih skupnosti v mestu, se to ni zgodilo. Vprašanje, ki so ga prejšnje dni spretno izrabili predstavniki skrajne desnice in na ta način hoteli sprožiti napetost med občani italijanske in slovenske narodnosti, so že na začetku razprave odločno zavrnili, tako predstavniki občine, kakor starši. Bili smo celo priča, ko so starši, sicer dokaj omikano, vendar zato nič manj odločno, prekinili občin-
skega svetovalca Randoja (NZ), ko je skušal dopovedati, da podpirajo stališče občinske uprave in obsojajo izpade (tudi proti odbornici Franciosovi) in politične špekulacije njihovega nekdanjega somišljenika.
Zupan Valenti je poudaril, da načrta reorganizacije oziroma racionalizacije niso hoteh vsihti, še manj pa rajonski svet in prebivalstvo postaviti pred izvršeno dejstvo. Soočanje o predlogu je že bilo v načrtu, vendar pa je odkritje vprašanja s strani ene od opozocij-skih strank, vso zadevo pospešilo.
Kako se bodo stvari razvijale in kako misli uprava rešiti prostorsko stisko šole Ivan Trinko? Zupan je odgovoril, da bodo skušali uresničiti drugo varianto, to je, da bodo šolo Trinko presehh v šolo Favetti. Pogovori med vodstvom obeh zavodov se bodo pričeli že v naslednjih dneh, kajti časa ni na pretek. Selitev naj bi opravili do začetka novega šolskega leta. Rok je res zelo kra-
tek, posebej še če upoštevamo, da bo treba opraviti manjša preureditvena dela. Najprej pa bo treba ugotoviti, ali šola Favetti razpolaga s šolskimi prostori.
V Tržiču se stopnjuje protest pristaniških delavcev proti odloku bivšega ministra Carava-leja o predupokojitvah presežne delovne sile v italijanskih pristaniščih. Številke, navajajo sindikalisti Filt-Cgil in Fit-Cisl, so zgovorne: v Tržiču je od skupnih 149 delavcev 48 v presežku. Minister pa je priznal le 8 predupokojitev, čeprav kar 68 delavcev izpolnjuje pogoje in čeprav je povprečje 16 delovnih dni na mesec večje kot v večini drugih pristanišč.
Diskriminacija je očitna, če podatke primerjamo z drugimi pristanišči. Livornu je minister priznal 106 predupokojitev, Ravenni 84, Salernu 35: v vseh treh primerih to pomeni možnost preu-pokojitve za vse delavce, ki izpolnjujejo pogoje. Za Trst (116 predupokojitev za 210 presežnih delavcev) in Benetke (96 na 180) je priznanje ugodno-
Težave so prav glede možnosti razporeditve obeh šol v stavbi v Ul. Mascagni.
Na sliki (foto Bumbaca) s ponedeljkovega srečanja
sti prav tako občutno večje kot za Tržič in to tako v absolutnih številkah kot v odstotkih.
Tržiški pristaniščniki zavračajo diskriminacijo, zaradi katere bo proces privatizacije bremenil zaposlene in pristanišče kot tako. Ne zahtevajo privilegijev, pač pa pravičnost pri dodeljevanju podpor v procesu preosnove.
Včeraj so nadaljevali s protestom tudi z uporabo
Večina v goriškem občinskem svetu je včeraj kljub vztrajnemu prigovarjanju opozicije, naj bi zadevo odložili vsaj do 23. junija, ko bomo glasovali na petih deželnih referendumih o zdravstvu, odobrila sklepe, s katerimi odstopa Zdravstveni ustanovi lastninsko pravico nad nekaterimi nepremičninami. Prvi, najpomembnejši sklep je bil odstop nekdanjega sedeža INAM na vogalu Ul. Vit-torio Veneto in Della Bona. Prenos lastninske pravice na Zdravstveno ustanovo je sicer le formalna in po zakonu predvidena obveznost, saj zdravstvene strukture že dolgo let uporabljajo poslopje.
Odložitev sklepa bi kljub temu bila jasen politični signal deželnemu
žerjavov in drugih velikih strojev za pretovarjanje blaga. Srečali so se z goriškima parlamentarcema Bratino in Pre-stamburgom, ki sta podprla njihovo zahtevo po srečanju z novim ministrom za prevoze in plovbo Claudiom Burlandom. Od ministra, ki naj bi tržiško delegacijo sprejel ob koncu tedna, pričakujejo spremembo krivičnega odloka.
odborniku za zdravstvo Fasoli v pričakovanju referendumov, na katerih naj bi občani izrekli sodbo o njegovi zamisli organizacije zdravstva v FJk, je v utemeljitev predloga za odložitev dejal zeleni Fio-relli. Z njim sti drug za drugim pritegnili Cosma, Furlan, Zamparo in drugi predstavniki opozicije. Izhajali so iz dejstva, da bo Zdravstvena ustanova, čim bo postala polnopravni lastnik, stavbo prodala. Ze nekaj časa zapirajo ambulante, ki so nekoč delovale v njej, in jih prenašajo v bolnišnico. To, je med drugim dejal Fiorelli, je v nasprotju s konceptom prevencije in na teritoriju razširjenih zdravstvenih služb.
V prid odložitvi so svetovalci opozicije navedli
KINO
GORICA
CORSO 18.00-20.00-22.00 »Piume di struzzo«. Igra Robin VVilliams.
TR2IC
COMUNALE 21.00 »Vol«. Rež. Vlmaz Giiney.
IZ3 OBVESTILA
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ vabi v petek, 31. maja, ob 18. uri na proslavo 50-letnice dejavnosti.
J PRIREDITVE
V KULTURNEM DO-MU V GORICI bo v petek, 31. maja, ob 20. uri telovadna akademija športnega združenja Dom. Spored bodo dopolnili člani pevskega zbora srednje šole Ivan Trinko in člani kulturniške skupine IKAR iz Kranja ter članice skupine Show dance senior.
GLASBENA MATICA GORICA vabi na Večer z glasbo, ki bo v soboto, 1. junija, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici. Nastopajo gojenci šole Glasbene matice.
še drug argument. Ce odbornik Fasola in direktor Baratti resno mislita graditi novo bolnišnico, naj prej dokažeta, da sta si zagotovila državna oziroma deželna sredstva, potem jim bomo lahko odstopili precej milijard vredno palačo za dopolnitev “bud-geta”. Skratka: občina ima v rokah sredstvo za pritisk, ki se mu ne sme odpovedati.
Z druge strani sta Zap-pala (CDU) in župan Valenti ugovarjala, da odložitev prenosa lastnine ni nobeno učinkovito orožje in da to vprašanje nima nobene zveze z referendumi. Sklep o prenosu je podprlo 16 svetovalcev večine, predstavniki opozicije so glasovali delno proti, delno pa so se vzdržali.
13 RAZSTAVE
V	GALERIJI KULTURNEGA DOMA bodo jutri ob 18.30 odprli razstavo likovnih del Etka Tutte. Na ogled bo do 10. junija.
V	KATOLIŠKI KNJIGARNI razstavlja kipar Zmago Posega. Ogled po umiku knjigarne.
S_____________IZLETI
SEKCIJA VZPI DOL-JAMLJE IN KD KREMENJAK prirejata 9. junija enodnevni avtobusni izlet v Čedad, Speter Slovenov in Fojdo (Faedis). Prijave sprejemajo Ettore Moro, Mario Croselli ter Karlo in Igor Kobal.
SPD GORICA prireja 9. junija izlet na Matajur ob priložnosti 25. Srečanja zamejskih planinskih društev. Prijave na sedežu ob sredah od 11. do 12. in ob četrtkih od 19. do 20. ure.
KD KRAS DOL-POLJA-NE priredi v nedeljo, 16. junija, izlet v Rezijo. Odhod ob 7. uri s Palkišča. Informacije in vpisovanje do 31. t.m. pri odbornikih.
KD RUPA - PEC bo za člane in prijatelje priredilo tridnevni izlet v Lombardijo in Piemont z ogledom jezer Como, Maggiore in Orta. Izlet bo od 30. avgusta do 1. septembra. Podrobnejša pojasnila daje Tanja Kovic tel. 882285.
U LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
OBČINSKA 1, Ul. S. Mi-chele 108, tel. 21074
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701
POGREBI
Danes: 9.30, Salvatore Moscato iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ignacija in na glavno pokopališče; 11.00, Santina De Miche-lis, vd. Malfatti iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče.
NOVICE
V	soboto bodo odprli odkriti bazen na Rojcah
Začetek prenovitvenih del v plavalnem centru na Rojcah so odgodili za nekaj mesecev, do jeseni, zato se bo dejavnost v odkritem in pokritem bazenu odvijala kakor običajno. Odkriti bazen bodo začeli uporabljati v soboto, 1. junija. Tako sporoča združenje Gorizia nuoto, ki je že sestavilo koledar dejavnosti za poletne mesece. Za občinstvo bosta veliki in mali bazen odprta ob delavnikih od 13. do 19. ure (razen ob sredah) ter ob sobotah in nedeljah od 10. do 19. ure. V dopoldanskem času bosta bazena na razpolago mladim članom poletnih središč. Združenje bo, začenši od 17. junija priredilo vrsto dejavnosti, od 13. junija pa tudi tečaj prve stopnje za potapljače.
60-letnica znanstvenega liceja
Znanstveni licej Duca degli Abruzzi slavi pomemben jubilej: 60-letnico ustanovitve. Obletnico bodo obeležili jutri, 30.t.m. ob 17. uri na slovesnosti v dvorani Luigi Fogar. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi publikacijo.
Smrtna nesreča na avtocesti
V	prometni nesreči na avtocesti Padova - Bologna v bližini kraja Monselice, je v ponedeljek umrla 55-letna Lidia Bellini iz Gorice ul. Duca d’Aosta 42, vodilna uslužbenka v veleblagovnici Standa. V avtomobil y 10 s katerim se je peljala proti Gorici je naletel mercedes 200 . V isti nesreči sta bili hudo ranjeni drugi dve osebi. Bellinijeva, ki je sestra občinskega svetovalca Franca Bellinija, je umrla v bolnišnici v kraju Monselice.
d !•: xz
V mah dvorani Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20) bo danes,
29. maja 1996, ob 20. uri predstavitev knjige Vilija Prinčiča
[p IE IM ® IN] /& [?€ D
V knjigi je avtor zbral 66 pričevanj ljudi, ki jih je prva svetovna vojna pregnala iz njihovih domov in vasi ter jih pognala v begunstvo po vsej Avstro-Ogrski in Italiji.
O knjižni pobudi in o strašnem obdobju 1. svetovne vojne bodo spregovorili Aldo Rupel, višji kustos novogoriškega muzeja Drago Sedmak in sam avtor.
Vljudno vabljeni!
Sekcija ITI: Slovenska konzulta Lige napada Sindikat slovenske šole
Slovenska konzulta Severne lige napada Sindikat slovenske šole in ga obtožuje političnih špekulacij v zvezi s problemom selitve slovenskega oddelka zavoda ITI Galilei v prostore slovenskega šolskega centra. Obtožba je odgovor na sobotno skupno manifestacijo SSS ter slovenskih šolskih in družbenih komponent pred sedežem Pokrajine.
V izjavi za tisk, ki nam jo je dostavil (samo v italijanščini) “odgovorni za problematike slovenske etnije v Gorici” Boris Tanko Pausic, je zapisano, da Slovenska konzulta Severne lige »jemlje na znanje upravičene zahteve profesorjev, dijakov in staršev slovenskih razredov pridruženih zavodu ITI Galilei, pomisleke pa ima
glede ravnanja Sindikata slovenske šole, ki se ni posvetoval z vsemi slovenskimi demokratičnimi silami, tudi vladnimi, preden je začel z akcijo, ki vodi samo v etnični spopad in krepi najbolj nazadnjaške sile, ki so prisotne v obeh frontah.«
Slovenska konzulta Lige sicer sprejema selitev petih slovenskih razredov iz zavoda ITI k zavodu Zois kot optimalno rešitev, hkrati pa trdi, da je treba pri tem upoštevati proračunsko stanje Pokrajine in »posebne pogoje receptivnosti v novi lokaciji«.
Tanko Pausic nakazuje možnost rešitve problema vendar šele v letu 1997, ko naj bi bila zaželena proračunska postavka v ta namen, pa tudi »opredelitev kom-
plementarnih sinergij«z goriškima parlamentarcema.
Odgovor Sindikata slovenske šole na ligaške obtožbe je pričakovati že danes na tiskovni konferenci, ki jo sindikat sklicuje z namenom, da bi pojasnil svoje stališče glede dveh najbolj perečih problemov slovenskega šolstva v Gorici: selitve oddelka ITI in zagotovitve stalnega sedeža za srednjo šolo Trinko. Glede obeh vprašanj, pojasnjuje SSS, je treba pozorno preučiti dolgoletno zaporedje dogodkov, ki je privedlo do današnjih težav: »Le tako se lahko preprečijo sterilne polemike, neobstoječe etnične kontra-pozicije in predvsem sramotne špekulacije nekaterih jastrebov lokalne politike.«
TRŽIČ / ODLOK O PREDČASNIH UPOKOJITVAH
Protest pristaniških delavcev
Sindikati nočejo diskriminacij v primerjavi z drugimi pristanišči
•FARGO
FINE CHEIUIICALS
34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918
COSMETICS ITALY
BTOPRIMA"
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA

■FARGO
FINE CHEMICALS
34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
BIOPRIMA
COSMETICS ITALY
CENTRALNA BANKA / V PETEK REDNI LETNI OBČNI ZBOR EMISIJSKEGA ZAVODA
Pričakovanje za nastop »preroka« Fazia
RIM - Leto nazaj, na predvečer letnega občnega zbora Banke Italije, je bilo italijansko gospodarstvo v polnem zagonu. Bruto domači proizvod je rasel s približno 3-odstotno stopnjo, eno najvisjih med industrijsko razvitimi državami, kar je krepilo optimizem in upanje, da so se Ceri krize dokončno oddaljile. Nekaj dili pozneje pa je guverner Antonio Fazio na skupščini emisijskega zavoda ohladil navdušenje, ko je dejal, da bo mogoče ubrati pravo pot samo pod zelo strogimi pogoji, med katere je guverner uvrstil predvsem znižanje inflacije, brezposelnosti in državnega primanjkljaja ter reformo pokojninskega sistema.
Dvanajst mesecev pozneje, tik pred novim občnim zborom centralne banke, ki bo v petek, 31. maja, dajejo makroekonomski podatki v celoti prav realizmu Antonia Fazia. Inflacijska stopnja, ki je bila maja lani na ravni 5,1 odstotka, se je znižala samo na 4,3 do 4, 4 odstotka, predvidevanje o rasti bruto domačega proizvoda se je znižalo na 1,8 odstotka, stopnja brezposelnosti se nikakor ne uspeva spustiti pod 12 odstotkov. Edini pozitiven podatek prihaja z denarnega trga, kjer si je lira močno opomogla in se vrnila na zelo obetajočo raven.
Povsem razumljivo je torej, da je pričakovanje za guvernerjeve zaključne ugotovitve zelo veliko,
saj je večina problemov, na katere je opozoril že lani, še vedno aktualna. Pokojninska reforma, za katero je Fazio že lani dejal, da je daleC od tistih, ki so jih izvedli v drugih razvitih državah, je danes v središču kritike podjetniških krogov; večja prožnost politike plaC, ki jo je guverner predlagal kot sredstvo za navezavo italijanskega juga na Evropo in za odpravljanje brezposelnosti, je danes predmet polemičnega soočanja med socialnimi partnerji; neizvedena korekcija neuravnovešene strukture javnih dohodkov poraja pojave davCne nestrpnosti; na področju sanacije javnih financ pa je potreben dodatni korektivni manever, ki ga je
Banka Italije zahtevala že pred tremi meseci. Le pri enem samem vprašanju je ostala centralna banka osamljena, in sicer pri ceni denarja. Uradna eskomptna mera je ostala namreč nespremenjena pri 9 odstotkih.
Pričakovanje za bližnji Fazio v nastop pa je tokrat še večje zato, ker se je medtem spremenil poli-tično-vladni okvir in so se povečale perspektive za politično stabilnost. Prvič po dolgih letih bo tako imela Banka Italije za sogovornika politično vlado z dobrimi možnostmi, da »preživi« vso mandatno dobo, v njej pa je povrhu tudi gospodarski »superminister«, Ciam-pi, ki je bil Faziov predhodnik na Čelu centralne banke.
ifi/Ji s	?E ČE 50,4 T5f	T PE >2,6 Ta	it	K 31j6	151	m rc 51 j6 155 St	)R 73 ■
l '1 amamKUt cjT					
10 TiAlt S I 1 I W 1	12£ 10	11,7	10' illlilill	1,7	10 PBmpppi	11,7 100 .2A 		6,9
					Hi
Marka padla na 1.006 lir
MILAN - Lira je včeraj napredovala na vseh mednarodnih trgih, v menjavi z marko pa je pridobila kar 5 lir glede na pretekli petek. Dopoldne je nemška deviza padla celo na 1.005 lir, na trgih pa je spet močnejše pričakovanje, da bo Banka Italije spričo ugodnega tečaja lira vendarle pozabila na inflacijo in znižala uradno obrestno stopnje, potem ko so operativne stopnje že občutno nazadovale.
DOLINA / DELEGACIJA SDGZ NA OBČINI ^
Sodelovanje jamstvo za gospodaiski razvoj
TRST - Zastopstvo Slovenskega morejo prosto posluževati mestnih
deželnega gospodarskega združenja je v preteklih dneh obiskalo občinsko upravo v Dolini. Zupanu Borisu Pangercu, podžupanu Stefančiču, odbornikoma Brajniku, L o vri hi in vodji tehničnega urada Gosmi so predstavniki stanovske organizacije predocili svoje poglede in predloge v zvezi s krajevno gospodarsko problematiko, pri čemer do dali poseben poudarek možnim pobudam za ta sektor, ki jih lahko uresniči občinska uprava.
Predsednik nadzornega odbora SDGZ PeCenik, elan predsedstva Ota in ravnatelj KocjanCiC so poudarili pozitiven prispevek Občine pri uresničitvi obrtne cone (konzorcij obrtnikov Dolina je zastopala Elena Paro-vel) in pri drugih vprašanjih. Izpostavili so tudi svojsko vlogo, ki jo ima uprava pri urejevanju ozemlja in pri omogočanju oziroma spodbujanju razvoja gospodarskih osebkov na tem območju.
Občine se morajo čimbolj pripraviti na postopno decentralizacijo javnih pristojnosti in ustreznih davčnih sredstev za financiranje lastne strukture in storitev. Tudi zato morajo imeti posebno razumevanje za krajevno gospodarstvo, saj to nemalo prispeva z raznimi dajatvami (krajevni davki ICIAP, ICI, TOSAP itd.) v občinsko blagajno. Prav tako so podčrtali ne zgolj ekonomsko, ampak tudi socialno vlogo trgovskih in gostinskih obratov, ki oživljajo vaška jedra in so še posebno dragocena za starejše in osamljene občane, ki se ne
veleblagovnic.
Združenje je v pripravi na srečanje z dolinsko upravo priredilo posvetovalni sestanek načrtovalcev, ki so elani sekeje prostih poklicev, da bi obravnavali vprašanja ureditve občinskega ozemlja, snujočega se regulacijskega načrta in drugih tem, ki so vezane na načrtovanje gospodarskih namembnosti v občini. Pripombe krajevnih načrtovalcev je posredoval geom. Bandi, občinska uprava pa je pokazala interes zanje in pripravljenost, da se posluži še drugih tehničnih prispevkov, ki jih lahko izrazijo strokovnjaki za ostala področja v okviru SDGZ.
Dolinski upravitelji so tudi sami podčrtali pomen, ki ga pripisujejo gospodarski komponenti v krajevni stvarnosti, in zatrdili, da bo nujno tudi za naprej složno in tvorno sodelovanje med javno upravo in zasebno pobudo, Ce hočemo doseči še druge pomembne rezultate, kot je npr. obrtna cona, ki pomeni obogatitev ne le občinskega, ampak širšega zaledja. Pri vprašanju turističnega ovrednotenja Doline GlinšCice in ostalih krajinsko-tradicionalnih točk Brega so na koncu vsi soglašali, da bo treba posvetiti temu posebno perspektivnemu področju poglobljeno obravnavo, pri kateri bodo morale sodelovati vse zainteresirane sredine: javne uprave, gostinsko-turistiCni operaterji, kmetovalci, vaške in druge družbene sile.
Davorin Devetak
BTP
BUONI DEL TESORO POLffiNNALI S TRILETNO IN PETLETNO ZAPADLOSTJO
■	Triletne obveznice BTP se koristijo od 15. aprila 1996 in zapadejo 15. aprila 1999; petletne obveznice BTP se koristijo od 1. maja 1996 in zapadejo 1. maja 2001.
■	Bodisi triletne kot petletne obveznice dajejo letno 9,50% bruto obresti, izplačljive po davčnih odbitkih v dveh obrokih: 15. oktobra in 15. aprila za triletne ter 1. novembra in 1. maja za petletne za vsako leto trajanja posojila.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem brez osnovne cene.
■	Dejanska čista donosnost prejšnje izdaje triletnih in petletnih BTP je znašala 7,41% oziroma 7,78% letno.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 30. maja.
■	Obveznice BTP se koristijo s 15. aprilom 1996 za triletne in s 1. majem 1996 za petletne; ob vplačilu (4. junija) bo treba plačati poleg cene, iznesene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za« rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
	28. MAJ 1996	v LIRAH	
52 S	valuta	nakupni	prodajni
9	ameriški dolar	1539,00	1580,00
?	nemška marka	1000,00	1024,00
S	francoski frank	294,00	303,00
st	holandski gulden	888,00	916,00
it	belgijski frank	48,10	50,00
5 E	funt šterling	2321,00	2392,00
	irski šterling	2395,00	2468,00
Fi	danska krona	257,00	265,00
	grška drahma	6,20	6,60
5 t	kanadski dolar	1118,00	1152,00
1?	japonski jen	14,10	14,70
	švicarski frank	1210,00	1246,00
	avstrjski šiling	141,20	145,50
	norveška krona	232,00	239,00
s :p	švedska krona	225,00	231,00
A j|	portugalski escudo	9,70	10,00
	španska pezeta	11,90	12,50
1	avstralski dolar	1218,00	1255,00
9	madžarski florint	11,00	14,00
?	slovenski tolar	11,20	11,70
S	hrvaška kuna	265,00	290,00
		
28. MAJ 1996	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1544,00	1574,00
nemška marka	1002,00	1020,00
francoski frank	293,00	303,00
holandski gulden	887,00	912,00
belgijski frank	48,27	50,07
funt šterling	2317,00	2397,00
irski šterling	2390,00	2485,00
danska krona	257,00	267,00
grška drahma	6,20	6,80
kanadski dolar	1116,00	1151,00
švicarski frank	1214,00	1239,00
avstrijski šiling	140,96	145,46
slovenski tolar	11,20	11,50
								
28. MAJ 1996	v LIRAH				12. APRIL 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni		valuta	nakupni	srednji	prodajni
					ameriški dolar	1.5007	1.5047	1,5087
ameriški dolar	—	1557,810	—		funt šterling	2.2676	2.2746	22816
ECU	—	1905,200	—		irski funt	2.3436	2.3506	2.3576
nemška marka	—	1006,860	—		kanadski dolar	1.1055	1.1095	1.1135
francoski frank		297,750						
funt šterling	—	2354,010	—		nizozemski gulden	89.387	89.497	89.607
holandski gulden	—	900,160	—		švicarski frank	23.120	123.220	23320
belgijski frank	—	48,988	—		belgijski frank	4.8587	4.8687	4.8787
španska pezeta	—	12,098	—		francoski frank	29.375	29.435	29.495
danska krona	—	260,720	—		danska krona	25.850	25.910	25.970
irski funt	—	2426,290	—		norveška krona	23.078	23.138	23.198
grška drahma	—	6,378			švedska krona	22.345	22.405	22.405
portugalski escudo kanadski dolar		9,815 1133,610			italijanska lira	0.9534	0.9574	0.9614
japonski jen	—	14,344	—		avstrijski šiling	14.200	14.220	14.240
švicarski frank	— .	1225,080	—		španska peseta	1.1912	1.1952	1.1992
avstrijski šiling	—	143,100	—		portugalski escudo	0.9700	0.9730	0.9760
norveška krona	—	235,440	—		japonski jen	1.3805	1.3820	1.3835
švedska krona	—	228,230	—		finska marka	31,940	32.020	32.100
finska marka		326,930						
H ZGODOVINOPISJE / »MlKROZGODOVlNA<7h
Giovanni Levi: Nematerialna dediščina
Giovanni Levi »Nematerialna dediščina«. Zivljenska pot piemontskega eksorcista iz XVII. stoletja. Zbirka Studia Humanitatis. Založba Skuc, Prevedel Srečko FiSer. Spremno besedo je napisala Marta Verginella.
Nematerialna dediščina Giovannija Levija sodi v histeriografsko strujo, ki jo poznamo z imenom »mikrozgodovi-na«. Na prehodu iz sedemdesetih v osemdeseta leta so zagovorniki inovativnega pristopa vzbudili polemiko z do takrat dominantnimi strujami italijanskega zgodovinopisja. Zgodovini velikih dogodkov in dejanj so očitali, da ne zaznava in ne bere mozaika majhnih stvarnosti, ki sestavljajo svet življenja. Pri raziskovalni praksi so ugotovili, da odnosi med drobnimi stvarnostmi in velikimi tokovi niso linearni. Preučevanje velikih dogodkov ni avtomatičen ključ za razumevanje drobnih sprememb, ki pogojujejo življenje manjših enot, kot so družina, vas, mesto itd. »Mikrozgodovinarji« so se lotili proučevanja majhnih enot, njihov pristop je bil interdisciplinaren. Mi-krozgodovine pa nikakor ne gre zamenjati za krajevno zgodovinopisje, kot ga poznamo iz brošur in izdaj o znamenitostih tega ali onega kraja. Epistemološka razprava je pri mikrozgodovi-ni vseskozi odprta. Majhno se sooča z velikim, bistveni problemi pa se izluščijo prav v relaciji mikrokozmosa in makrokozmosa.
Branje Levijeve knjige nam vseskozi p :jasnjuje proces v omenjenih odnosih. Nematerialna dediščina proučuje na videz nepomembno piemontsko vasico S antena. Osrednji junak »zgodbe« je eksorcist Giovan Bat-tista Chiesa, ob raziskovanju njegovega Življenja pa Levi odpira vprašanja širše skupnosti. Življenje se tako Siri v krogih, saj se skupnost srečuje s še večjim svetom. Vaško življenje se prepleta z vplivi, ki prihajajo iz velikega sveta in nanje reagira, čeprav reakcije niso nikoli enostavne. Levi nam ponuja še dodatno plast branja, ko nas vseskozi opozarja na metodološke in drugačne probleme, s katerimi se srečuje. Bralec ima vtis, da od blizu opazuje življenje in njegove protagoniste, režiser pa ga vseskozi opozarja na te-
hnične in interpretativne probleme predstave.
Ko se Levi sprašuje, zakaj je bil Giovan Battista uspešen pridigar in eksorcist, se sreča s prehodom iz enega pojmovanja medicine v drugega. Prepričanje, da je bolezen sad neke razumne volje in torej tudi osebnega greha, se polagoma umika brezosebnemu pojmovanju bolezni. V človeku se poruši določeno ravnovesje, za kar pa nista krivi slaba volja demona ali pa celo kaka osebna moralna ali drugačna napaka. Eksorcist v Santeni se približuje pojmovanju bolezni, ki ni več osebna krivda. Ko Levi proučuje prodajo zemlje, se vprašuje, če je v 17. stoletju v Santeni že obstajal prosti zemljiški trg. Ugotovi, da ne in da je pri tej opredelitvi bistveno, kako se oblikuje cena in ne, kdo kupuje. V Santeni so ceno oblikovali na podlagi sorodstva. Bližji je bil sorodnik, cenejše so prodali zemljo. Danes so cene zemlje navadno neodvisne od sorodstvenih vezi.
Osrednji problem knjige je »nematerialna« dediščina. Zakaj gre? Giovan Battistov oče ni bil kmet, ampak vaški podesta. Sinu ni pustil v dediščino običajne zemlje, ampak družinski ugled in položaj, ki pa se iz določenih razlogov skrhata. Dediščina ni torej več samo materialna, ampak je lahko tudi sad bolj zapletenih družbenih odnosov, ki višajo ali nižajo ugled, družbeni status. Premiki se ne javljajo enakomerno, odvisno je, če nanje gledamo z »velike« perspektive ali pa z »male«.
Spremno besedo h knjigi je prispevala slovenska tržaška zgodovinarka Marta Verginella, ki ponuja bralcu vpogled v diskusije znotraj italijanskega povojnega zgodovinopisja. V tem okviru mikrozgodovina najradikalneje spreminja osnovno usmeritev italijanske historiografije, ki jo je začrtal Croce. Iminenten vpliv je imel tudi Grarh-sci, vendar se Crocejev koncept in marskisticni pristopi epistemološko bistveno ne razlikujejo, različni so glede na predmet raziskav (ena veja zgodovinarjev proučuje elite, druga proletariat in socialna gibanja). Mikrozgodovina pa izpostavi prav tisto, za kar je bila zgodovina velikih dogodkov slepa.
A.M.
DIALOGI Z UMETNOSTJO SREDNJEVZHODNE EVROPE
Odličen začetek Brechtovega niza
Občinstvo je navdušil recital Brecht-Liederabend
Letos se bo splet kulturnih dogodkov, ki jih organizira združenje Sodobni Trst, odvijal v dveh sezonah: prva se je začela konec maja in se bo zaključila proti koncu junija, začetek druge pa je zamišljen v jeseni. Pretekli petek se je v gledališču Miela začel niz kulturnih prireditev, ki so v okviru spomladanskih Dialogov z umetnostjo srednjevzhodne Evrope namenjene ustvarjalnosti nemškega dramaturga Bertolda Brechta, ker prav letos proslavljamo štiridesto obletnico njegove smrti.
V petek so namreč na prvem »srečanju z Brechtom« v gledališču Miela najprej predstavili publiki umetniški opus glasbenika Kurta VVeilla, ki je bil tesni sodelavec Brechta in ki je mogoče tudi najbolje razumel in uglasbil verze nemškega pisca. V ta namen so v gledališču namenili prostor, kjer je poslušalec lahko sledil vodenemu poslušanju del Kurta VVeilla, in sicer prav začenši z zgodovinskimi posnetki do današnjih novejših. Potem sta bila-na vrsti dva filma, prvi, dokumentarec »Galileo«, kateremu je sledil še film »Happy edn«. Najbolj pa je občinstvo, ki pa na žalost ni preveč zasedlo dvorane, prevzel recital »Brecht-Liederabend«, predstava Brechtovih poezij in pesmi, v izvedbi treh briljantnih umetnikov:	pevk in
igralk Johanne Schall in Carmen-Maje Antoni ter pianista Karla-Heinza Nehringa (foto KROMA).
Johanna Schall je
Brechtova vnukinja in dela v berlinskem De-utsches Theatru kot režiserka, poleg tega pa še nastopa kot izvajalka Brechtovih del, katere je uspešno ponesla po celi Evropi. Carmen-Maja Antoni je od leta'76 stalna igralka v Berliner En-samblu, znani gledališki skupini, ki jo je leta‘49 ustanovil Brecht sam. Pianist Karl-Heinz Nehring pa je sedanji glasbeni vodja te skupine. Z odlično in dinamično izvedbo
Brechtovih pesmi je trio ponesel občinstvo v lepoto glasbenih del umetnikov, ki so sodelovali z Brechtom, od VVeilla, Ei-slerja, Dessaua, Guhla do samega Nehringa. Publika je bila tako očarana od takega prepričljivega nastopa treh berlinskih umetnikov, da jih je po končanem recitalu, ki je nepretrgoma trajal dobro poldrugo uro, s ploskanjem večkrat priklicala na oder. Za to pa so v zahvalo publiki dodali po
sporedu še tri songe.
Od petka do nedelje so se v raznih urah vrstili filmi, seminarji ter glasba Brechtovega ustvarjanja. Poleg gledališča Miela bodo naslednje prireditve še po drugih dvoranah, med temi tudi v Kulturnem domu, in sicer 15. junija, ko nas bo znana nemška igralka Gizela May spet ponesla v omamo glasbe in poezije Brechtovega sveta.
PAN
H
TRŽIČ / FESTIVAL MEDITERANSKE GLASBE __h
Večer posvečen sodobnosti
Tržiški mednarodni glasbeni festival z naslovom V večernem ozračju NelParia della sera), ki je letos posvečen glasbi nastali ob Sredozemskem morju, je do sedaj predstavil zelo zanimive koncerte. V ta okvir sodi tudi večer sodobne glasbe, ki je bil prejšnji torek. Na oder tržiškega občinskega gledališča sta stopila priznana italijanska koncertanta Roberto Fabbriciani in Massi-miliano Damerini. Oba glasbenika sodita med najboljše italijanske izvajalce sodobne glasbe. Flavtist Fabbriciani je že igral za najvažnejše glasbene ustanove in na najpomembnejših festivalih, kot so Bienale v Benetkah in Mag-gio mušicale v Firencah in festivali v Sieni, Spoletu, Parizu, Donau-eschingenu, itd. Tudi Massimiliano Damerini
ima zavidljiv koncertni kurikulum, saj je že nastopal po celi Evropi. Oba glasbenika sta s svojim izvajanjem spodbudila sodobne skladatelje, da so njima dvema posvetili številne skladbe. Med temi komponisti lahko omenimo Bussotija, Gaga, Castiglionija, Clementi-ja, Stockhausna, Petras-sija, Donatonija, Sciar-rina, itd.
Možnost, da lahko slišimo Fabbricianija in Damerinija v živo, je torej bila res izredna priložnost, ki pa je na žalost občinstvo ni izkoristilo, saj je bila dvorana skoraj prazna.
Koncertni spored je pričel Roberto Fabbriciani kot solist, ki je predstavil skladbo ”Lu-di Concertati I” živečega portugalskega skladatelja Emmanuela Nu-nesa; za to skladbo je Fabbriciani uporabil
neobičajno inačico flavte, in sicer basovsko, glasbilo pa so ozvočili. Kot smo lahko prebrali v koncertnem listu, je ta skladba nastala leta 1985. Fabbriciani nam je ponudil prepričljivo izvedbo, kljub težavam, ki jih predpostavlja igranje na bas-flavto. Točna intonacija je na tem glasbilu težko dosegljiva, ob tem pa je tudi instrument sam zelo težak. Po solističnem nastopu Fabbricianija je sledila skladba za klavir beneškega skladatelja Luigija Nona. Massimiliano Damerini je odigral delo "Sofferte onde serene” za klavir in magnetofonski trak. To skladbo je sicer No-no posvetil Mauriziu Polliniju, kateremu dolgujemo tudi prvo izvedbo. Z razliko od Polli-nija je Damerini podal zelo napeto izvedbo, v kateri pa je vsekakor bi-
lo zelo dobro ravnovesje med izvajanjem v živo in magnetofonskim trakom.
Prvi del koncerta sta izvajalca sklenila z delom ”Le temps rebel” Egipčana Ahmed Essayada. V tej skladbi se je komponist poslu-žil običajnih tehnik in pa tudi sodobnejših prijemov. Posebno zanimivo je bilo Dameri-nijevo neposredno igranje na klavirske strune; to izvajanje, ki ni sicer novost, saj jo v sodobni glasbi uporabljajo že dolgo let, pa je bilo zelo dobro vključeno v celotno zvočnost skladbe. Zelo verjetno so ob bas-flavti umetno ozvočili tudi klavirske strune.
V drugem delu koncerta je na srebrni flavti Fabbriciani podal skladbo "Preludij-Fantazija” grškega skladatelja Dimitrisa Kapsomeno-sa, kateri je nato sledilo
delo "Passages” za flavto in magnetofonski trak. V tem delu se je italijanski flavtist po-služil bodisi "normalne” pozlačene flavte, bodisi pozlačenega pikola; ta pa ni bil dober instrument. Tudi v štirih skladbah Spanca Luisa de Pabla je ob Da-merinijevi klavirski spremljavi predstavil različne inačice flavte. Koncert sta izvajalca zaključila z dvema skladbama Salvatoreja Sciarrina. Ta dela, kot sicer vsa druga, so bila na podobni kompozicijski ravni, ki ni vsekakor vsebovala večje umetniške izrazne moči. Izvajalca sta sicer zelo vestno in kakovostno predstavila skladbe, iz katerih pa nista bila zmožna izvali tega česar ni vlil sam skladatelj, tj. umetniške vrednosti.
Luisa Antoni
LJUDJE IN DOGODKI
Sreda, 29. maja 1996
EVROPSKA UNIJA / NA VČERAJŠNJEM SESTANKU PRISTOJNIH MINISTROV
Britanci ustavili odločitve o enotnem evropskem trgu
Izsiljevolno politiko Majorjeve vlade podpirajo tudi laburisti
BRUSELJ - Kriza, ki jo je sprožila bolezen norih krav, ogroža proces ustvarjanja enotnega evropskega trga. Pristojni ministri, ki so se včeraj zbrali v Bruslju, so se tako razšli brez sklepov, ki jih je pred rešitvijo krize težko pričakovati. Za podtajnika Gior-gia Bogija, ki je predsedoval včerajšnjemu ministrskemu sestanku, je bruseljski krst onemogočila obstrukcija britanske delegacije, ki se je držala navodil Johna Majorja. Sklepi so namreč naleteli na soglasno podporo, Britanci pa so ustavili resoluciji o poenostavitvi zakonodaje in o uskladitvi računovodskih postopkov. Povrhu ni bila sprejeta niti odločitev o programu pomoči za evropsko industrijo, Čeprav je kazalo, da pri tem ukrepu ne bo težav.
Evropski komisar Mario Monti je izrazil obžalovanje za položaj, v katerem se je včeraj zaradi britanskega zadržanja znašel ministrski svet tako v političnem kot v institucionalnem smislu. Vendar po njegovi oceni realizacija enotnega trga kljub temu ni prejucirana, saj se tudi London zelo ogreva zanj. Tisto, kar evropskega komisarja skrbi, pa je možnost, da bi se kriza zaradi bolezni norih krav zavlekla, kar bi privedlo tudi do praktične operativne škode.
V imenu -nacionalnega interesa so tudi britanski laburisti podprli izsiljevalno politiko Majorjeve vlade, s katero se po sondažah strinja veC kot polovica prebivalstva.
RDEČI KRIŽ / NAPOVEDI
čez deset let bo na svetu 100 milijonov beguncev
ŽENEVA - V bližnji prihodnosti bomo priCa biblijskim preseljevanjem milijonov in milijonov ljudi, ki bodo zapustili domovino v iskanju hrane. Tak katastrofalni scenarij je včeraj predocil Mednardni RdeCi križ v obračunu svojega letnega Poročila o katastrofah na svetu v letu 1996.
V prihodnjih letih bo število izgancev in beguncev skokovito naraslo, opozarja poročilo, ker se bo razmak med življenjskimi potrebami in razpoložljivimi prehrambenimi sredstvi še povečal. V prihodnjih desetih letih se bo število beguncev podvojilo, prehrambene potrebe
pa bodo za 37,7 tone prerasle razpoložljive rezerve. Med območji, ki bodo najbolj prizadete, so omenjene tudi države nekdanje Jugoslavije, ob njej pa še Ruanda in njene sosedne države. Veliko pomanjkanje grozi severni Koreji, kjer trpita lakoto veC kot dva milijona otrok in pol milijona noseCnic.
Lani so zabeležili na svetu kar 45 milijonov beguncev (deset let prej jih je bilo 22), napovedujejo pa, da bo Cez deset let to število naraslo na skoraj sto milijonov beguncev, in to predvsem zaradi povečanja notranjih konfliktov medetnicnega, rasnega in verskega izvora.
DC4 strmoglavilo zaradi požara v potniški kabini
MIAMI - Strahovito letalsko nesrečo, ki je pred d verni tedni terjala 110 smrtnih žrtev, ko je DC-9 družbe Valujet strmoglavil v močvirje takoj po vzletu, je po vsej verjetnosti zakrivil požar, ki se je vnel v potniški kabini. Izvedenci so pričeli razbirati posnetek razgovora med pilotoma, ki ga je avtomatično zabeležil magnetofon v Črni škatli.
Na letalih sta dve Črni škatli, ki sta v resnici oranžne barve: v eni so posneti vsi podatki o letu, v drugi pa razgovori v pilotski kabini. Prvo škatlo so odkrili takoj po nesreči, vendar ni bilo podatkov zadnjih nekaj minut preden je letalo treščilo v močvirje. Iz druge škatle, ki so jo našli pred nekaj dnevi po mučnem iskanju v močvirnatih vodah, kjer so številni aligatorji in
strupene kaCe, pa izhaja, da je nastal požar v kabini za potnike.
Robert Francis, podpredsednik NTSB-ja (National Transportation Safty Board), je povedal, da je požar izbruhnil kmalu po vzletu. DC-9 je bil v zraku vsega skupaj samo 6 minut. V zadnjih trenutkih, je pojasnil Francis, je pilotom že primanjkovalo kisika, kar se ne bi smelo zgoditi, Ce bi vse naprave na letalu delovale brezhibno.
Zanimivo je, da so nekaj dni po tragediji zabeležili začetek požara na krovu drugega letala iste družbe, na katerem so prevažali brez dovoljenja in brez primernih ..varnostnih mer na desetine starih in pokvarjenih jeklenk s kisikom, ki so jih odstranili iz drugih letal te družbe.
___________BUENOS AIRES / PREHRANA__________
Mlade Argentinke kot Valeria Mazza
Dekleta se odrekajo hrani, da bi ostale suhe, kar pa povzroča huda obolenja
BUENOS AIRES - Ali se še spominjate, kako prikupno se je Valeria Mazza, argentinska manekenka, pozibavala v bokih med letošnjim san-remskih festivalom italijanske popevke? Prevzela je marsikoga, a, sodec po tistem, kar piše argentinski tisk, tudi marsikoga (ali bolje: marsikatero) pogubila. Lepa plavolasa Valeria predstavlja »nevarnost za osebno intergiteto argentinskih mladoletnic.« Vsaj tako trdijo nekateri udeleženci zasedanja o problemih prehrane, ki jih je organiziralo argentinsko zdravniško društvo.
Tudi v Argentini so namreč mladoletnice začele posnemati manekenke in svetovno proslavljene lepotice, seveda z upanjem, da bi postale take, kot one. To pomeni: vitke. V tej imitacijski vročici so se zaCele
odpovedovati hrani, kar pa je imelo, seveda, zanje hude posledice. Vse veC jih boleha za bolezensko lakoto in za bolezenskim zavračanjem hrane. Prav želja, da bi zadostile modelom Zenske lepote, ki jih vsiljujejo televizija, reklama in Časopisje, je zanje še najbolj nevarna.
Na zasedanju so prišle na dan nekatere zakulisne nakane. Mnoge agencije zahtevajo od manekenk, da se dva ah tri dni pred defilejem odpovedo hrani: takrat lahko le uživajo tekočino, Ce pa se že odločilo za prigrizek, ga morajo nato izbruhati! Zdravniki so ugotovih, da imajo manekenke, ki se držijo tega »samomorilskega« pravila, mnogokrat prebavne probleme in menstrualne disfunkcije.
Martin Elortegui, ravnatelj argen-
tinske podružnice agencije Ford Mo-dels iz New Yorka, je priznal, da tehtajo manekenke na defilejih vsaj dva kilograma manj, kot znaša njihova običajna teža. Mariano Spina, odgovorni agencije Elenco, je zatrdil, da smatrajo manekenko, visoko meter 70, ki tehha veC kot 52 kilogramov, že za »debelušasto«. Take imajo malo možnosti za uspeh.
Psihologinja Monica Torres je povedala, da so prehrambeni problemi najbolj zaznavni pri 11-letnih in 12-letnih deklicah. Vse, seveda, sanjajo, da bi postale kot Valeria Mazza.
V tako zaskrbljujoči situaciji se je argentinska tvrdka vendarle odločila za »trezno« reklamo. »Oblačila oblečeš na telo, ne pa na okostnjak,« je bil eden od sloganov njene reklamne kampanje.
________VESOLJE / 1.600 KM NAD TIHIM OCEANOM____
Ameriške astronavte povabili na čaj v rusko vsemirsko postajo
Ameriški Endeavour bo po programih pristal danes v Floridi
VVASHINGTON - Vabila na Caj niso mogli sprejeti: ameriška astronavtka Shannon Lucid (na sliki z ruskima kolegoma, telefoto AP), ki je že od marca letos gost ruskega vsemirskega laboratorija Mir, je zaman povabila na popoldanski Caj astronavte ameriškega Endeavourja, ko so krožili nad Tihim oceanom v neposredni bližini, samo... 1.600 kilometrov daleč. Razdalja je kljub vsemu bila prevelika in ni bilo predvideno, da bi ameriški vesol-ci spremenili krožno tirnico, da bi se priključili na ruski Mir. Po programih bo Endeavour pristal danes ob 7.12 po krajevnem Času v floridskem Kennedy Space Centru.
ZDA / PRI UGLEDNI ZALOŽBI FODOR'S
Izšel je vodič po »homoseksualnih ZDA«
Namenjen je premožnejšim popotnikom
NEW YORK - Atlanta je prestolnica lezbijk, v Houstonu kraljujejo transvestiti, medtem ko se v kalifornijskem Palm Springsu »sprošča spolni naboj, karkršnega ni najti v nobenem poCiti-niškem središču na Zahodni obali«. Take in podobne informacije najdemo v novem vodiču založbe Fodor’s, ki je namenjen homoseksualcem pri njihovem spoznavanju Združenih držav Amerike.
Za homoseksualce specializiran vodic sicer ni novost na ameriškem bgu. Že leta so v obtoku, Čeprav v nizki nakladi, brošure, kot Spartacus International Guide in Damron Address Book. Najnovejši vodic pa je vendarle nekaj posebnega, saj ga je izdal založnik, katerega izdaje so zelo dobro zastopane v ameriških knjigarnah.
»To je ogromen korak naprej,« je komentiral David Alpert, založnik turističnega mesečnika Out and About, ne-menjenega bralcem gay. Založba Fo-dor’s se pri lansiranju novega vodica gotovo ni skrivala, ampak ga je pospremila z reklamno kampanjo po revijah,
kot je na primer Vanity Fair, in z organizacijo potujočih zabavh po vsej Ameriki, ki bi morale privabiti tisoče homoseksualcev.
»V ta vodic smo vložili najveCja sredstva doslej,« je za New York Times izjavil David Roth, eden od vodilnih v založniški hiši, ki je pristavil, da je Fo-dor’s svoje »pozlačene« standarde tokrat prvič ponudila popotnikom gay. Vodic po njegovih besedah sodi v strategijo iskanja novih bralskih niš.
Prva izdaja vodiča ima naklado 50 tisoč izvodov, njen avtor, 27-letni homoseksualec Andrew Collins, pa je za pripravo kar 20 mesecev potoval po ZDA po dolgem in počez. V tisk so prišli tako konvencionirani naslovi, hoteh in luksuzne restavracije (kot Four Seasons v Philadelphiji, Rubicon v San Franciscu in Triangle Irm v Santa Fe), pa tudi klubi, bari in plaže, ki uživajo poseben sloves med homoseksualci. Ne manjkajo niti kulturni dogodki, med njimi festival filma gay v Santa Feju, in naslovi pastorjev, ki so voljni poročati homoseksualne pare.
RUSKI PREDSEDNIK NA OBISKU V ČEČENIJI
IZRAELSKE PARLAMENTARNE VOLITVE
»Separatisti so premagani«
Zgodovinski sporazum le do volitev?
Strah pred mirom in strah pred vojno na tehtnici
Zadnje raziskave niso mogle napovedati zmagovalca
MOSKVA, GROZNI (Reuter, M. S.) - Le dan po podpisu mirovnega sporazuma z voditeljem Čečenskih upornikov Zelimhanom Jandarbijevim se je ruski predsednik Boris Jelcin podal na obisk v separatistično republiko, ki bo po njegovih besedah za vedno ostala del Ruske federacije.
»V Čečenijo prihajam z mirom,« je agencija Inter-faks povzela Jelcinove besede, ki jih je izrekel takoj po prihodu na močno zastraženo letališče Severni pri Groznem. Varnostni organi so tujim novinarjem povsem onemogocih gibanje, tako da ni jasno, ah je Jelcin sploh prišel v prestolnico, ki so jo njegove enote povsem razdejale. Nacionalna televizija je predvajala le posnetek, na katerem je Jelcin nagovoril vojake, ki so ga pričakali
na letališču. »Končno ste zmagali,« je sporočil pripadnikom 205. motorizirane brigade. »Premagali ste uporniški režim Džo-harja Dudajeva,« je dodal Jelcin, ki je hkrati priznal, da so vojaško kampanjo, v kateri je življenje izgubilo veC kot 30 tisoC ljudi, zaznamovale številne napake. S kislim izrazom na obrazu je položil cvetje na spomenik padlim borcem in pojasnil, da je vojna v Čečeniji največje razočaranje njegovega predsedni-
škega mandata.
Kljub temu meni, da je bila vojaška operacija nujna. »Zgodil se je državni udar. Oblast so prevzeli separatisti. Medtem ko smo skušali svojo nalogo opraviti Cim bolje, smo naredili tudi nekaj hudih napak. Ne izogibam se odgovornosti zanje,« je izjavil Jelcin.
Ruski predsednik je želel še pred junijskimi volitvami nasprotnikom dokazati, da je sposoben rešiti krizo v Čečeniji. Zato so zadnjih nekaj tednov njegove enote silovito pritisnile na položaje upornikov. Pred dvema dnevoma je padlo še zadnje večje oporišče gverilcev Bamut, s Čimer se je odprla pot do podpisa sporazuma, ki pa zajema le vojaška vprašanja. Tako še naprej ostaja nerešeno vprašanje prihodnjega statusa Čečenije. Jelcin je že na poti v Grozni jasno povedal, da mu niti na misel ne prihaja možnost o priznanju neodvisnosti separatistične republike. »Pokazati in dokazati moramo, da je Čečenska republika v Rusiji in nikjer drugje, »je izjavil Jelcin. Po njegovih besedah je bil to tudi glavni namen obiska, med katerim je veliko pozornosti namenil tudi obnovi države, ki naj bi stala kar nekaj milijard dolarjev.
Medtem je voditelj upornikov Jandarbijev že zapustil Moskvo in se umaknil v svoje oporišče v gorah na jugu domovine, kjer naj bi ukrenil vse potrebno za zagotovitev premirja, ki naj bi v skladu s sporazumom začelo veljati v petek ob 20. uri. Po prvih podatkih naj bi se umik ruske vojske že začel.
Ruski predsednik Jelcin se ni zbal poti v Čečenijo (Reuter)
JERUZALEM (Reuter, B. 2.) - Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da bo Simonu Peresu na današnjih izraelskih parlamentarnih volitvah z zelo majhno večino glasov le uspelo premagati izzivalca Benjamina Netanjahuja. Peres naj bi dobil 51,5 odstotka, Netanjahu pa 48,5 odstotka glasov.
V zadnjih tednih se je Netanjahu počasi, a vztrajno približeval Peresu, zadnji dve javnomnenjski raziskavi pa sta pokazali, da je Peres Ne-tanjahuju vnovič nekoliko »ušel«. Vendar strokovnjaki menijo, da je treba pri tovrstnih raziskavah vedno računati s približno triodstotnimi napakami, tako da je še vedno zelo tvegano napovedovati, kdo bo zmagal.
Izraelske oblasti so na današnjih volitvah uvedle zelo stroge varnostne ukrepe. Za varnost bo skrbelo 24 tisoC vojakov, policistov, rezervnih policistov in pripadnikov civilne zaščite. Celotno izralesko predvolilno kampanjo sta namreč zaznamovala novembrski atentat na Jicaka Rabina in nevarnost vnovičnih samomorilskih napadov palestinskih skrajnežev. V tujini - predvsem v VVashingtonu in arabskih prestolnicah - pa so pozornost usmerili na nevarnost, da bo morebitna zmaga Netanjahuja pomenila konec bližnjevz-hodnega mirovnega procesa. Sirija je na primer včeraj izrazila mnenje, da bi Netanjahujeva zmaga uničila vse možnosti za mir na Bližnjem vzhodu. Sirski zunanji minister Faruk Sara je dejal, da ne more biti miru, če Arabcem ne bodo vrnili vseh zasedenih ozemelj. »Tisti, ki poziva k miru in varnosti, hkrati pa noče
vrniti Golana in ostalih arabskih ozemelj, poziva k vojni, ne k miru,« je dejal Sara. Medtem ko Peres trdi, da se bodo o Golanu še pogovarjali, je Netanjahu kakršnokoli razpravo o tem že zavrnil. Prav tako je Netanjahu zavrnil vsakršna pogajanja o Jeruzalemu. »Nobenega dogovora o Jeruzalemu ne bom priznal,« je v enem od svojih intervjujev zatrdil voditelj Likuda. Palestinski voditelj Jaser Arafat pa je dejal, da se ni bati, da bi Netanjahu lahko prekinil mirovni sporazum. »Sporazum smo
podpisali z izraelsko vlado. To ni bilateralni, marveč multilateralni sporazum,« je dejal Arafat in dodal, da bo mednarodna skupnost Netanjahuja prisilila, da se bo držal dogovora.
Peres se je včeraj še zadnjič pred volitvami sešel s svojim kabinetom. Dejal je, da je v štiriletni laburistični vladavini na Bližnjem vzhodu zavel svež veter. Obžaloval je le, da seji vladnega kabineta ne predseduje Jicak Rabin. Bil pa je tudi zelo nejevoljen, ker izraelska zakonodaja dovoljuje, da se bo volitev lahko udeležil tudi Rabinov morilec. »Moja resnična želja je, iti v smeri miru na Bližnjem vzhodu,« je po sestanku novinarjem dejal izraelski premier.
Izraelski vojaki so začeli vohti že včeraj, za večino ostalih državljanov pa so se volišča odprla danes zjutraj. 3.933.250 volilnih upravičencev bo lahko oddalo dva glasova - enega stranki in enega premieru. Izraelci lahko namreč danes prvič v zgodovini premiera volijo neposredno. S tem želijo Izraelci doseči, da bi imel njihov ministrski predsednik do svojih volilcev večjo odgovornost. Za 120 mest v knesetu (izraelskem parlamentu) se poteguje 21 političnih strank. Volilni prag za vstop v parlament je 1, 5 odstotka. Volišča bodo zaprli zvečer ob sedmi uri. Prve rezultate bodo objavili nekaj ur potem, uradne rezultate pa morajo objaviti v osmih dneh.
IZRAELSKE JAVNOMNENJSKE RAZISKAVE
Zadnja raziskava javnega mnenja kaže, da bo izid današnjih izraelskih parlamentarnih volitev in volitev premiera zelo tesen.
priljubljenost v odstotkih
24. november:
Atentat na izraelskega premiera Jicaka Rabina.
60 ^pi
25. februar:
Bombna
napada.
SIMON PERES (laburistična stranka)
3. in 4. marec:
Bombna
napada.
25. april:
Palestinski nacionalni svet spremeni listino PL0, ki ne govori več o uničenju Izraela.

11.-27. april:
Vojaška operacija v Libanonu.


28. maj:
Zadnja
raziskava pred volitvami.
november 1995 december januar 1996 februar
marec
april
maj
INDIJSKEMU MANDATARJU VADŽPAJU NI USPELO DOBITI ZAUPNICE V PARLAMENTU
NOVICE
Vlado naj bi sestavil Deve Govda
NEW DELHI (Reuter, B. 2.) - Indijskemu mandatarju Atalu Bihariju Vadžpaju včeraj v indijskem parlamentu ni uspelo dobiti zaupnice, zato je predsedniku Sankarju Dajal Sarmi ponudil odstop. Indijski predsednik je že izbral novega premiera, ki ga bo uradno imenoval prvega junija. Novo vlado bo poskušal sestaviti Deve Govda, ki je elan Združene fronte.
Vadžpaj je včeraj v več kot enournem govoru - parlamentarce je nagovoril v štirh jezikih, in sicer v hindujskem, angleškem, tamilskem in sanskrtskem - uporabil vse svoje govorniške sposobnosti, da bi svoji vladi zagotovil večinsko podporo. Govor je usmeril predvsem proti Združeni fronti in njenemu zavezništvu s Kogresno stranko. »Menim, da vaša vlada ne bo imela dolgega življenja. Težave je hnela že pri rojstvu in težave bo imela tudi, ko si bo prizadevala preživeti,« je svojim nasprotnikom dejal Vadžpaj. Njegovi pozivi so naleteli na gluha ušesa, tako da je moral Vadžpaj končno le priznati poraz in odstopiti. »Pripravljeni smo sedeti tudi v opozi-
ciji,« je ob odhodu še dejal Vadžpaj, ki si je pridobil sloves indijskega premiera z najkrajšim mandatom.
Deve Govda, predsednik južne zvezne države Kama-taka, je politični pragmatik, ki skuša združiti ljubezen do svojih kmečkih korenin in naklonjenost tujim vlagateljem. Politični komentatorji trdijo, da Govda simboh-zira politični konsenz, ki naj bi zagotovil nadaljevanje gospodarskih reform, ki jih je začel izvajati Narasim-ha Rao. Prav tako Govda simbolizira vzpon regionalnih strank in voditeljev. »Časi, ko je zvezno vlado vodila ena sama stranka, so mimo. Regionalne stranke so sedaj močnejše. Njihov glas se mora shšati,« je dejal novi premier.
Govda bo moral, če bo hotel postati premier, najprej odstopiti s položaja premiera Kamatake. Deve Govda tudi ni član parlamenta in ga bodo morali v roku šestih mesecev po prevzemu premierske službe izvoliti še v spodnji
dom indijskega parlamenta. Ko so novega premiera vprašali, ali je kaj vznemirjen, je dejal: »Nobenega vznemirjenja ni, ker tega nisem nikoli pričakoval... Potrudil se bom, da bom izpolnil pričakovanja petsto milijonov ljudi,« je de-
jal Govda, ki bo moral po mnenju analitikov usklajevati interese regionalnih strank in zahteve Kongresne stranke po nadaljevanju Raovih reform. Analitiki menijo, da Govdova vlada ne bo zdržala petletnega mandata.
Novi indijski premier bo Deve Govda, predstavnik levičarske Združene fronte (Reuter)
Nov incident med Grčijo in Turčijo
ATENE (STA) - V grških ozemeljskih vodah blizu spornega otočka Imia sta se včeraj zaletela grški in turški patruljni čoln. Do trčenja je prišlo na odprtem morju, pri tem pa je bil grški patruljni čoln huje poškodovan, vendar mu je uspelo pristati v bližnjem pristanišču Kos. Grško zunanje ministrstvo je nato sporočilo, da bo pri turški vladi »ustrezno ukrepalo«. Včerajšnje trčenje je že tretji incident med grškimi in turškimi plovili po januarju letos, ko sta bili državi zaradi otoka Imia tik pred vojaškim spopadom.
Pavel Lazarenko postal novi ukrajinski premier
KIJEV (STA, dpa) - Ukrajinski predsednik Leonid Kučma je včeraj za novega ministrskega predsednika imenoval dosedanjega podpredsednika vlade Pavla Lazarenka, ki bo na tem položaju nasledil v ponedeljek odstavljenega Jevgenija Marčuka. Predsednik Kučma je Marčuku očital zlasti neučinkovitost pri izvajanju gospodarskih reform.
Li Peng za sodelovanje z Združenimi državami
PEKING (STA) - Kitajski premier Li Peng je ocenil, da bi morali Kitajska in Združene države Amerike, državi, ki sta na robu trgovinske vojne, sodelovati, ne pa vztrajati v spom, Kot je poročal pekinški Narodni dnevnik, je Li Peng v ponedeljek na sestanku s predstavniki dveh ameriških naftnih družb dejal, da je sodelovanje v interesu obeh držav, zato bi Kitajska in ZDA morali postati partnerki. Sredi tega meseca je Washmgton zaradi nespoštovanja bilateralnega sporazuma o zaščiti intelektualne lastnine napovedal uvedbo trgovinskih sankcij proti Kitajski, slednja pa je »obljubila« protiukrepe.
POGOVORI - V organizaciji Slovenskega zdravniškega društva in uredništva Zdravniškega vestnika je bil včeraj prvi Pogovor v Domu slovenskih zdravnikov. Obravnavali so Creutzfeldt-Jacobovo bolezen oziroma »bolezen norih krav«. Tudi naslednji pogovori bodo namenjeni strokovnim, družbenim, kulturnim in drugim vprašanjem, s sodelovanjem kvalicifiranih predstavnikov posmeznih strok.
SPORAZUM - V Ljubljani se je včeraj zaCel Sesti krog pogovorov vladnih delegacij Slovenije in ZR Nemčije o sklenitvi sporazuma o socialni varnosti med državama. Do konca tedna naj bi dokončno uskladili besedili osnutka z zaključnim protokolom.
SPREJEM - Na včerajšnjem sprejemu, ki ga je priredil luksemburškemu predsedniku parlamenta Jeanu Spautzu, je Jožef Skolc izrazil upanje, da se bo po zadnjih diplomatskih srečanjih med Slovenijo in Italijo odprla pot za podpis asociacijskega sporazuma z EU. Danes bosta oba predsednika o njunih pogovorih spregovorila na novinarski konferenci.
RAZVOJ - Slovenska znanstvena fundacija bo 10. in 11. junija organizirala prvo letno konferenco na temo »Pospeševanje tehnološkega razvoja Slovenije«. Na njej bodo poleg domačih sodelovali tudi tuji priznani strokovnjaki iz akademske in gospodarske sfere.
KONFERENCA - Te
dni poteka v Torinu ministrska konferenca držav Evropske unije, srednje in vzhodne Evrope ter centralne Azije, na kateri obravnavajo probleme izobraževanja in zaposlovanja. Slovenijo na konferenci zastopa državni sekretar za visoko šolstvo dr. Pavel Zgaga.
AKCIJA - Slovensko ekološko gibanje organizira v sodelovanju z društvom Zeleni prstan in podjetjem Želva ob dnevu varstva okolja Čistilno akcijo na Poti spominov in tovarištva. Potekala bo v petek, po koncu pa se bodo udeleženci zbrali na zaključni slovesnosti v rekreacijskem centru Mostec.
STAVKA - Samostojni sindikat delavcev v kontroli letenja (SSKL) in Sindikat aeronautiCnih informacijskih in tehničnih služb (SATTS) tudi po ponedeljkovih pogovorih i predstavniki ministrstva za promet in zveze vztrajata pri napovedi stavke za 31. maj. Ker se pogajanja z vlado te dni nadaljujejo, še obstaja možnost prekh-ca stavke.
NADALJEVANKA -
Premier dr. Janez Drnovšek je včeraj nadaljeval pogovore s predstavniki parlamentarnih strank. Sestal se je z voditelji Slovenske ljudske stranke, Demokratske stranke in Slovenske nacionalne desnice ter z njimi izmenjal stališča o najaktualnejših političnih in gospodarskih temah.
DRŽAVNI ZBOR / NADALJEVANJE 39. REDNE SEJE
Nova komisija za evropske zadeve
Razpravo o trgovanju z orožjem bodo nadaljevali ko bo vlada odgovorila na Jagodnikova vprašanja
LJUBLJANA (STA) - Državni zbor je na predlog Mirana Potrča (ZLSD) prekinil včerajšnje zasedanje zaradi srečanja vodij poslanskih skupin s predsednikom luksemburškega parlamenta Jeanom Spautzom, ki se je mudil na enodnevnem uradnem obisku v Sloveniji. Zasedanje so poslanci prekinili med odločanji v okviru vobtev in imenovanj, kjer so ob težavah s sklepčnostjo dah soglasje k imenovanju 15-članskega zdravstvenega sveta in odločili o predlogih sodnega sveta za izvobtev sodnikov na vrhovnem, višjih, okrožnih in okrajnih sodiščih v državi.
Usklajevanja pred vrati parlamenta so lahko včasih zelo uspešna (Foto: B. Plavevski)
Že pred tem pa je DZ končal tudi konec minulega tedna prekinjeno točko - poslanske pobude in vprašanja -med katero so na zahtevo skupine poslancev s prvopodpisanim Jožetom Jago-dnikom opravili razpravo o trgovanju z orožjem v času po slovenski osamosvojitvi. Po uvodnem nastopu predlagatelja je DZ sklenil, da bo razpravo o morebitni odgovornosti nosilcev javnih pooblastil za trgovanje z orožjem na Cmo v Času po slovenski osamosvojitvi opravili na naslednji redni seji, ko bo vlada predložila odgovore na blizu 30 vprašanj, ki jih je doslej zastavila skupina poslancev. Poleg vladnega poročila želi DZ tudi poročila Sove in varnostnega organa ministrstva za obrambo ter kriminalistične službe o trgovanju z orožjem od leta 1990 do leta 1995.
Jože jagodnik je med predstavitvijo zahteve v zvezi z orožarsko afero poudaril, da med triletnim zastavljanjem poslanskih vprašanj o tej temi ni niti enkrat »postavil vprašaja pred oboroževanje države za potrebe osamosvajanja«, temveč je bila »srčika« doslej zastavljenih vprašanj v tem, da pristojni državni organi raziščejo morebitno odgovornost nosilcev javnih pooblastil za trgovanje z orožjem po osamosvojitvi Slovenije - od julija 1991 naprej. Dejstvo je, da ima državno tožilstvo v tem trenutku šest oziroma osem ovadb za domnevno vpletene, od katerih sta dva bivša ministra, je povedal Jože Jagodnik
Zdravstveni svet bo vodil prof. dr. Zoran M. Arnež -predstojnik klinike za plastično kirurgijo in opekline v ljubljanskem kliničnem centru. Pred glasovanjem sta predla-
gani sestavi sveta nasprotovala poslanca ZLSD Mateja KoZuh-Novak in Dušan Bavdek, saj bi ga po njunem mnenju morali okrepiti z zdravniki iz osnovnega zdravstvenega varstva.
Poslanke in poslanci državnega zbora so v okviru redne točke volitev in imenovanj v popoldanskem nadaljevanju zasedanja imenovali
skupščino kapitalskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, nadzorni odbor republiškega stanovanjskega sklada ter podprli veC predlogov sodnega sveta in ministrstva za pravosodje za izvolitve oz. razrešitve na področju pravosodja. Po poteku štiriletnega mandata so poslanci imenovali tudi nov nadzorni odbor republiškega
stanovanjskega sklada.
Parlamentarci so v nadaljevanju te točke dnevnega reda z odlokom ustanovili komisijo za evropske zadeve, ki bo obravnavala zadeve v zvezi z vključevanjem Slovenije v evropske integracijske procese. Novoustanovljena komisija bo poleg tega koordinirala delovanje matičnih delovnih teles v zvezi s približevanjem
Evropski uniji (EU), jim dajala mnenja, priporočila in opozorila, spremljala izvajanje harmonizacije slovenske zakonodaje s pravom Evropske unije, obravnavala program vključevanja Slovenije v EU in spremljala njegovo izvajanje.
Državni zbor je za novo predsednico parlamentarnega odbora za mednarodne odnose imenoval Mihaelo Logar (-SLS), s tega mesta pa sicer le formalno razrešil Zorana Thalerja. DZ je poleg tega z mesta elana odbora za mednarodne odnose razrešil Andreja Lenarčiča (Skupina samostojnih poslancev), iz vrst poslanske skupine LDS pa imenoval tri nove elane odbora, Dragana Černetiča, Toneta Partljiča in Toneta Anderliča. Poslanke in poslanci so nato z 32 glasovi proti zavrnili predlog odloka o sestavi novoustanovljene komisije za evropske zadeve, ki naj bi jo na predlog matične komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (KVIAZ) vodil Miroslav Mozetič (SKD).
Pred koncem zasedanja so še razrešili dosedanjega predsednika KVIAZ Toneta Anderliča (LDS) ter na njegovo mesto izvolil strankarskega kolega Petra Petroviča (LDS).
DNS IN SNS O PRIMERU SLAK
Mii vir informacij
LJUBLJANA - V ponedeljek so kriminalisti UNZ Ljubljana v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin v aferi Kaminsky na uradno zaslišanje prisilno privedli novinarja RTV Slovenija Uroša Slaka. Včeraj sta se s tem v zvezi odzvala tudi Društvo novinarjev Slovenije (DNS) in Sindikat novinarjev Slovenije (SNS).
V skupni izjavi za javnost stazapisala, da ni nobenega razloga za to, da se novinarji ne bi odzvali vabilu kriminalistov na t. i. pogovor, Ce gre za postopek, ki ima kritje v zakonski normi. Po njihovem mnenju tudi ni nobenega razloga za prisilno privedbo tistih novinarjev, ki se takšnega pogovora ne želijo udeležiti, ker že vnaprej zavračajo zahtevo po razkritju vira informacij.
Takšna zaščita vira informacij je namreč novinarska dolžnost. DNS in SNS med drugim pozivata slovenske medije, da v takšnih primerih svojim novinarjem nudijo ne le moralno, temveč tudi kvalificirano pravno pomoč ter se tako distancirajo od enega od velikih slovenskih koncernov, ki je kriminalistom v istem primeru omogočil množično testiranje s poligramom in prispeval k ustvarjanju ozračja, v katerem so zaposleni privolili v testiranje. »Ce delničarje koncerna po tem dogodku ne vznemirja vprašanje, ali so na Čelu podjetja res pravi ljudje, pa bi moral postopek vzbuditi vsaj zanimanje slovenskega varuha človekovih pravic,« zaključujeta SNS in SNS v skupni izjavi.	(N. R.)
VPLETENOST V PRIMER ISKRE / PRIČANJE KOCIJANČIČA IN POTRČA
Zavrnila vse obtožbe
Priči trdita, da z razpadom Iskre Delte nista bili povezani
LJUBLJANA (STA) - Parlamentarna komisija o preiskavi politične odgovornosti posameznih nosilcev javnih funkcij za razkroj gospodarskega sistema Iskre je na včerajšnji seji zaslišala poslanca državnega zbora Janeza Kocijančiča in Mirana Potrča, oba iz vrst opozicijske Združene liste socialnih demokratov.
Priči sta bili na zaslišanje vabljeni, ker so ju na minulih zaslišanjih kot odgovorni osebi omenjale druge pri-Ce, predvsem Danijel Malenšek, oba pa sta njihove trditve zavrnila: Kocijančič je poudaril, da nikdar ni bil kandidat za generalnega direktorja Iskre Delte, Potrč pa, da kot predsednik nekdanje slovenske skupščine ni zaviral preiskav o propadu Iskre. KocijanCiC je povedal, v preteklem desetletju namreč skoraj ni imel poli-
tičnih funkcij, saj je bil kot elan vlade Staneta Kavčiča po njenem odstopu označen za neprimernega, pa tudi v Iskri nikdar ni bil zaposlen. Kot grobo sprenevedanje je zavrnil trditve priče Danijela Malenška na eni od preteklih sej, da je bil kandidat za generalnega direktorja Iskre Delte, saj je v resnici v okviru izvršnega sveta v začetku 80. let vodil le pripravljalni odbor za združevanje računalniških kapacitet; ta se je ukvarjal z
oblikovanjem zasnove, na podlagi katere je kasneje nastala Iskra Delta. Konceptu, ki je bil kasneje sprejet, je KocijanCiC nasprotoval.
PotrC, ki je v 80. letih opravljal vrsto političnih funkcij in bil v obdobju od leta 1986 do leta 1990 predsednik slovenske skupščine, je kot neresnične zavrnil Malenško ve trditve, da kot predsednik skupščine ni opravil potrebnega za rešitev stanja v Iskri. Malenšek mu je predvsem očital, da je preprečil oblikovanje komisije o raziskovanju propada Iskre, za katero je dal pobudo. PotrC je z natančnim navajanjem dejstev razlagal drugače. Malenšek naj bi pobudo v
skupščino poslal aprila 1990, le mesec pred volitvami, zaradi katerih je predsedstvo skupščine sprejelo odločitev, da ne bo sklicalo nove seje, za prihodnji parlament pa bo pripravilo pregled nedokončanih zadev; vanj je bila vključena tudi Malenškova pobuda. »Pobuda je bila vložena prepozno in vse ostalo so namigovanja,« je poudaril PotrC in dodal, da se v času njegovega vodenja skupščine gradivo nikdar ni izgubljalo. Povedal je še, da skupščina neposrednega vpliva na gospodarstvo in v okviru tega na Iskro ni imela, do neke mere ga je imel le izvršni svet, nihče pa si ni želel uničenja Iskre.
DARILO ZA KIRURŠKO GASTROENTEROLOŠKO KLINIKO
Operacije s pomočjo robota
Aparat olajša delo zdravniku, poseg pa je prijazen za bolnika
LJUBLJANA - Kirurška gastroenteroloSka klinika Kliničnega centra je od včeraj bogatejša za pomembno aparaturo - avtomatiziran endoskopski sistem za optimalno nastavitev optike AESOP.
Aparat, katerega nakup je omogočilo podjetje Me-tropolis Media in je med prvimi v Evropi, je predstavnikom klinike v imenu Mestne občine Ljubljana predal župan dr. Dimitirj Rupel. Sistem AESOP je uporaben pri vseh endoskopskih operacijah, še posebej pri gastroenteroloških in ginekoloških. Aparat, ki ga je z izkušnjami računalništva in robotike v sodelovanju z Naso razvilo kalifornijsko podjetje Compu-
ter Motion, je zasnovan za optimalno držanje in gibanje laparoskopa med kirurškim posegom v trebušni votlini. Členasto kovinsko »roko« lahko kirurg vodi z nožnim vzvodom ali z ročnim upravljalcem, in to neprimerno mirneje in bolj zanesljivo kot človek, napravo pa v celoti nadzoruje računalnik z ROM softve-rom. Laparoskopske slike in položaji laparoskopa se vnašajo v spomin za kasnejše preglede in za vrni-
tev v eno od prejšnjih pozicij. Ker kirurg sam nadzoruje celoten postopek, so operacije opravljene skoraj za petino časa hitreje, poseg je prijazen za bolnika, ležana doba pa se skrajša na eno tretjino. Za kirurško gastroenterološko kliniko pomeni dragoceno pridobitev, saj na leto opravijo več kot pet tisoč operacij, med njimi tudi najzahtevnejših.
Aparat AESOP, ki mu pravijo tudi prvi robotski asistent za minimalno invazivno kirurgijo, je vreden 25 tisoč dolarjev, dobili pa smo ga tretji v Evropi - za Veliko Britanijo in Belgijo.	(KaN)
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
SSG
Danes, 29. t.m., ob 16.00 (red I) ): Maurizio Costanzo »Izpraznjeno vrni«. Režija Jaša Jamnik. Nastopata Polona Vetrih in Adrijan Rustja.
Danes, 29. t.m., ob 21.00 - v Barkovljah pri Sireni ponovitev dela: M. Kmecl »Andrej Smole - Znameniti Slovenec® v izvedbi Toneta Gogale.
Gledališče Verdi
Dvorana Tripcovich
Operna in baletna sezona 1995/96
Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« - v
sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico:
ponovitev Verdijeve opere »La Traviata« bo
danes, 28. t. m., ob 20. uri (red E). Dirigent
T. Severini. Režija U. Santicchi.
Ponovitve: jutri, 29.5., ob 20. uri (red F); Četrtek, 30.5., ob 20. uri (red C); sobota, 1.6., ob 20. uri (red L) in nedelja, 2.6., ob 16. uri (red G).
GORICA
Kulturni dom
Danes, 28. t.m. (red B), ob 20.30- predstava v abonmaju SSG - komedija M. Costanza »Izpraznjeno vrni».V glavnih vlogah Polona Vetrih in Adrijan Rustja.
V	ponedeljek, 3. junija, ob 20.30 - M. Kmecl - »Andrej Smole - Znameniti Slovenec«. Prireditelj SSG in Kulturni dom.
V	petek, 31. t.m., ob 20.30 - »Vsi drugačni, vsi enakopravni« - solidarnostna manifestacija - Akademija SZ Dom (GO).
KOROŠKA
CELOVEC
Mestno gledališče: Danes, 29., v Četrtek, 30. in v petek, 31. t.m., ob 19.30 - Peter Turrini »Sauschlachten« (Ljudksa igra).
V	petek, 31.t.m., ob 11.30 - Svetlana Makarovič »Show strahov« - strahosmešni kabaret za otroke in mladino.Gostovanje Mestnega gledališča iz Ljubljane.
V	soboto, 1.6. ob 18.00 .- Little Shop of Horror - otroški musical.
TINJE
Dom prosvete Sodalitas: Jutri, 30. t.m., ob 18.00 - Simpozij o umetnosti in religiji .
GRADEC
Študentski klub: Jutri, 30.t.m., ob 20.00 - Li-
terarni veCer s pisateljem Ferijem LainSCkom.
LOČILO
V Posojilnici: V petek, 31. t.m., ob 20.00 -Felbc Mitterer »Obiski» - tri enodejanke; gostuje gled. skupina SPD RadiSe.
GLOBASNICA
Avla ljudske šole:V soboto, 1. junija, ob 20.00 - Jubilejni koncert MePZ Peca ob 40-letnici zbora.
ŽENTJAN2 V ROZ
K+k center - SPZ: V soboto, 1.junija, ob 20.00 - Koncert String Quartet - od Straussa do Falca, od Figara do Tretjega človeka.
RAZNE PRIREDITVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
GORICA
Kulturni dom
Danes, 29. t.m., ob 20.00 - Predstavitev knjige Vilija Prinčiča iz Gorice »Pregnani«, ki jo je izdala Založba Devin.
Od 6. do 8. junija bo v Kulturnem domu v Gorici - Mednarodni simpozij - Evropska skupnost:Vloga in perspektive, ki ga prireja Accademia Europeistica.
GLASBA
TRST
Glasbena matica - šola »M. Kogoj«
zaključne akademije po naslednjem razporedu:
Danes, 29.5., ob 20.30 nastop Aleksandra Sluge (Celo) v Baziliki Sv. Silvestra (Trg Sv. Silvestra 1); v Četrtek, 6.6., ob 20.30 v Evan-gelicansko-luteranski cerkvi (Largo Panfili) nastop Šolskega godalnega orkestra..
Gledališče Miela Glasbena mladina Italije Koncertna sezona 1996
Jutri, 30. t. m., ob 20.30 koncert pianista Ro-saria Mastroseria. Na sporedu Shumann, Rossini-Liszt, Gershvvin, Skrjabin, Mendelssohn, Mussorgsky.
Koncertna sezona se bo zaključila 13.6. s koncertom Kvarteta iz Venetater mezosopra-nistke Patrizie Belloni in pianistke Sabine Arni.
ROSSETTI
»Nagrada Trio di Trieste«: V nedeljo, 2. junija, ob 20.30 - Zaključni večer prvega Mednarodnega natečaja za skupine komorne gla-
sbe in klavir. NateCaj traja od 27.5. do 2.6.96 in ga razpisuje Združenje Camber Musič -trio di Trieste.
SKEDENJ
KD Ivan Grbec
Jutri, 30. t.m., ob 20.30 - Koncert opernih arij in narodnih pesmi v izvedbi vokalno instrumentalne skupine NOMOS.
Krožek Železarne Skedenj (Ul.S.Lorenzo in Selva 162
V	petek, 31. t.m., ob 22.00 - Koncert rock skupine »Piramide Euclidea..
BOUUNEC
Pivnica III. Generazione
V	petek, 31. t.m., ob 21. uri - nastop ansambla Xi’An.
TRŽIČ
Teatro Comunale
Sredozemlje in glasba :Danes, 29. t.m., ob 21.00 - nastopa skupina »Yol».
V petek, 31. maja in 7. junija bo na sporedu Don Carlos .
RAZSTAVE
TRST
Konjušnica miramarskega gradu
Do 23. junija je na ogled razstava »Karel Tei-ge. Arhitektura, poezija. Praga 1900-1951«.
Muzej Revoltella
Na ogled je ena najlepših kolekcij moderne umetnosti, ki je pripadala Manliu Malabot-tiju.
Galerija Cartesius Do 31. t. m. razstavlja Pino Ferfoglia. Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita Na ogled je razstava »Trieste. Realta, imma-gine, immaginazione«.
Galerija Bassanese
Na ogled je razstava Alika Cavaliereja z naslovom »Pian Cordova, Romagnano Sesia 28078»
Galerija ISIS-U1. Corti 3/A
Na ogled je razstava Aleksandra Starca. Gostilna Stalletta-Ul. Giuliani 36 Do 22.6. je na ogled razstava desetih tržaških slikark.
Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4)
Na ogled je razstava Josepha Stabilita.
BOUUNEC
V	Pivnici III. generazione razstavlja Giusy Grisafy.
GORICA
Kulturni dom
Jutri, 30. t.m., ob 18.30 otvoritev razstave novogoriškega slikarja Etka Tutte, ki bo trajala do 10. junija po običajnem urniku: od 9. do 13. ure in od 16. do 18 ob delavnikih in v večernih urah med kulturnimi manifestacijami.
ŠTANJEL
V	razstavišču Stolp na vratih je na ogled razstava »Kras 1 - pod drobnogledom« Davida Terčona.
KOROŠKA_____________________________
CELOVEC
Galerija Freund razstavlja Herbert Schiigerl.
Galerija Carinthia (Stari trg 30)
Razstavlja Gottfried Fabian.
Galerija pri Joklnu (Badgasse 7)
Razstavljata. Paolo Pascutti (slike) in Damjan Balbi (fotografije).
BELJAK
Muzej Mesta Beljak:
Skriti zakladi (mineralogija in zgodovinsko rudarstvo na Koroškem).
Galerija Holzer: razstavlja Walter Maisterl.
ŠENTJANŽ V ROŽU
k-k center
Na ogled je Fotorazstava »Asservate-Au-schwitz, Buchenvvald, Yad Vashem» - Nao-mi Teresa Samon.
Od 1. junija bo na ogled razstava slik Kristijana Sadnikarja.
TINJE
Galerija Tinje
Svoje akvarele razstavlja Peter Gsettner.
BILČOVS
Kulturna delavnica Gasser
Na ogled je razstava »Glineno pohištvo za raj» Corneliusa Colige.
SPITAL OB DRAVI
Galerija Cafe Moser
Do 29. junija je na ogled skupinska razstava E.Marchesini, C.Madeyski, S. Fior, L. Pan-gher, R. Mosetti - motivi iz Trsta, Trevisa, Gradeža in Benetk.
GLEDALIŠČA
:

|gfi
SNG DRAMA Erjavčeva 1. Liubliana tel: 061/221-511
Peter Handke:
URA, KO NISMO NIČESAR VEDELI DRUG O DRUGEM
Danes, 29. maja, ob 19.30, za abonma DIJAŠKI 9 VEČERNI in IZVEN.
A. Hieng: LAŽNA IVANA Diplomska predstava študentov 4. letnika AGRFT.
Jutri, 30. maja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
Sam Shepard: MISEL LAŽNIVKA Gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice.
Petek, 31. maja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
Nedelja, 2. junija, ob 20. uri: EMILIJA. Projekt Muzeum.
V sodelovanju s festivalom EXODOS in SNG Drama. PREMIERA.
Mala drama
P. Ridley: DISNEV RAZPARAC Danes, 29. in jutri, 30. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
T. Kempinski: PROČ Samostojni projekt Mete Vranič. Sobota, 1. junija, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljana tel: 061/331-950
Pavel Sivic: CORTESOVA VRNITEV Danes, 29. maja, ob 19.30, za abonma SREDA in IZVEN.
L. Janaček: JENUFA Jutri, 30. maja, ob 19.30, za lanski abonma ČETRTEK I in II, IZVEN in KONTO.
J. Strauss ml.: NETOPIR Ponedeljek, 3. junija, ob 15. uri. RAZPRODANO!
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopovo 14 tel: 061 /210-852
Arthur Miller: POGLED Z MOSTU Danes, 29. maja, ob 15.30, za abonma SREDA POPOLDANSKI in IZVEN.
Danes, 29. maja, ob 20. uri, za abonma RED O.
Jean-Jacques Bricaire:
DOHODNINA
Jutri, 30. maja, ob 20. uri,
za abonma MLADINSKI 2.
Petek, 31. maja, ob 20. uri,
za IZVEN in KONTO.
Mala scena Peter Shaffer: EQUUS Danes, 29. maja, ob 21.30, za IZVEN in KONTO. ZADNJA PONOVITEV V SEZONI.
L. Wilson: ZAŽGI!
Četrtek, 6. junija, ob 21.30, za IZVEN in KONTO. ZADNJA PONOVITEV V SEZONI.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2 tel.: 061 /314-962
Veliki oder
Petek, 31. maja, ob 20. uri:
Moliere:
LE BOURGEOIS GENTILHOMME.
Igrajo: LES THEATREUX Filozofske fakultete. V francoščini.
Sobota, 1. junija, ob 11. in 17. uri:
S. Makarovič: MEDENA PRAVLJICA, za IZVEN.
Nedelja, 2. junija, ob 20. uri:
B - Produkcija AGRFT:
ANTIGONA 96, za IZVEN. Kulturnica, Židovska steza 1
Jutri, 30. maja, ob 17. uri:
B. Vovk: HOČETE PETI Z MANO, za IZVEN.
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE
Vilharjeva 11. Liubliana tel: 061/125-33-12
M. Pograjc:
MESTO KJER NISEM BIL
Danes, 29. maja, ob 20. uri. FESTIVAL EXODOS.
Nedelja, 2. junija, ob 18. uri, za IZVEN.
Vito Taufer: SILENCE Sobota, 1. junija, ob 16. uri, za IZVEN.
GLEDALIŠČE GLEJ Gregorčičeva 3. Liubliana tel.: 061/126-31-62
Tomaž Štrucl: XANAX Jutri, 30. maja, ob 22. uri, za IZVEN.
Sobota, 1. junija, ob 21. uri, za IZVEN.
Nedelja, 2. junija, ob 23. uri, za IZVEN.
KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14, Liubliana tel: 061/332-288. 210-491
Zijah A. Sokolovič: GLUMAČ... JE GLUMAČ... JE GLUMAČ Jutri, 30. maja, ob 20. uri.
ZADNJA PONOVITEV V SEZONI.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Liubliana tel: 061/312-860
P. T. Afričan: EVNUH Jutri, 30. maja, ob 17. uri: za abonma red U in IZVEN. Sobota, 1. junija, ob 19.30, za IZVEN.
SNG MARIBOR Slovenska 27 tel: 062/221-206
Ivo Svetina: BABILON
Jutri, 30. maja, ob 20. uri, za abonente in IZVEN.
Petek, 31. maja, ob 20. uri, za abonente in IZVEN.
Opera in balet G. Verdi: TRUBADUR Danes, 29. maja, ob 19.30, za red BELI, abonente in IZVEN.
SLOVENSKO
LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE. Šlandrov tra 5 tel: 063/25-332
Eugene Labiche:
FLORENTINSKI SLAMNIK Petek, 31. maja, ob 11. uri, za abonma Gimnazija Celje-Center. Petek, 31. maja, ob 17. un, za abonma Srednja tehnična šola Celje in Gimnazija Lava Celje. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 tel.: 064/222-681 R. Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI Danes, 29. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI Gostuje Mestno gledališče ljubljansko.
Jutri, 30. maja, ob 20. uri, za abonma ČETRTEK in JZVEN. Petek, 31. maja, ob 20. uri, za abonma PETEK 1 in IZVEN.
GLEDALIŠČE PTUJ Slovenski trg 13 tel.: 062/771-494
A. Ayckbourn:
POLOVIČNE RESNICE Danes, 29. maja, ob 20. uri.
Jutri, 30. maja, ob 20. uri.
Petek, 31. maja, ob 20. uri.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica tef: 065/25-326
Roberto M.
Cossa
N0NA
Režiser Osvaldo Bonet
Nona simbolizira vse tiste, zaradi katerih je dolgost našega življenja kratka.
PREDPREMIERA sreda, 29. maj ob 10.00
PREMIERA
četrtek, 30. maj ob 20.30
CANKARJEV DOM
RAZSTAVE
KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Ljubljana
T i d i a A
HOMAGE TO THE MASTERS Razstava bo na ogled do 30. junija.
Gledališče
Jutri, 30. maja, ob 22. uri (v angleškem jeziku): Polona Vetrih in Uršula Cetinski: ALMA, monodrama. EXODOS v CD
Jutri, 30. maja, ob 20. uri, ponovitev v petek, 31. maja, ob 23. uri:
Vlado Repnik/GVR: LAHNO DROBEN PTIC NA DROBNI VEJI (svetovna premiera). Vizualno gledališče, Slovenija.
Petek, 31. maja, ob 20. uri:
Saburo Teshigawara:
BIL SEM RESNIČEN... DOKUMENTI.
Gibalno-tehnolosko
KRIŽANKE
Trg
francoske revolucije 7. Liubliana
5.	junija, ob 21. uri:
Večer ciganske glasbe: SANDOR DEKI LAKA-TOS.
6.	junija, ob 19. uri:
ROCK FEST SOU 96 Nastopajo:
ZABRANJENO PUSENJE in ELVIS J. KURTOVIC (Sarajevo), PERO LOVŠIN IN VITEZI OM'A (Ljubljana), LET 3 (Reka),
gledališče, Japonska. Sobota, 1, junija, ob 20. uri, ponovitev v nedeljo, 2. junija, ob 22. uri:
Bambalina Titelles: VRT ZEMELJSKIH UŽITKOV. Lutkovno-vizualno gledališče, Španija.
Ples
Danes, 29. maja, ob 18. in 22. uri:
Matjaž Farič:
ROMEO IN JULIJA. Razstave Marc Chagall (1887-1985):
96 jedkanic na temo knjige Nikolaja V. Gogolja Mrtve duše.
Razstava bo na ogled do 31. maja.
DEMOLITION GROUP (Krško), HEAVY LES WANTED (Ljubljana), HIC ET NUNO (Vrhnika).
SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni trg 10. Ljubljana
Petek, 31. maja, ob 19.30: ZVOKI SESTIH STRUN: SERGIO & ODAIR ASSAD. Program:
F. Sor, J. P. Rameau, D. Milhaud, S. Assad, M. Nobre, E. Gismonti, G. Gershvvin.
GALERIJA ANONIMUS Prečna 6. Ljubljana
Marko Jakše
HEY, LET'S DANCE,
AMIGO.
Razstava bo na ogled do 2. junija.
VISCONTI FINE ART KOLIZEJ
Gosposvetska 13. Ljubljana
James Brovvn Slike Razstava bo na ogled do 20. junija.
GALERIJA CASINO Obala 75a. Portorož
Stefan Planinc Slike Razstava bo na ogled do 18. junija.
GALERIJA LOTERIJE SLOVENIJE Trubarjeva 79. Liubliana
Igor Kregar in Miha Pirnat ml. Akrili in olja. Razstava bo na ogled do 21. junija.
MESTNA GALERIJA Mestni trg 5.
Ljubljana
Goran Trbuljak Objekti Razstava bo na ogled do 8. junija.
GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA Vodnikova 65. Ljubljana
V galeriji do 4. junija razstavlja akademski slikar Izidor Urbančič.
GALERIJA ZAVODA RS ZA TRANSFUZIJO KRVI Slaimerjeva 6. Ljubljana
Jože Ciuha Razstava slik bo na ogled do 3. junija.
GALERIJA EStURNA Gregorčičeva 3. Ljubljana
Jiri Bezlaj in France Gruden: Skulpture in slika. Razstava bo na ogled do 10 junija.
Blagajna je odprta od 11. ure do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotan od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015.
GLASBA
KOŠARKA / 4. FINALNA TEKMA ZA DRŽAVNI NASLOV
Stetdnel in B. Tanjevič končno državna prvaka
Milansko moštvo zasluženo premagalo Teamsystem, osvojilo tretjo zmago in s tem tudi naslov - Veliko slavje
Stefanel - Teamsystem 88:80 (41:37)
STEFANEL MILAN: Gentile 17, Portaluppi 13, Fucka 15, De Pol 4, Bodiroga 14, Alberti 2, Cantarello 4, Blackman 19, Baldi, Sambugaro.
TEAMSYSTEM BOLOGNA: Djordjevič 18, Blasi 2, Pilutti 16, Ruggeri 5, Myers 18, Gay 16, Frasi-ni 5, Grossi, Damiao. Ferroni.
SODNIKA: Baldi (Neapelj) in Pa-setto (Firence). PM: Stefanel 20:27, Teamsystem 22:33. PON: Alberti (30), Bodiroga (32), Myers (38). TRI TOČKE: Stefanel 6.T0 (Gentile 2:3, Portaluppi 1:1, De Pol 0:1, Bodiroga 1:3, Blackman 2:2); Teamsystem 6:16 (Djordjevič 2:3, Blasi 0:1, Pilutti 3:5, Myers 1:7). GLEDALCEV: 12.000.
MILAN - Stefanelu (in predvsem Bogdanu Tanjeviču) je vendarle uspelo! Milansko moštvo je namreč včeraj na 4. finalni tekmi povsem zasluženo premagalo bolonjski Teamsystem in je po 7. letih osvojilo državni naslov. To je že 25. »scu-
detto« milanskega kluba. Tragikomična zgodba ob vsem tem pa je, da je Stefanel prav ob velikem slavju, osvojitvi naslova prvaka, odslovil najzaslužnejšega za ta uspeh, Tanjeviča. »Boša« je bil vsa ta leta skoraj tragična figura italijanske košarke. Kjer je treniral in delal, je mogo sejal (ustvaril je vrsto odličnih košarkarjev), požel pa ni skoraj ničesar. Požeti so drugi, kot na primer Marcelletti, ki je z Boševimi košarkarji v Caserti osvojil državni naslov, tir prav Marcelletti ga bo letos zamenjal tudi v Milanu. Trenerski posel je večkrat grenak...
Včerajšnja tekma v Milanu je potekala v pravem športnem duhu in v izrednem ambientu: v športni dvorani se je namreč zbralo kar
12.000	gledalcev, od katerih je bilo
2.000	bolonjskih. Bojazen, da bi prišlo do izgredov, saj je bilo pred tem srečanjem val hudih polemik, je bila očitno odveč. Tekma je bila vseskozi dokaj izenačena, Milančani pa so bili skoraj vedno v vodst-
vu. V prvem polčasu so dosegli največ 8 točk prednosti (25:17), v drugem delu tekme pa so si zanesljivo prednost priigrati okoli 35. minute (+12), prav tedaj, ko so ostali zaradi petih osebnih napak brez svojega dotlej najboljšega posameznika Dejana Bodirogo.
Vsa milanska ekipa pa je skupinsko predvajala dosti boljšo igro od Bolonjčanov, pokazala je večjo voljo do zmage in predvsem je bila uspešnejša pri skokih tako v obrambi kot v napadu, kjer se je zlasti izkazal Tržačan Sandro De Pol. Izredno dragocen za zmago milanske ekipe pa je bil Portaluppi, ki je uspesno vodil svojo ekipo, ko je ostala brez Bodiroge, in je dosegel trojko, ki je verjetno dokončno odrezala noge nasprotnikov.
Pri gostih pa sta, kot običajno, nosila glavno breme Carlton Myers in Sasa Djordjevič. Bilo pa je premalo, da bi lahko bolonjsko moštvo upalo na podvig. Stefanelova zmaga je bila povsem zaslužena.
NOGOMET / EP DO 21 LET
Italija z zmago nad Francijo v petkovem finalu za evropski naslov
Italija - Francija 1:0 (0:0)
Strelec: Totti v 50. minuti
ITALIJA: Pagotto, Panucci, Galante, Fresi, Pistone, Ametrano, Brambilla, Tacchinardi, Tommasi (od 74. min. Pecchia), Delvecchio (od 46. min. Totti), Amo-ruso (od 79. min. Sartori).
FRANCIJA: Letizi, Djetou (od 71. min. Candela), Laville, Moreau, Bonnissel, VViltford (od 59. min. Varrelles), Makelele, Vieira (od 68. min. Dacourt), Maurice, Coridon, Pires.
Sodnik: Mikkelsen (Danimarca).
BARCELONA - Mlada italijanska nogometna reprezentanca se bo v petek z zmagovalcem tekme med Španijo in Škotsko, ki je bilo pozno sinoči, pomerila za naslov evropskega prvaka do 21 let. V primeru zmage v finalu bi Italija že tretjič zapored osvojila naslov najboljše evropske mlade reprezentance.
V polfinalu so »azzurri« izločili Francijo, strelec edinega zadetak pa je bil Totti, ki je na začetku drugega polčasa zamenjal Delvecchia. Da je imel selektor Cesare Maldini pri tem srečno roko, se je izkazalo že v 50. minuti, ko je Totti izkoristil priložnost, ki se mu je ponudila po strelih Brambille in Amorusa, in zatresel mrežo francoskega vratarja. V nadaljevanju je imela Francija precej več od igre, toda vrata Pagotta so bila kot začarana in na koncu so se »azzurri« nekoliko srečno toda zasluženo veselili velikega uspeha.
H NOGOMET h
Danes
Italija
proti
Belgiji
Matarrese pred sodnike
CREMONA - V okviru priprav za nastop na zaključnem delu evropskega nogometnega prvenstva, ki se bo začelo 8. junija v Angliji, se bo Italija danes ob 20.45 v Cre-moni pomerila z Belgijo. neposredni prenos bo po RAI 1 ob 20.40.
V italijanskih nogometnih krogih pa je včeraj tudi odjeknila vest, da bodo predsedniku FIGC Anto-mu Matarreseju in se desetim drugim osebam novembra sodili v Rimu zaradi domnevnih nepravilnosti v zvezi z vpisi v prvenstvo Torina (A liga 93/94), Cosenze (B, 94/95) in Napotija (A, 94/95).
JADRANJE / OLIMPIJSKE IGRE
KOLESARSTVO / GIRO D' ITALIA
NOVICE
Arianno Bogateč čakata še dva meseca priprav do bojev v Savannahu
Tudi včeraj povsem nezanimiva etapa Massi prvi v Pratu
Davide Rebellin ohranil roza majico
Po skoraj dvomesečnem »potepanju« po evropskih morjih se je za nekaj dni vrnila domov Sirenina jadralka Arianna Bogateč, ki se pospešeno pripravlja za nastop na olimpijskih igrah v ZDA, od katerih upravičeno precej pričakuje. Za njo so štiri predolimpijske regate, na katerih se je srečala skoraj z vso konklurenco, ki bo tudi na otimpiskih igrah v Savannahu. Rezultati so bili tokrat drugotnega pomena, saj je Arianna predvsem preizkušala materiale, tako da zdaj, kar se tega tiče, ne bi smelo biti več večjih skrbi.
Rezultati so biti glede na cilje, ki jih je Bogatčeva zasledovala, razumljivo nekoliko slabši, upoštevati pa je treba tudi dejstvo, da so se na teh regatah mnoge jadralke iz drugih držav Se potegovale za mesta v olimpijskih ekipah in v takih razmerah je za ostale vedno nekoliko težje tekmovati.
Zadnji dve regati sta bili na Danskem in na Nizozemskem. V Koebenhavnu je Arianna zasedla Šesto mesto, medtem ko je slavila Norvežanka Karianne Eike-land pred Danko Kristine Roug in drugo Norvežanko Lindo Controp. Nastopilo je 59 jadralk, od najboljših pa so manjkale le dve ali tri jadralke. V času od 15. do 19. maja so v zelo hudem mrazu (temperatura okoli 4 stopinje) izvedli 12 regat, ki pa so bile zaradi zelo lepega vetra (od 5. do 10 m na sekundo) izredno zanimive.
Prejšnji teden (od 22. do 26. maja) pa je bila predolimpijska regata v Medenbli-cu na Nizozemskem. Nastopilo je 80 jadralk, od Arian-ninih konkurentk, ki bodo nastopile tudi na olimpijskih igrah, pa sta manjkali le
Španka Montila in ena Američanka. Na programu je bilo 12 preizkušenj, izvedli pa so jih le devet, saj je en dan odpadel zaradi premočnega vetra. Na splošno je bil veter ves čas precej močan in je pihal s hitrostjo od 10 do 15 m na sekundo.
Arianna je tokrat osvojila 10. mesto, toda razlika v točkah je bila precej majhna, tako da bi bila lahkjo tudi precej bolje uvrščena. Zmagala je mlada Nizozemka Caroline Brouvver.
Slovenska jadralka Vesna Dekleva iz Izole pa je bila triindvajseta.
S temi regatami je Bogatčeva zaključila s tekmovanji pred odlčočilnimi nastopi na olimpiadi. Zdaj jo čakajo samo Se priprave. Že prihodnji teden bo odpotovala na olimpijsko prizorišče v Savannah, kjer bo ostala do 25. junija. Nato si bo doma privoščila desetdnevni počitek brez jadranja, 5. julija pa bo ponovno odšla čez Atlantik v ZDA, kjer bo ostala do konca olimpijskih iger.
V teh dveh mesecih jo čaka najbolj delikatno delo, ki zadeva predvsem taktično pripravo na odločilne nastope. Material je izbran, vsi potrebni podatki so na razpolago, zdaj bo treba samo Se »v glavi« do podrobnosti pripraviti odločilne nastope, potem tudi pričakovani rezultat ne bi smel izostati, (rg)
PRATO - Tudi na včerajšnji (in to že deseti) etapi Gira ni prišlo do posebnih premikov. Etapo je dobil Rodolfo Massi, Davide Rebellin pa je ohranil roza majico. In kot že na deveti etapi, so kolesarji v uvodnih kilometrih s pospešenim tempom vozili tudi včeraj, tako da so dosegli skoraj rekordno povprečje 48, 300 km na uro. Do 47. kilometra je bilo kar nekaj posamičnih begov. Della Vedova si je prislužil 10 milijonov za gorsko nagrado. Po dveh urah vožnje, v Pratolinu Va-glia je odstopil Stefano Za-nini, ki je bil na grških tleh v loannini roza majica. Zmagovalec na dirki Am-stel Gold Race je čutil bolečine v levi nogj. Tudi favoriti tega Gira niso ostali križem rok: Spanec Olano je poskusil beg, toda ujel ga je Stefano Faustini. Tonkov je dvakrat silovito potegnil. 16 km pred ciljem je pobegnila skupinica kolesarjev
in dva km pred koncem etape je Rodolfo Massi presenetil vse in zmagal s 4 sekundami naskoka.
VRSTNI RED 10. ETAPE (Arezzo-Prato, 164 km): 1. Rodolfo Massi 3.56:38, 0 s povprečno hitrostjo 41, 583 km na uro; 2. Giorgio Furlan +4 sek.; 3. Francesco Ca-sagrande; 4. Claudio Chiap-pucci (vsi Ita); 5. Abraham Olano (Spa); 6. Enrico Zai-na (Ita); 7. Aleksander Gončenkov (Rus); 8. Gianni Faresein (Ita); 9. Manuel Femandez Gines (Spa); 10. Beat Zberg (Svi) vsi v Furlanovem času.
SKUPNI VRSTNI RED: 1. Davide Rebellin (Ita) 44.37:32, 0; 2. Pavel Tonkov (Rus) +4 sek.; 3. Stefano Faustini +8; 4. Enrico Zaina +13; 5. Francesco Casagran-de +16; 6. Leonardo Piepoli (vsi Ita); 7. Pjotr Ugrumov (Rus) +18; 8. Ivan Gotti (Ita) +20; 9. Pascal Herve (Fra) +26; 10. Eugenij Berzin (Rus).
Chicago Bulls že v finalu prvenstva v NBA ligi
CHICAGO - Chicago Bulls so po hitrem postopku odpravili z Orlando Magic in se z gladkim 4:0 uvrstili v finale NBA prvenstva, kjer se bodo pomerili z zmagovalcem dvoboja Seattle - Utah, kjer je trenutno stanje 3:1. Michael Jordan je dosegel kar 45 točk, Chicago pa je slavil s 106:101 .Pri Orlandu sta največ točk (po 28) dosegla 0’Neal in Hardawy. (VJJ
r JADRANJE / PO SELEKCIJAH V RAZREDU EVROPA
Andrej Močilnik gre na EP
Sirenin mladinec si je nastop zagotovil na regati v Gradežu
Z nedeljsko regato v Gradežu se je končala serija štirih selekcij veljavnih za evropsko mladinsko in svetovno prvenstvo v razredu evropa. Regate so bile v Neaplju, Imperii,
Izejskem jezeru in v Gradežu.
TPK Sireno so zastopali trije mladinci:
Močilnik, Tomšič in Košuta ter senior Miran Guštin. Presenečenje je pripravil Andrej Močilnik (na sliki), ki si je z dobrimi uvrstitvami v prejšnjih regatah in z odličnim drugim mestom v Gradežu, prislužil nastop na evropskem mladinskem prvenstvu v razredu evropa, ki bo v Istanbulu.
Kljub dobremu sedmemu mestu na nedeljski regati v Gradežu, pa se je Miranu Guštinu izmuznila uvrstitev na svetovno prvenstvo zaradi slabšega rezultata v Neaplju.
Odbojka: za Italijanke ne bo mesta v Atlanti
OSAKA - S porazom proti Hrvaški z 0:3 (13:15, 9:15, 6:15) so odbojkarice Italije zapravile Se zadnjo možnost, da si zagotovijo nastop na olimpijskih igrah v Atlanti. »Azzurre« so proti oslabljeni Hrvaški dobro začele, nato pa popustile in gladko izugbile. Daleč najboljša igralka srečanja je bila Barbara Jelič (14 točk in 34 menjav), ki je bila za Italijanke neustavljiva.
Zmaga in nov žarek upanja za SAK za obstanek v 2. ligi
CELOVEC - Se bo nogometašem Slovenskega atletskega kluba le uspelo obdržati v 2. avstrijski zvezni ligi? Ekipa trenerja Kirisitsa je v 29. in predzadnjem kolu prvenstva presenetljivo premagala tretjeuvršče-no Vienno z 2:1 (0:1), ker pa sta hkrati oba konkurenta za obstanek v ligi izgubila, ima SAK spet realne možnost za obstanek. Predpogoj zato je zmaga v zadnjem kolu v gosteh proti zadnjemu na lestvici Klingenbachu, Obervvart (30 točk) in St. Polten (31 točk) pa morata znova izgubiti. Zmago proti Vienni je slovenskim nogometašem zagotovil napadalec Mario Pihomer z zadetkama v 52. in 60. minuti.
SAK je pred zadnjim kolom prihodnjo soboto z 29 točkami sicer Se vedno na 15. (predzadnjem) mestu, zaostanek za rešilnim 13. mestom pa znaSa le Se dve točki. Pozitivno za SAK: tudi Obervvart (proti 6. na lestvici DSV Leoben) in St. Polten (proti 10. Flavia Solva) igrata v gosteh. Za dramatičen razplet je torej poskrbljeno. »Moštvo je po presenetljivi zmagi polno motivirano in se bo borilo do zadnje minute«, je v pogovoru za naš list povedal kapetan Marjan Sadjak in izrazil upanje, da se bodo sanje o obstanku v ligi le Se izpolnile.
Toda tudi če SAK-u ne uspe osvojiti 13. mesta, obstaja še možnost za obstanek v 2. ligi, če slovenski nogometaši osvojijo vsaj 14. mesto. Konec tedna je bila namreč potrjena vest, da imajo vsaj trije klubi (prvoligaš Steyr in drugoligasa Fav AC in Flavia Solva) resne finančne težave, tako da obstaja možnost, da vsaj enemu avstrijska nogometna zveza ne bo več potrdila licence za prvo oz. drugo zvezno ligo. To pa bi pomenilo, da bi iz druge lige izpadli le dve ekipi, v optimalnem primeru celo samo ena ekipa. Na vrhu lestvice pa so že padle vse odločitve: naslov prvaka in s tem napredovanje v 1. ZNL je uspel velikemu favoritu FC Linz (65 točk), s predzadnjim iz 1. zvezne lige Admiro-VVacker pa bo za Se eno mesto v 1. ligi igral prav tako dunajski klub - Gerasdorf (53). Vienna je s porazom proti SAK-u namreč zapravila zadnjo možnost. (L Lukan)
Totocalcio
PRAVILNA NAPOVED: 11X XX2 112 1X2X; DOBITKI: »13« -19.902.000 lir; »12« - 790.000 lir.
Totogol
PRAVILNA KOMBINACIJA: 1-2-4-5-9-18-20-27; DOBITKI: »8« - 356.383.000 lir; »7« - 2.010.000 lir; »6« - 49.400 lir.
Totip
PRAVILNA NAPOVED: X2 X2 2X 11 2X 22 / 10-3; DOBITKI: »14« - 852.391.000 lir; »12« -14.192.000 lir; »11« - 527.000 lir; »10« - 58.000 lir.
NOGOMET
Naraščajniki Zarji turnir v Sredipolju
Zarja Adriaimpex - SanfAndrea 3:2 (1:0)
Strelca za Zarjo: Lorenzi 2, Ostrouška.
ZARJA ADRIAIMPEX: Babuder, Bukavec, Jan Gre-gori, Lorenzi, KrižmanCiC, Skrl, Kariš, Semec, Mili ani, Ostrouška, Šušteršič (Ota)
Turnir v Sredipolju »Ciao ragazzi« je zasluženo osvojila naša združena ekipa Zarja AdriaLmpex, ki je v finalni tekmi premagala tržaški SanfAndrea in s prikazano igro navdušila številno občinstvo. Tu-lova vrsta je bila na tem turnirju res daleč najboljša ekipa. Zarjani so imeli veliko priložnosti, trikrat zadeli vratnico, kljub temu pa je SanfAndrea uspel celo povesti z 2:1. Toda razigrani Ostrouška, Kariš, Lorenzi in Šušteršič so preprečili presenečenje.
Za najboljšega igralca je bil proglašen David Šušteršič, ki je skupno z Ostrouško dosegel kar osem golov.V malem finalu je Mossa premagala Valnati-sone s 4i2.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Zarja Adriaimpex, 2. San’Andrea, 3.Mossa, 4. Valnatisone. (d.gr.)
Najmlajši
Olimpia - Gaja 2:0 (2:0)
GAJA: Jaš Gregori (Hrovatin), Guštin (Longo), Grgič, Berce, Škabar, Batti, Strajn, Cemjava, Spazza-pan (KomnenoviC), Primosi, Martini.
Kljub porazu proti Olimpii so se gajevci uvrstili v polfinale turnirja v organizaciji kluba Olimpie, kjer se bodo danes ob 15.30 pomerili s Koprom. Naši nogometaši so zaigrali taktično dobro, žal pa so oba zadetka dobili dokaj nesrečno po napakah vratarja. Olimpia je tako v skupini osvojila prvo mesto, drugi so bili gajevci, na tretje mesto se je uvrstila ekipa
Mlajši cicibani - prvenstvo CSI
Montuzza - Breg Grmada 2:4
STRELCIZA BREG: Cheber 2, Lovrečič, Carli BREG GRMADA: Slavec, Romano, Ghezzo, Merlak, Cheber, Lovrečič, Carli, Zennaro, Di Donato, Černigoj
V zadnjem srečanju pred drugo fazo prvenstva so mladi Brežani zasluženo zmagali, čeprav s prikazano igro niso povsem zadovoljili. Prvi del prvenstva so tako zaključili na drugem mestu v skupini B. Danes se bodo Brežani na domačih tleh v osmini fianala ob 18. uri sreCah z ekipo San Giovannija. To je v tej sezoni že drugo prvnestvo za Breg, Id je »je-sensko-zimsko« prvenstva dobil in je tudi zdaj med favoriti. (E.B.)
Turnir v Ogleju
Domio - Primorje Telita! 2:0 (1:0)
San Giovanni - Primorje Telital 4:0 (1:0)
PRIMORJE: Kante, Claudio, Furlan, Stoka, Pilat, Pipan, Batti, Siccardi, Cozzutto, D’ Oronzio, Jovanovič.
Na nogometnem turnirju cicibanov v Ogleju so naši izgubih na obeh tekmah. Na prvi tekmi so sicer predvajali boljšo igro od Domia, Čeprav so bili Domiovi igralci starejši. Na drugem srečanju proti San Giovanniju pa so morah priznati premoč nasprotnika
San Luigija. V skupini bi moral nastopiti tudi Umag, ki pa na turnir ni prišel, (d.gr.)
Obvestila
NOGOMETNA SEKCIJA SD ZARJA
prireja nogometni tabor za otroke rojene v letih 1985, 86, 87 88 in 89. TeCaj bo od 19. do 28. junija od 9. do 16. ure na travnatem igrišCu v Bazovici. Cena tečaja je 50.000, v ceni pa je vključeno tudi kosilo. Vpis in podrobnejše informacije po tel. 226483 od 18. do 20. ure.
TPK SIRENA
bo kot vsako leto priredila dva jadralna teCaja za razred Optimist in sicer od 17. do 28. junija ter od 8. do 19. julija. Za vse potrebne informacije ter vpisovanje je na razpolago tajništvo vsak ponedeljek in Četrtek, od 18. do 20. ure, tel. 422696, Miramarski drevored, st. 32.
JKCUPA
prireja za letnike od ’81 do ’89 en popoldanski in tri celodnevne jadralne tečaje - razred optimist in sicer 1) od 17. do 28.6; 2) od 1. do 12.7; 3) od 15. do 26.7 ter popoldanski od 24.6. do 5.7. V razredu srfa pa dva teCaja in sicer 1) od 8. do 12.7 ter 2) od 15. do 19.7. Informacije in vpisovanja vsako soboto od 16. do 18. ure na sedežu, tel. 299858.
SKBRDINA
organizira v nedeljo, 2. junija 5. Kraški bike slalom in vzporedni bike slalom Trofeja Lea Motorbike, ki bo v Repnu pri nogometnem igrišču s pričetkom ob 10. uri. Vpisovanje bo na sedežu kluba, Proseška id. 131 - Oprine v petek, 31. trn., od 19. do 21. ure. Informacije na teLšt. 212859 ali 299573.
SK KRAS - Odsek za rekreacijo
organizira tečaj tenisa za otroke in odrasle. Za vpis in informacije pokličite v tajništvo društva tel. 229477 v dneh: ponedeljek, sreda in Četrtek od 17. do 19. ure ter v petek od 10. do 12. ure.
SK DEVIN MTB
vabi elane, da se udeležijo 5. Kraškega bike slaloma, ki bo v nedeljo 2. junija v Repnu. Prijave na teL 2916004 (tajništvo) do 19. ure v petek, 31. t.m..
PKBOR
vabi elane na sklepno tekmovanje sezone, ki bo v bazenu pri Al-turi v soboto, 1. junija, ob 15.30. Razplavanje od 15. ure dalje.
SD MLADINA
obvešča elane, ki bi se radi udeležili 5. Kraškega bike slaloma, ki bo v nedeljo, 2. junija v Repnu, da se javijo odbornikom ali na tel. St 213518 najkasneje do 19. ure do petka, 31. t.m.
NAMIZNI TENIS / DANES OB 19. URI V ZGONIKU PRVA FINALNA TEKMA ZA DRŽAVNI NASLOV
Kras Adria Caravan bo poskusil »nemogoče«
Castellana je po imenih daleč najmočnejša ekipa v Italiji
Po izrednem uspehu z zmago v polfinalu nad Coccagliom loči namiznoteniške igralke Krasa Adria Caravan do naslova samo še en nasprotnik, in sicer Castellana iz Castel Gofifeda (Mantova). Danes ob 19. uri bo v Zgoniku na sporedu prvo finalno srečanje za naslov državnega ekipnega prvaka. Kras je bil doslej že dvakrat prvak, tokrat pa bo njegova naloga izredno zahtevna, saj je gostujoča ekipa po jakosti nedvomno prva sila italijanskega ženskega namiznega tenisa, ki v rednem delu ni doživela poraza, edino točko pa ji je odščipnil prav Kras.
O moči nasprotne ekipe dovolj jasno pričajo naslednji podatki: Fliura Bulatova je številka 1 na italijanskih lestvicah, Laura Negrisoli št 3, Priština Se-menza št 4, tujka pa je izvrstna Kitajka Chen Yun.
Krasova dekleta Ana Bersan (št 8), Vanja Milic (št. 16) in Katja Milič (št. 28) so uvrščena precej nižje, toda skupaj s Kitajko Wang Xue Lan so že velikokrat dokazale, da v takih srečanjih velikokrat odloča tudi srce. In tega varovankam Sonje Milič prav gotovo ne manjka.
Ob tem pa bodo potrebovale tudi izdatno pomoč občinstva, ki lahko s svojim športnim navijanjem vlije krasovkam še dodatne moči in jih morda popelje do nenadejanega triumfa, na katerega pred prvenstvom nihče ni niti pomislil.
Povratno srečanje bo že v soboto, 1. junija, v Castel Gofifedu.
SKI ROLKE / ITALIJANSKI POKAL
ODBOJKA / 1. ŽENSKA DIVIZIJA
Rolkarji Mladine uspešni ekipno in med posamezniki
Slovo Kontovelk s porazom v derbiju z borovkami
Breg v zadnjem kolu premagal tretjeuvrščeni Killjoy
Na prvi preizkušnji za pokal Italije v Vicenzi se je 15-članska Mladinina odprava v konkurenci okoli 150 tekmovalcev iz 23 društev zelo dobro obnesla. Mladina je namreč v ekipni razvrstitvi osvojila drugo mesto, ki si jo je prislužilo z vrsto zelo dobrih posameznih uvrstitev in tudi treh zmag.
Med dečki je prvo mesto osvojil Lorenzo Schir-ra, pri deklicah nas je Mateja Paulina (na sliki) z zmagami skoraj »razvadila«, v kategoriji master pa je bil prvi Gnido Masiero.
Naj omenimo še, da je Mladina nastopila brez Davida Bogatca, ki bi se na tej tekmi gotovo uvrstil med boljšimi.
REZULTATI
DeCki (4 km): 1. Lorenzo Schirra 10:29, 6; 4. Eros Sullini 10:41, 4; 5. Aleksander Tretjak 10:43, 4; 7. Matija Sirk 11:06, 3; 8. Ivo Košuta (vsi Mladina) 11:13, 8.
Deklice (4 km): Mateja Paulina (Mladina) 11:51, 0.
Naraščajniki (12 km): 1. Simone Buziol (Monte-belluna) 27:54, 8; 3. Jara Košuta 28:15, 3; 4. Mitja Tretjak (oba Mladina) 28:16,3.
Mladinci (20 km): 1. Andrea Fiori (Alpini Tri-vero) 40:36, 7; 6. Aljoša Paulina (Mladina) 42:59, 0.
Master (20 km): 1. Gui-do Masiero (Mladina) 39:11,8.
Člani (28 km): 1. Alfio Di Gregorio (Unicars Tn) 52:54, 9; 16. Erik Tence 59:30, 4; 27. Fabio Fonda (oba Mladina) 1.05:03, 0.
Ekipno: 1. Bassano 798; 2. Mladina 444; 3. Valsassina 332; 4, Unicars Tn 305; 5. Montebelluna 299.
Kontovel - Bor Friulex-port 1:3 (7:15,15:10, 8:15, 13:15)
KONTOVEL: L in V. Sossa, Škrk, Stoka, Obad, Černe, Milic, Battigelli, Starc, Bogateč.
BOR FRIULEKPORT: J. in Z. Miličevič, Bogateč, Flego, Macho, Rogelja, Sadlovvski, Faimann, Stemad, Virgiglio.
Kontovel se je s porazom v derbiju z Borom Friulexport poslovil od prvenstva in bo naslednjo sezono moral igrati v 2.
diviziji, medterm ko so borovke izpolnile cilj in brez težav ostale v ligi.
Tekma na Kontovelu je bila zanimiva, v spopadu dveh mladih ekip pa je slavil Bor, ki je bil veliko prodornejši v napadu. Obe ekipi sta pokazali dobro znanje in solidno obrambo, srečanje samo pa je bilo na dokaj solidni ravni.
Breg - Killjoy 3:1 (16:17,15:10,15:9,15:8)
BREG: Zeriali, KosmaC, Canziani, Laurica, M., F.
MLADINSKA KOŠARKA / PRVENSTVO PROPAGANDE
Jadran v boju za tretje mesto
Dobra igra Bora Dentalax - Kontovel visoko premagal Polet
Skupina A
Libertas - Jadran 64:82 (35:32)
JADRAN: Matjaž Suhadolc 7 (1:2), Mitja Suhadolc 4, Piccini 22 (4:8), Pavat 10 (2:4), Ferfolja 11 (1:1), Peric 10, Švab 6 (2:2), Berdon 0, Jerman 4, Grilanc 8 (2:4).
V	daleC najboljši letošnji tekmi so ja-dranovci suvereno odpravili Libertas ter se mu tako oddolžili za tesen poraz iz prvega dela. Z izvrstnim Piccinijem so »plavi« takoj povedli, trdoživi Svetoi-vančani pa so si kmalu opomogli in odšli v slačilnice s tremi točkami naskoka.
V	drugem polčasu pa so naši poskrbeli za res enkratno predstavo. S Peričem na Čelu so polovili veliko odbitih žog, protinapad pa je deloval kot švicarska ura. Tudi atraktivnih potez ni manjkalo in na koncu je razlika znašala skoraj 20 točk. Naj omenimo še, da bodo jadranovci v zadnjem kolu igrali proti SGT. V primeru zmage bi »plavi« posegli po končnem 3. mestu. (A.Pavlica)
SGT - Bor Dentadex 79:75
BOR: D. Pozzar 14, Floridan 9, Kemperle 11, L. Pozzar 2, Jevnikar 4, Dolhar 4, DedagiC 13, Pegan, Zanon 2, Rebula 8, Sumerga 8. Trener: Corbatti
3T: Kemperle 1
Borovci so proti solidni ekipi Ginna-stice odigrali daleC najboljšo prvenstve-
no tekmo. Vendar so kljub temu zapustili igrišče premagani. Naši so bili skozi vse srečanje enakovredni domačinom, pri katerih sta se odlikovala predvsem Cavaliero in Lissiach. Treba je povedati, da je bilo na koncu srečanje tudi nekaj sumljivih sodniških odločitev, ki so precej oškodovale Corbattijevo posadko. Kljub porazu pa zaslužijo pohvalo prav vsi borovci, ki so se res enakovredno kosali z močnimi nasprotniki. (Niko)
Skupina C
Polet - Poggi A 22:72 (12:33)
POLET: Rebecchi, Vajtho 2, Gregori, Paulin 6, Schillani 2, Starec 4, Corbatto, Vodopivec, Malalan 2, Lorenzo Milič 6.
PON: Gregori, 3T: Milič 1.
Poggi je bil tokrat res premočan nasprotnik. V vrstah poletovcev so tokrat v glavnem vsi odpovedali, pohvalili pa bi nastop Malalana. (A. Pavlica)
Polet - Kontovel 24:110 (15:42)
POLET: Gregori 4, Milic, Pavat 11, Vodopivec, Sancin, Daneu 9.
KONTOVEL: Sossi, Rogelja 16, Stoka 2, Zavadlal 4, Budin 8, Nabergoj 28, A. MatjaCiC 8, Emili 16, MatjaCiC 8, Kosmi-na 12, Cemjava 6.
V slovenskem derbiju so Kontovelci premočno slavili. Pri poletovcih je v glavnem zadovoljil le Pavat, pri Konto-velcih pa sta se izkazala Zavadlal in Cernjava. (A. Pavlica)
in S. Sancin, Mauri, Stur-man, U. in I. Pettirosso.
V zadnji tekmi so Brežanke z zbrano igro uspele premagati tretjeu-vršCeni Killjoy. Tekma je bila zelo izenačena, domačinke pa so končno na tej tekmi pokazale, Česa so zmožne, do zmage pa so prišle predvsem z dobrim napadom. V prvem setu so Brežanke povedle kar z 9:0, ko so popustile in nasprotnicam prepustile set. V drugem in tretjem setu sta bili ekipi izenačeni, toda v končnici so bile Do-linCanke boljše. Po slabem začetku četrtega seta, ko so nasprotnice vodile 5:0, so se naše igralke zbrale, dosegle pet zaporednih točk in do konca z učinkovitimi servisi in odličnim napadom odločile tekmo. V vseh setih so na igrišče stopile vse razpoložljive igralke, ki so vse prispevale k zmagi. (V.M.)
OSTALA IZIDA 14. KOLA: SanfAndrea - Pre-venire 3:0, Nuova Pallavo-lo TS - Pallavolo TS 3:2.
KONČNI VRSTNI RED: Nuova Pallavolo 28, SanfAndrea 22, Killjoy 20, Breg 16, Bor Friulex-port 14, Pallavolo TS 8, Kontovel 2, Prevenire 0.
NARASCAJNICE
Od 7. do 12. mesta
Kontovel B - Oma A 1:2 (5:15,11:15,15:7)
KONTOVEL B: Hrovatin, Starec, Kocjan, Kralj, Emili, Picciola, Prašelj, Locasto, Guštin, Agostini.
Proti eni boljših ekip v skupini je Kontovel zaigral dobro in častno izgubil. Zaigrale so vse igralke in vse tudi upravičile zaupanje. Opazen je bil tudi velik napredek v primerjavi s prvo tekmo z Omo, ki so jo Kontovelke gladko izgubile.

PO KONČANI B UGI / POGOVOR S TEHNIČNIM DIREKTORJEM JADRANA MARKOM BANOM
Ban: Za nami je ena od najuspešnejših sezon doslej
Toda elitna B liga je najbrž še prevelik zalogaj - Finančne težave zavirajo delovanje - Vremec ima polno zaupanje
V dvajsetem letu svojega delovanja so bili košarkarji Jadrana na pragu svojega morda naj-vecjega uspeha doslej. V B ligi so jadranovci sicer že bili, letos pa jim je za uvrstitev v elitno B ligo zmanjkala ena sama točka oziroma pol kosa in pa morda nekaj Športne sreče. Obstajajo sicer realne možnosti, da Jadran naknadno vključijo v to konkurenco, celoten položaj pa bo jasen konec junija, ko bo točno znano, katere ekipe bodo sposobne (finančno) nastopati v A ligi. Od tega pa zavisi tudi sestava Bi in B2 lige. O pred kratkim končani sezoni in stanju v naši košarki smo se pogovorili z Ja-dranovim tehničnim direktorjem Markom Banom (na sliki), ki se po dolgoletnih igralskih izkušnjah na visokem nivoju zdaj že nekaj Časa -in to uspešno - preizkusa v vlogi športnega menedžerja.
Bomo zamejci elitno B ligo dobili ali ne? In Ce jo bomo, je naša košarka sposobna za tak kvalitetni preskok?
Za začetek bi rad povedal, da je bila letošnja sezona za nas izredno pozitivna, pa Čeprav nam je za las ušlo napredovanje. Elitna B liga bi bila za vso našo košarko nedvomno pravično plačilo za vložen trud, toda pri Jadranu za zdaj
še nismo povsem gotovi, da bomo v naslednji sezoni sploh lahko speljali B2 ligo, kaj Sele Bi. Finančne težave, ki gotovo ne pestijo samo nas, so namreč izredno hude. Reševati moramo Se stanje iz tekoče sezone. Zato tudi upam, da se bo plodno sodelovanje s TKB, ki pa lahko pokrije samo del naših stroškov, nadaljevalo in da bo vodstvo banke tudi v bodoče pokazalo toliko razumevanja za naše težave kot doslej. Zato sem tudi prepričan, da nadaljnje nastopanje Jadrana v B2 ligi, v kateri je dokazal, da sodi prav v vrh, ni pod vprašajem. Glede elitne B lige pa je položaj veliko bolj zapleten. Dobro je namreč treba ob izredno zahtevnem finančnem aspektu tudi premisliti, Ce je celotno naše košarkarsko gibanje sposobno imeti ekipo na tako visokem nivoju. Po mojem za zdaj to Se ni mogoCe. Ligo bi sicer lahko obdržali, vendar le z zunanjo pomočjo. To pa ni tisto, kar naj bi Jadran bil - zamejska reprezentanca namreč.
Pa vendar je letošnja ekipa v B2 ligi dokazala, da je sposobna podviga...
To je že res, toda zavedati se moramo, da so igralci, ki zdaj sestavljajo Jadran, dejansko prerasli možnosti naše baze. Njih bo zelo težko zamenjati, ker zadaj ni take kvalite-
te. Sicer se na kratek rok za bodočnost Jadrana ni bati, saj je razen nekaj veteranov, ki pa so imeli bistvene zasluge za dosedanje rezultate, jedro ekipe mlado in kvalitetno nastopanje ne bi smelo biti vprašljivo vsaj Se pet do Sest let.
V	zvezi z igralskim kadrom se precej govori, da bo ekipa prihodnje leto precej drugačna. Cala-vita odhaja, kakšen je položaj Budina, Viteza in še nekaterih?
V	zvezi s sestavo ekipe Se ni veliko gotovega. Precej je odvisno od tega, v kakšnem rangu bomo igrali. Vodstva Jadrana in društev morajo tudi točno preučiti finančni položaj in naše bo-doCe delovanje. Glede igralskega kadra pa je zanesljivo to, da Joe Cala-vita ne bo veC igral za nas. Vrača se v ZDA, kjer je dobil možnost poklicne uveljavitve. Pri Jadranu smo mu hvaležni za vse, kar je dal ekipi, še posebej do poškodbe, ki je žal moCno vplivala na njegovo storilnost v končnici, ko je samo igral in ni mogel trenirati. Nekateri drugi igralci pa težko usklajujejo športne in poklicne obveznosti. Tu gre za Borisa Viteza in Stefana Samca, vendar pa tudi sama še nista ničesar sklenila. Upam, da bomo tudi v zvezi z njima našli tako rešitev, ki bo vsem najbolj odgovarjala. Položaj Budina je nekoliko drugačen. Jan je last milanskega Stefa-nela, toda po znani razsodbi Bosman so profesionalni igralci vezani na klub samo na osnovi pogodbe, ki jo s klubom imajo. Budin je pogodbeno prost, zato bo moral predvsem sam razmisliti o svoji košarkarski bodočnosti. Mi si vsekakor želimo, da bi ostal pri nas. V matičnih društvih je še nekaj igralcev, ki bi zaslužili nastop v reprezentančni ekipi, toda problem predstavljajo visoki igralci.
Kako nameravate to rešiti?
Mi smo si vedno prizadevali, da bi pri Jadranu igrali le igralci, ki so zrasli v naših društvih, pa
Četudi gre za pripadnika italijanske narodnosti. Ta izbira po samozadostnosti je bila pri nas prisotna že od Jadranovega nastanka. Naše vodilo je bilo, da mora biti Jadran kot združena ekipa rezultat tega, kar smo sami sposobni ustvariti. Toda košarka ima svoje zakonitosti in ko se v vedno višjih ligah srečuješ z ekipami, ki imajo dvome-traše, si moraš na nek način pomagati.
Torej že išCete zamenjavo za Calavito?
Lani so trenutne okoliščine privedle do tega, da je bil Calavita za nas lepa priložnost in tudi dober posel. Zdaj na vidiku nimamo še nobene zamenjave zanj. Ce se bo ponudila podobna priložnost kot lani s Calavito, potem se bomo zanjo odločili. Za vsako ceno pa centra ne bomo iskali, igro ekipa pa bomo paC ustrezno prilagodili.
O trenerju Andreju Vremcu so nekateri govorili, da je premlad, da nima izkušenj. Po drugi strani pa se ugiba tudi o možnosti, da bi Vremec odšel v kako drugo sredino, in to v še višjo ligo. Kakšen je pravzaprav njegov položaj?
Glede Andreja Vremca pri vodstvu društva ni nobenega dvoma. Vsi upamo, da bo Vremec ostal. Opravil je ogromno in zelo kvalitetno delo, ki ni bilo omejeno le na prvo ekipo. Kar pa se prvenstva tiče, je kot debitant na tako visokem nivoju svojo nalogo opravil zelo dobro. MogoCe so ga gledalci včasih kritizirali zaradi nekaterih njegovih odločitev, toda trenerjevo delo je treba ocenjevati globalno od tekem do treningov, zraven pa je še marsikaj drugega. Taka ali drugačna menjava na tekmi ne more biti merilo za ocenjevanje trenerja. Vsekakor pa konCni rezultat dokazuje, da je bilo njegovo delo pravilno zastavljeno, saj se je forma ekipe stopnjevala iz meseca v mesec. Prav zato ga bomo skušali zadržati v naših vrstah, ker je brez dvoma eden stebrov naše košarke.
Rado Gruden
Vremčeve ocene jadranovcev
ARENA: Prvenstvo ni začel najbolj birljantno, predvsem zaradi poškodb, v »play-o££u« pa je bil med najboljšimi.
BUDIN: Začel je igrati »zares«, kar po treh letih sedenja ni lahko. Jan je znal z entuziazinom vse to premostiti. Skupaj s Samcem sta navjeCji igralski potencial. CALAVITA: Vsi skupaj smo morda od njega veC pričakovali. Kot vedno doslej se v Jadranovih vrstah neslovenski igralci težko izkažejo.
HMELJAK: Glede tehnike ni za B ligo, toda z zagrizenostjo je dokazal, kaj pomeni imeti srce in neizmerno željo po zmagi. Zaslužil bi si večjo »minutažo«. KLABJAN: Ni imel veliko možnosti igranja. To je tudi razumel in s tem, da ni delal preglavic, temveč se odlično vključil v skupino, mu je vsekakor v Čast. OBERDAN: Na začetku sezone so na njegov račun padale kritike. On pa je reagiral in z odlično igro dokazal, da je igralec za B ligo.
PREGARO: Na začetku prvenstva mu moj način vodenja tekem ni ustrezal. Od novembra naprej sva se »ujela« in odtlej je bil vedno med najboljšimi. RAUBER: V regularnem delu prvenstva je bil nauj-boljši, v drugem delu je to malo »plačal«, tudi zaradi poškodb. Na gostujočih tekmah je bil s svojimi »trojkami« Čudovit.
SAMEC: Reš škoda, da je odprl pizzerijo, ker ima izreden košarkarski potencial, tudi kot igralec za višjo ligo, Stefan je letos najveC napredoval.
VITEZ: On je pravi barometer ekipe, tisti, ki je v vseh situacijah znal dati najustreznejše rešitve. S svojo izkušenostjo in menatahteto je bil vedno ostalim in ne samo igralcem za vzor.
POGOVOR / JADRANOV TRENER
Andrej Vremec: Težko bo ponoviti letošnje uspehe
Učinek Jadranovih igralcev v sezoni 1995/96
Igralec	Tekme	Meti				Skoki		Žoge		Asist.	Blokade	Osebge napake	Točke
		2 točki	3 točke	Skupno	PM	Obram.	Napad	Izgublj.	Prid.				
C. Arena	29/31	45:105	14:31	59:136	56:83	83	23	42	24	21	10	66	188
J. Budin	23/23	128:203	10:30	138:233	85:137	92	28	81	33	44	9	59	371
J. Calavita	32/32	129:249	0:2	129:251	82:112	213	80	64	59	12	17	111	340
M. Hmeljak	28/32	25:45	1:4	26:49	30:48	23	19	22	24	4	2	47	83
B. Klabjan	7/31	0:3	0:3	0:6	5:8	2	0	3	0	1	0	8	5
D. Oberdan	32/32	72:133	20:61	92:194	109:136	51	4	94	62	100	0	102	313
S. Požar	1/10	-	-	-	0:2	-	-	1	-	-	-	-	-
D. Pregare	32/32	83:147	52:116	135:263	102:130	55	41	75	45	55	7	110	424
S. Rauber	32/32	57:103	69:183	126:286	28:35	139	27	46	40	22	3	91	349
K. Rebula	0/2	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	.
š. Samec	30/31	75:122	0:2	75:124	33:63	55	39	51	28	8	12	97	183
B. Vitez	32/32	137:229	16:48	153:277	108:157	85	28	79	34	45	6	70	430
Krstni nastop mladega trenerja Andreja Vremca v letošnji sezoni je bil nadvse uspešen. Marsikdo je ob njegovem imenovanju za trenerja naše najboljše košarkarske ekipe zavihal nos, toda Andrej je na najboljši naCin izpeljal težko preizkušnjo in le za las mu ni uspel velik met, napredovanje.
»Mislim, da smo napravili vse, kar je bilo v naših moCeh. Glede na vse okoliščine, bi si boljši rezultat tudi težko predstavljali. Spomnimo se le na Črno oktobrsko obdobje, ko smo osvojili le eno zmago, šestkrat pa izgubili,« je uvodoma dejal Vremec.
Kaj pa kakovostna raven v tej ligi?
»Prvenstvo je bilo na srednje visoki ravni. Bile so ekipe, ki so stoodstotno izkoristile svoj potencial. Tu bi omenil predvsem Rivo del Garda, Oderzo in Biello. Bile pa so tudi take, ki tega še zdaleč niso izkoristile, kot na primer De-sio in moštvo iz Čedada. Mislim tudi, da je Padova najbolj perspektivna ekipa. Moram tudi dodati, da je bilo v tem prvenstvu zares veliko
talentiranih igralcev, ki pa niso bili izkoriščeni v zadostni meri.«
Kaj pa za naprej?
»Videli smo, da je Ja-dranova ekipa dobra in bi lahko ponovila letošnje rezultate, potrebna pa je finančna in organizacijska okrepitev. Okrepiti bo treba tudi mladinsko dejavnost in vzgajanje novih trenerjev. Ce bo ostalo trenutno stanje, pa mislim, da bo skoraj nemogoče ponoviti letošnjo sezono. Mislim tudi, da je Jadran doslej edina ekipa, ki ima znaCaj združenja brez vrtiCar-skih trenj in bi si zato zaslužila večjo podporo naših organizacij.«
Vremec je medtem tudi dobil nekaj ponudb od ostalih (italijanskih) društev. Jadranova sezona pa še ni končana (že prihodnji teden bo na sporedu, v organizaciji Don Bosca, tradicionalni turnir Don Sarti) in zato je vsaka odločitev seveda preuranjena. Na dlani pa je, da je Andrej, glede na prvo tako zahtevno preizkušnjo, kot je B liga, odlično opravil svojo nalogo in bi bilo zares škoda, da bi izgubili še enega trenerja, kot se je doslej prepogosto zgodilo, (bi)
ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO
Sreda, 29. maja 1996
Z
\
Horoskop
zapisal
B.R.K.
OVEN 21.3.-20.4: Prepričani boste, da bi morali delati se več, sicer bodo vaSe želje ostale neuresničene. Mar še ne veste, da so želje kakor podgane; več jih je, bolj se množijo in manj prijetne so.
Hf
BIK 21.4-20.5.: Ne sprejemajte danes nobenih velikih odločitev, kajti vaša glava je prenagla in preveč nepremišljena. Ce boste kljub temu tvegali, se pripravite na šolo, Id jo boste pomnili vse življenje.
DVOJČKA 21.5.-21.6.: Nekdo vas bo obsipal s točo dvoumnih gest, tako da nazadnje ne boste vedeli niti tega, ali misli zares ali zgolj preizkuša meje vase vzdržljivosti. Niti eno niti drugo; vara sebe.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Nagibali se boste k novi investiciji, čeprav vam bo vseskozi jasno, da vam kaj zlahka zdrsne v vodo. Nič zelo hudega; v tem primeru se boste naučih vsaj dobro plavati.
LEV 23.7. - 23.8.: V krogu sodelavcev bo še zmeraj več nejasnosti kot jasnosti. Opogumite se prvi in brez dlake na jeziku izrazite svoje mnenje, pa vas bodo posnemali tudi tisti s figami v žepih.
DEVICA 24 8. - 22.9.: Pridobili boste zaupanje v osebo, ki ste jo zaradi razočaranja že malone črtali. Ni vam namreč zagodla nalašč, pač pa zaradi tega, ker ste jo v najbolj kritičnem trenutku pustili na cedilu.
HHINICA 23.9. - 22.10.: Po temeljitem premisleku boste dognali, da človek, ki vam je obljubljal gradove v oblakih, misli samo na svoj dobiček, drugim pa trosi obljube samo tedaj, kadar mu začne škripati.
ŠKORPIJON 23.ia-22.il.: Bližnji vam bo pdsve-čal obilo pozornosti, kajti uvidel bo, da ste jo pripravljeni nuditi tudi vi, le da čakate na pravi trenutek. Pravi trenutek za človečnost se imenuje večnost.
STRELEC 23. 11.-21. 12.: Čeprav vas bodo mnogi zavirali v vaših načrtih, boste vendarle vztrajno rinili naprej. Pravilno; kdor sprejme odgovornost za posledice svojih dejanj, ne potrebuje tujega žegna.
KOZOROG 22.12.-20.1.: Odkrili boste pravo razmerje med delom in počitkom, zato se bo vaše telo odzvalo s hvaležnostjo, ki ji pravimo zdravje. V vzdušju notranje harmonije boste postali še prijaznejši.
VODNAR 21.1.-19.2.: Kljub neprijetnemu presenečenju ne boste izgubili volje. Pritisnili boste na plin in vesoljnemu svetu dokazali, da ste gospodar svoje usode. Gospodar gospodarjev bo zelo vesel
RIBI 20.2. - 20.3.: Vaša notranja nevihta bo pošla prav v trenutku, ko bodo od vas pričakovali blisk in grom. Presenečenje, ki naj se ne ponovi v primeru, ko bodo sredi jasnega pričakovati prijaznost.
BENJAMIN
Odstrta skrivnost noše prihodnosti
Videc odgovarja na vprašanja bralcev
"Bonbonček"
Najprej moram pohvaliti vašo rubriko, ki jo le redko zamudim. Do študija mi šola ni delala večjih težav, prihod v študijsko mesto pa me je zmedel. Nastopile so še ljubezenske težave, ko sva se razšla s fantom, s katerim sva hodila kar lep Cas. Letnik sem morala ponavljati. DomaCi so bili razočarani, čeprav se sicer dobro razumemo. Danes se prepiramo le še zaradi manjkajočih izpitov. Z bivšim fantom sva spet prišla skupaj, vendar je spet počilo. Prevaral me je, zato sem ga zapustila. Mislim, da sem storila prav, Čeprav včasih podvomim o pravilnosti svoje odločitve. VšeC mi je sošolec, vendar pravi, da še ni pripravljen na resno zvezo. Kako bo z nama v prihodnje? Bova ostala prijatelja ali bo med nama kaj več? Bom uspela pri študiju? Kakšno je vaše videnje mene? Bi mi lahko uspelo na področju proze in poezije? Upam, da moje pismo ne bo romalo v koš; imam že nekaj slabih izkušenj.
Benjamin: Tvoje študijske težave so lep primer zgrešeno-sti kontinuiranega šolskega sistema, čeprav zanje v prvi vrsti obtožuješ sebe oziroma nekakšne svoje slabosti; to napako delajo tudi tvoji starši, ki dajejo prednost "pravilnemu" šolskemu sistemu namesto tvojim notranjim težavam in vzgibom. Človeško bitje ni računalnik, ki ga je mogoče poljubno polniti s podatki po vnaprej določenem programu; človek je bitje s pisano paleto težav in potreb, ki prav vsa potrebujejo pozornost - če naj bi bil njegov razvoj seveda skladen in celosten. Tvoja zmeda je izraz omejenega razvoja in zamemarjanja nako-
pičenih težav, ki so bile v okrilju domačih stenah neizražene, ob prihodu v mesto, ki je zahtevalo dobršno mero tvoje samostojnosti, pa so planile na dan. Tvoja razvojna naloga je bila, da se z njimi spopadeš in jih rešiš vsaj do stopnje, da znova uloviš ravnotežje in se razvijaš celostno naprej. Ti pa si se pod vplivom zunanjih pritiskov enostransko zagnala v študij, ki ti je pobral večino razpoložljive energije in čaša, druge plati pa si puščala vnemar -zato se je notranje nasprotje med zanemarjenimi platmi in študijskimi prisilami stopnjevalo, zablokiralo tvoj um in ti vzelo veselje do študija. Humani šolski sistem bi moral vključevati pogoje za celostni razvoj, ali pa bi moral posamezniku dopuščati vsaj prostor in čas za samostojno delo v tej smeri. Enostranskost se vselej maščuje, kajti nesrečen človek ne le slabo študira, ampak tudi slabo in nekreativno dela. A ker se s tem politiki ne ubadajo, češ da osebne težave spadajo v domeno zasebnosti, si mora posameznik sam izboriti ustrezne pogoje za svojo celostno rast. Presezi
torej zunanje prisile in si daj prednost; vzemi vsaj leto dni pavze, ne glede na to, kako bodo to tvojo odločitev sprejeli drugi. Ce boš namreč svoje notranje težave še naprej puščala vnemar, ti bo študij še naprej škripal. Skladno z delom na sebi boš razpletla tudi svoje ljubezenske tegobe, kajti tovrstne težave so najtesneje povezane s tvojimi notranjim konflikti. Torej: vse bo v redu, tako s tvojim študijem kot v ljubezni, ko boš v samorazvoj-nem trudu našla nov smisel. Za resnično ljubezen boš zrela šele tedaj, ko boš že trdno korakala po svoji samorazvojni poti; kdo bo tvoj sopotnik, sploh ni pomembno. Kako te vidim? Kot izjemno inteligentno in dobro dušo, ki zna prisluhniti sebi in svojim celostnim potrebam, in ki ima vse potenciale, da iz nje nastane srečna, notranje harmonična osebnost. Spoznanja, do katerih se boš dokopala na samorazvojni poti, bodo odlično gradivo za tvoje literarne stvaritve; več sebe boš izlila na papir, uspešnejša boš. O zdravstvenih težavah svoje mame si napisala premalo. Vse najboljše!
Rubrika Benjamin je namenjena vsem, ki poleg prijateljskih nasvetov želite izvedeti še kaj o svoji prihodnosti. Videc Benjamin se pri posvečanju dopisovalcem ne opira na varljive rekvizite, kot so karte, kristali ali astrološki izračuni; zanaša se izključno na svojo modrost in telepatsko prepletenost z vašo usodo. Razpišite se o svojih težavah, zastavite vprašanja in pismo z geslom pošljite na uredništvo Republike, Vojkova 78, 1000 Ljubljana (s pripisom ZA BENJAMINA). Podatki, po katerih bi vas 'lahko kdo prepoznal, bodo izločeni. Ce ne želite čakati na odgovor v Republiki ali želite obširnejši in čimhitrejši odgovor, vam lahko videc Benjamin ODGOVORI TUDI NA DOM. Vtem primeru ne navajajte gesla; napišite zgolj svoj naslov.
Pritlikavka je postregla velikanu
Britancu Chrisu Greenerju, ki je visok kar 229 centimetrov, je na neki prireditvi postregla s pijačo pritlikava Julie, ki je skoraj pol manjša od njega.
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
/	severnoam. jelen	STOPNJA PRIDEVNIKA, KI NIMA PRIMERJAVE	INDIJSKI POLITIK SASTRI	ŽLAHTEN TROPSKI LES	STROKOVNJAK ZA MASAŽO	DRŽAVA OB BALTIKU	SLOG	IGRALKA TENISA	0RAC	/	DELO PODLOŽNIKOV V FEVDALIZMU	IRSKI BRINOVEC	X	POPEVKARICA CETINIC	KRAJ PRI KRŠKEM	/	POŽELENJE	KNJIZEVNICA NJATIN	IT. MESTO, PO KATEREM SE IMENUJE JADRAN	KLAVIR	SUMERSKI BOG NEBA	KRAU (LAT.)
MESTO Z MILIJONSKIM PREBIVALSTVOM										TERRV GILLIAM			MARIBOR ZLOGLASEN INCIDENT			PREBIVALEC VASI SLAP						
NAJBOLJŠI SADROVEC										VODJA STRANKE, LEADER						KRAJ PRI IDRUI SLUT.ZGO-D0V. (JOSIPI						
SVETA DEŽELA										FR. PISATELJ IN POLITIK PRIKAZOV. IDILIČNEGA												
IVAN TAVČAR			MLAJŠA KAMENA DOBA									REKA V VOJVODINI					:R. DEPARTMA (IZCRKINA)				NAJVECJI OTOK V KIKLADIH, NAX0S	BRZICE NA FINSKI REKI VUOKSI
			NAGNJENOST									KARTA PRI TAROKU					VOZLASTA PISAVA INKOV					
POMOL, MOSTOVZ				RADON			DIKTATOR HUSEIN						HRVAŠKI POLITIK MESIČ	KARAMBOL ARABEC V ŠPANIJI				ANTIČNI BEOTUCI				
				ZNAČAJ			ENA OD PROJEKCIJ															
PISATELJ CANKAR					FINSKO JEZERO ARABSKA DRŽAVA						TURKI POKRAJINA V VIETNAMU							SRBSKA OBLIKA IMENA RADO	INDONEZIJ. OTOK (IZCRKLORA)	AMERICIJ 5EVERN0AFR. PLEMENSKI POGLAVAR		
/	OCET	KDOR KROJI OBLEKE KRILO RIM. KONJENICE							SREBRNO BELA KOVINA (La)							RAZA POKLON						
LIGNJI									INDIVIDUALNO USMERJEN ČLOVEK IZRAEL													
REKA V SLAVONIJI						TELIČKA						GORA NAD DOLINO TOPLE					BOLGARSKI DRŽAVNIK ŽIVKOV					
ROMAN M. Arcibaševa IZCRKNISAN						ARABSKI POZDRAV						DRŽAVNA BLAGAJNA V STAREM RIMU					INDIJSKA ZVEZNA DRŽAVA					



RAI 3
slovenski
program
® RAI 1
9.35
11.10
12.25
12.35
13.30
14.10
15.55
17.30
17.50 18.00
18.10
18.50
19.35 20.40
20.50
22.50
22.55
0.00
0.30
1.00
Dnevnik. 6.45 aktualna oddaja Unomattina (vodita Livia Azzaiiti, Luca Giurato), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik
Film: II vagabondo della citta morta (vestem, ZDA '48, i. Robert Young) Aktualna odd.: Verde-mattina - Nasveti (vodita L. Sardella, J. Majello), vmes (11.30) dnevnik Vreme in dnevnik Nam: Gospa v rumenem Rumene vrtnice za lady Austin (i. Angela Lan-sbury, M. L. Chapman) Dnevnik, 13.55 rubrika Cover, gospodarstvo Film: Adios gringo (vestern, It. '65, i. G. Gem-ma, E. Stewart)
Mladinski variete Solleti-
c.o, risanke
Nam: Zorro
Danes v parlamentu
Dnevnik
Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana Variete: Luna Park (vodi Rosanna Lambertucci) Vreme in dnevnik Nogomet: Italija-Belgija (prijateljska)
TV film: La mia piccola donna (dram., ZDA '94, i. G. Harrison, f. Garth) Dnevnik
Aktualna odd. o politiki: Porta a porta Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni razgovori in vremenska napoved Dok.: Magico e nero, 0.40 Media/Mente Aktualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma
RAI 2
7.00 9.40 9.50
11.30
12.00 13.00
14.15
14.40
16.05
16.10
17.50 18.20 18.45 19.35
19.50 20.30
20.50
22.55
23.55 0.45 0.55 1.45
Variete za najmlajše Potrebujem te Film: La vendetta di Spartacus (pust, It. ’64) Rubrika o zdravstvu Tg2 33,11.45 dnevnik Aktualni variete: I fatti vostri (vodi G. Magalli) Dnevnik, 13.30 Navade in družba, rubrika o branju Bravo chi legge Variete: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik
TV film: Maria Vandam-me (kom., i. C. Decla), vmes (17.00) dnevnik Variete: Cera una volta Šport in dnevnik flash Nam: Ispettore Tibbs Šport in kratke vesti Variete: Go-Cart, risanke VeCerni dnevnik Film: Compagni di smola (kom., It. ’88, r.-i. C. Verdone, A. Cenci) Aktualna odd.: L’ errore -Napaka
Dnevnik, Neon o knjigah PonoCi, na trgu Italija Variete: Tenera 6 la notte Nad.: Destini
RAI 3
Jutranji dnevnik, drobci Film: II mago di Oz (fant., ZDA ’39) Videosapere: Vstop prost,	Filozofija,
Media/Mente, Zdravje, Faust, Potovanje po Italiji, Znanstveni dnevnik, Cestni pistelji Dnevnik
Aktualno :Tel e s ogni, 13.00 Kljub vsemu, mojaltalija.VideoZorro Deželne vesti, dnevnik TGR Eurozoom Šport: tenis Dnevnik, deželne vesti Aktualno: 10 minut Variete: Blob Aktualno: Mi manda Lu-brano
Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Linea 3 Variete:	Hoilywood
Party
Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario JH Šport: motonavtika j Proza: Missione Wie-senthal
S5 RETE 4	C' ITALIA 1	fc" Slovenija 1	88 Koper
	Gospodarstvo		Otroški variete
	Nart.: Avvocati a Los		Aktualno: Secondo noi
	Angeles, 9.00 nad. Un		Nan.: Super Vicky, 9.45
	volto, due donne, 10.00		Genitori in blue jeans
	Zingara, 10.30 Renzo in		Šport: L’ Italia del Girot
	Lucia, 11.45 La forza		Nan.: T.J. Hooker
	deli’ araore, vmes (11.30)		Odprti studio, Fatti e mi-
	dnevnik		sfatti, 12.50 Šport studio
	Nan.: Hiša v preriji		Otroški variete Ciao Ciao
	Dnevnik		Mix in risanke, 14.25 C’e
	Rubrika o lepoti		un mondo da fare
	Nad.: Sentieri		Variete: Colpo di fulmine
	Nan.: 11 cliente		Kolesarska dirka 79. Giro
	Dnevne zanimivosti:		d’ Italia (11. etapa), 17.00
	Giomo per giorno, vmes		Studio tappa
	(19.30) dnevnik in vreme		Nan.: Primi baci
	Variete: Game Boat		Odprti studio in vreme,
	Dok.: Amici animali		18.45 Secondo noi, 18.50
	Film: Caramelle da uno		Šport studio
	sconosciuto (krim., It.		Nan.: Baywatch - , 20.00
	’87, r. F. Ferrini, B. Dei		Gli amici di papa - Prva
	Rossi, M. Venier), vmes		dan Sole (i. Bob Saget)
	(23.30) dnevnik		Film: Mister VVonderful
	Pregled tiska		(kom., ZDA ’92, i. Mat
	Rubrika o lepoti		Dillon, VVilliam Hurt,
	Film: Mezzaestate (’91)		Anabelle Sciorra)
			Šport: Giro Sera (vodi Raimondo Vlanello)
18 CANALE5			Film: Nevv Jack City (dram., ZDA ’91,r. M.
			Van Peebles, i. W. Sni-
			pes), vmes (0.00) aktual-
	Na prvi strani, vremen-		na odd. Fatti e misfatti
	ska napoved		Italija 1 šport
	Maurizio Costanzo Show		Nan.: Petek, 13.
	Aktualno: Forum - Televizijsko sodišče (vodita		
	Rita Dalla Chiesa, Sante Licheri)	# TELE 4	
	Dnevnik TG 5		
	Sgarbi quotidiani		
	Nad.: Beautiful (i. Ron		19.30, 22.15, 00.20 Do-
	Moss, J. McCook, Keshia		godki in odmevi
	Knight Pullia,)		Nan.: The Cat
	Nan.: Robinsonovi - (i.		Nad.: Flori d’ arancio
	Bill Cosby, Lisa Bonet)		Nan.: Nice Friends, 16.00
	Variete: Časa Castagna		Chicago Story
	Otroški variete Bim Bum		Glasba: Slot Machine,
	Bam in risanke		18.15 Parole e mušica
	Nan.: 11 villaggio dei cor-		(vodi Valerio Fiandra)
	šari		Al lupo! Al lupo!
	Risanke: Georgie		Gospodarstvo
	Kviza: OK, 11 prezzo 6		Odprti prostor
	giusto! (vodi Iva Zanic-chi), 19.00 La mota della		
			
	fortuna (vodita Mike Bongiorno, A. Elia)	® MONTECARLO	
	Dnevnik		
	Variete: Striscia la noti-zia (vodita Lello Arena,		20.00, 22.30, 1.30 Dnev-
	Enzo lacchetti)		nik, 13.30 Šport
	TV film: Lo sposo perfet-		Film: Paradiso notturno
	to (dram., ZDA ’95, i.		(glas., ZDA ’52)
	Ken Olin, L. Frost)		Variete: Tappeto volante
	Dnevnik		Tenis
	Variete: Maurizio Costan-	RnEffl	Film: La dolce ala della
	zo Show, vmes (0.00)		giovinezza (dram., ’61)
	nočni dnevnik		Film: Un prete da ucci-
	Sgarbi quoti dlani	§ifej	dere (dram., ZDA ’89)
	Videostrani		Euronews
	Otroški program		Dialogi, oddajo vodi Ezio
	Deklica Delfina in lisica		Giuricin
	Zvitorepka, 4. del		Ameriški avtorji:
	Hov!, 4. del		Stephen Crane
	Roka Rocka		Slovenski program
	National Georaphic, 2.		Bližnja srečanja tretje vr-
	del ameriške dok. oddaje		ste
[S	AFS France Marolt		Primorska kronika
	Poročila		Vsedanes
E m 1 mi	Kolo sreče, pon. tv igrice Zgodbe iz školjke		Ameriški avtorji: Stephen Crane
			
	Dlan v dlani		Euronevvs
	Gore in ljudje		Nočni sodnik, nanizanka
	Ljudje in zemlja, pon.		Koncert
	TV Dnevnik 1		Globusov tik tak
	Pod klobukom		Vsedanes
	Fallerjevi, 23. del		SP v rokometu:
	Kolo sreCe, tv igrica		Nemčija - Slovenija,
	Risanka		prenos
	TV Dnevnik 2		
	Film tedna: Zbogom, mo-		
	ja konkubina, hongkonško-kitajski film	OtO Hrvaška 1	
	Rezija: Chen Kaige.		
	TV Dnevnik 3	i?§	
	Severna obzorja, 9. del Intervju s Pal vi Alasalmi		TV koledar
			Santa Barbara, 1266. del
	Srečni ljudje, 1. del fin-		Dobro jutro
	ske nadaljevanke		Poročila
D3 Poročila			Literarno vprašanje:
			Johan VVolfgang Goethe Goethe je najpomembnejša
8r Slovenija 2			osebnost nemške literature in avtor del trajne vredno-
			sti: Faust, Trpljenje mlade-
			ga VVertherja. Delil je usodo
	Euronevvs		sodobnikov v romantiki...
	Tedenski izbor:		Portreti hrvaških glasbenikov
	Prisluhnimo tišini		TV galerija
	V žarišču		Prvič, 1. del hrvaške do-
	Opus		kumentarne serije
	Policajev morilec,		Poročila
	ponovitev Švedskega filma		Ljubezen, 254. del
	Gospod Bean,		Prevarati mafijo, pon.
	13., zadnji del ameriške		ameriškega filma
	nanizanke		Pomembno in nepomem-
	Severna obzorja,		bno, 12., zadnji del
	8. del ameriške nanizanke		Ljubim svoje mesto
	Iz deževnega tropskega		Poročila
	gozda,		Portreti hrvaških sklada-
	3. del slovenske doku-		teljev
	mentarne serije		Hrvaški likovni ustvarjalci
	V vrtincu		Otroški program
	Po Sloveniji		Hrvaška danes
	EP v rokometu (M), Nemčija		Domače videosmešnice,
	- Slovenija, prenos iz Seville		6. del dokumentarne serije
	V žarišču		Kolo sreče
	Košarka NBA, 5. tekma		V obnovi Hrvaške
	finala po konferencah:		Dnevnik
	Seattle - Utah, posnetek		Gospa,
	Exodos,		hrvaški barvni film, 1995
	kronika		Od sedmega stoletja,
	Koncert simfonikov RTV		glasbena oddaja
	Slovenija - G. Mahler:		Dnevnik
	Simfonija St. 2 v C-molu		Slika na sliko
	Teniški turnir Roland		Skrivnostno razmerje,
	Garros, dnevni povze-		angleški barvni film
	tek iz Pariza		Poročila
'A
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Poslovni kažipot; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13,20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Glasbeni utrip; 21.05 Zbori po želji poslušalcev; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Et-noglasba sveta; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7,00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8,50 Koledar prireditev; 9,35 Popevki tedna; 9.45 Kje vas čevelj žuli; 11.00 Moped Show; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilske minute; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Modne novosti; 17,00 Računalniški val; 18.00 Vroči stol; 19.30 Glasbeni večer z J. VVebrom, rock, blues, folk & country.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
22.00	Poročila; 8.05 Glasba; 10,05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 13.05 Za knjižne
molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Glasbene revije; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.05	Glasbeni utrip; 17.00 Posnetki festivalov in koncertov; 20.00 Radioteka; 21.30 Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Jazz panorama 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,
17.30,	19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7,40 OKC obveščajo; 7.47 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.45 Odgovor na Rešeto; 10.40 Power play; 10.45 Zanimivost; 11.15 Včeraj, danes, jutri; 12.20 20 modrih; 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Povver play; 15.15 Hit dneva; 15,30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 16.55 6 prešernih; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Zabavno glasb. odd. A...O...A..; 19.30 Šport; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.00 Modri val;
8.05	Horoskop; 8.40 32-322; 9.35 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E.
Galletti; 10.40 Souvenir; 12.00 Ballo e bello;
13.00	Glasba po željah; 13.15 aurora in Maria Laura; 14.45 Igra za otroke; 16.00 Ob 16-ih; 18.45 Villa Ut; 19.15Siigla singel.
Radio Trst A
8.00,10.00,14.00,17 00 Poročila; 7.00,13.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes koledar in pravljica; 8.10 Obzornik, 9.15 Odprta knjiga: Smrt v Benetkah (prip. Ivo Barišič, r. M. Sosič, 18.) 10.30 Intermez-zo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.20 Orkestri; 13.40 Smeh ni greh; 13.50 Lahka glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Glasb, popoldnevi stare in sodobne glasbe; 18.00 Literarne podobe: Miirabilia poetica; 18.30 Slovenska lahka glasba; 19.20 Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.10 DJ F. Del Monte - Mix time; 19.00 Glasba po željah; 21.15 Samo za vas; 22.15 Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koroška
18.10-9.00 Domača glasbena mavrica; 21.04-22.00 Večerna oddaja.
Priimki dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6. tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% -
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG

20
Sreda, 29. maja 1996
VREME IN ZANIMIVOSTI
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA

Gorbačov »pozabil« plačati račun
MOSKVA - Nekdanji sovjetski predsednik Mihael Gorbačov, kandidat na bližnjih ruskih predsedniških volitvah, je »pozabil« plačati zasoljen račun v neki restavraciji v Volgogradu, kjer je gostil približno 60 povabljencev. Novico sta agenciji Itar-tass posredovala lastnika restvracije, ki sta zaman skušala izterjati dolgovano vsoto (približno pet milijonov lir) in zdaj grozita s tožbo.
Kitajci prepovedali tuja imena
PEKING - Partijski komite v Kantonu, v južni Kitajski, je prepovedal uporabo tujih imen za družbe, ker da gre za »simbole nesprejemljivega kulturnega kolonializma«. Uradni viri pravijo, da družbe ne bodo dobile pooblastila, Ce si bodo nadevale imena s pečatom kolonialistične kulture, ki lahko škodijo nacionalnim interesom in dostojanstvu.
Romunski otrok za Hillary
BUKAREŠTA - Romunski Časopis Libertatea je včeraj ponudil svojo pomoC Hillary Clinton, da bi lahko uresničila svoje Zelje in posvojila otroka. Na svojih straneh je v odgovor na intervju, v katerem je Hillary Clinton izrazila Zeljo, da žeti od svojega moža še enega otroka, zapisal, da je že odposlal pismo v belo hišo in ponudil svojo pomoč. Predsedniškemu paru je predlagal, da bi posvojil romunskega otroka, ker bi tako ugotovila, da so romunski otročiči čudoviti in zelo inteligentni.
Preživetje močnejše od zaobljube
LONDON - Sestnjast cistercijanskih mehihov, ki so sestavljali manjšo skupnost v samostanu na otočku pred obalo VValesa, so bili prisiljeni prekršiti zaobljubo o molku zaradi ambientalnega propadanja in krize po ponorelih kravah; tako je sporočil opat samostana, pater Robert. »Bili smo prisiljeni spregovoriti, je dodal, Ce želimo preživeti na našem otoku, saj sta televizija in reklama preveč važni v današnjem svetu.« Menihi so namreč nekdaj finansirati samostan s turizmom: vsako leto je otok Caldey obiskalo okrog 1.500 turistov, ki so kupovati proizvode samostana. Ekološka katastrofa, ki jo je februarja povzročila petrolejska ladja Sea Empress pa je oddaljila turiste. Ko pa so se menihi organizrali za prodajo govedi, se je pojavila bolezen ponorelih krav: tako so pomislili na televizijo.
V pričakovanju na strip tease klientke osušile lokal
LONDON - Skupina preko 300 angleških žensk, ki je v nekem lokalu v VValesu nameravala prisostvovati moškemu strip teasu, je v nekaj urah osušila vse zaloge pijače, s katerim je lokal razpolagal. Lastnik se je sicer na obisk dobro pripravil, že po nekaj urah pa mu je zmajkalo vsega; vesele obiskovalke so namreč popile več kot 1.000 litrov piva.
Morija galebov ra zaščito deževnikov
VVASHINGTON - Na Cape Godu v zvezni državi Mas-sachussets je zvezna agencija Fish and VVildlife Service zastrupila kakih 6 tisoC galebov, da bi zaščitila skupino deževnikov (ptic z znanstvenim imenom Cha-radrius pluvialis), ki jim grozi izginitev. Na Cape Godu živi sedaj le 95 parov teh ptičev.
Onesnaženje v Houstonu
Je Caboto res odkril Ameriko pred Krištofom Kolumbom?
V Bristolu je velika atrakcija kopija ladje beneškega mornarja Giovannija Cabota, ki naj bi - tako pravijo - leta 1491 odplul iz Brisola in odkril Ameriko leto dni pred Kolumbom (AP)
V	Houstonu je prišlo zaradi izliva 210 tisoč galonov nafte v morje do onesnaženja Galvestonskega zaliva (AP)
Odslej manj debelosti
SAN DIEGO - Čeprav je pilula za shujšanje še vedno le sen, so se možnosti za iskanje topilne terapije za debelost naknadno povečale z vaznim odkritjem skupine ameriških in francoskih znanstvenikov. Odkritje zadeva -kot je zapisano v aktih ameriške akademije znanosti- sekvenco DNA, ki je odgovorna za prenašanje genetskih informacij v vseh živih bitjih.
V	Indoneziji nič več lepotic
DŽAKARTA - Indonezijske ženske ne bodo smele veC sodelovati na mednarodnih tekmovanjih lepotic. Sklep je sprejel sam predsednik Suharto po »škandalu«, ki ga je povzročila indonezijska predstavnica na tekmovanju za lepotico sveta v Las Vegasu na začetku maja. 20-letno Alyo Rohati so namreč fotografirali v zelo »drznih« kopalkah, posnetki pa so bili objavljeni v indonezijskih Časopisih; fotografije so v javnosti sprožile zelo vročo in ogorčeno razpravo, ki jo je predsednik Suharto zaključil s sklepom, da so tekmovanja med lepoticami v nasprotju z verskimi vrednotami islama.