i||||pfe PoStnina platana o ootootnl	mmm	Cena	Din	1*-*
jinicnsld doni
SUo. 164
V £|ublianl» letttek, 22. lull}a 1937
Na Daljnem vzhodu se ne boje vojne
Sporazum med kitajskimi in japonskimi generali Na pritisk velesil ali samo, da pridobijo na času
Peiping, 22. julija. Med poveljniki 29. kitajske severne armade in japonskim vojaškim poveljstvom je bil dosežen sporazum. Kitajci so sprejeli japonske predloge, ki so zahtevali, da se morajo kitajske redne čete umakniti iz pokrajin Čahar in Hopej, ki sta bili na podlagi pogodbe v Tankuju leta 1936. proglašeni kot demilitarizirano ozemlje, pod lastno samoupravo. Kitajci so obljubili, da teh pokrajin ne bodo zasedli in da ostane dosedanji položaj nespremenjen, Japonci pa so pristali na to, da se umaknejo iz vasi, ki so jih zadnje dni zasedli. Sporazum, ki je seveda samo krajevnega značaja, mora biti podpisan tudi še od kitajske vlado v Nankingu, ki bo, saj tako upajo, na to pristala. Sporazum je bil dosežen več ali manj na pritisk velesil. V diplomatskih krogih so mnenja, da je s tem sporazumom vojna nevarnost na Daljnem vzhodu izključena, vendar pa je prav tako mogoče, da so Kitajci trenutno pristali na japonske predloge, da pridobijo na času za dokončno pripravo na vojno, na katero do sedaj niso bili v polnem obsegu pripravljeni.
Dve brigadi 37. kitajske divizije, ki sta že vkorakali v Hopej, sta se danes umaknili iz Ame-kaua, Papaosamlija in Paomasanguja, ki sta jih bili zadnje dni zasedli. Namesto redne vojske so te kraje zasedle orožniške čete, ki jim poveljuje general Sinjuvana. Trditve nekaterih japonskih časnikarjev, da je Čankajšek umaknil svoje redne čete samo zato, da jih potem preobleče v orožniške uniformo in jih pošlje zopet nazaj, so bile na merodajnih mestih označene kot fantastične.
Eden svari
London, 22. julija. Zunanji minister Eden je danes v spodnji zbornici odgovarjal na vprašanja poslancev glede Daljnega vzhoda. Eden je dejal dobesedno: »Tako dolgo, dokler traja sedanji položaj na severnem Kitajskem, bi ne bilo pametno sprožiti kakšna pogajanja z obema vladama. Vlada Nj. Vel. pa takih pogovorov ni izgubila izpred oči. To mnenje jo bilo sporočeno tudi japonski vladi.
Takoj nato je zun. minister sprejel japonskega poslanika in ga opozoril na to, da bi pretiran pritisk japonske vlade napram Kitajski škodoval dobrim odnošajem med Japonsko in Anglijo. Vslcd tega upa, da bosta obe vladi našli v najkrajšem času možnost, da se trajno pomirita. Medtem ko se je japonski poslanik nahajal pri Edenu, pa je že prišlo v zunanje ministrstvo sporočilo o doseženem začasnem sporazumu med Japonci in Kitajci. Eden je japonskemu diplomatu čestital.
Washington, 22. julija. Državni tajnik Hull je sprejel kitajskega in japonskega poslanika, ki sta mu sporočala o zadnjih dogodkih na severnem Kitajskem. Hull je nato izjavil časnikarjem, da tamkajšni položaj ne zahteva nobenega posredovanja Zedinjenih držav Severne Amerike.
Odkod kitajska samozavest
Štirje zanimivi razlogi
London, 21. julija, TG. Neki kitajski bankir je v razgovoru s časnikarji, ki so ga spraševali, odkod naenkrat možati odpor Kitajske proti japonskim zahtevam, opozoril na štiri razloge, ki so kitajski vladi in njeni armadi dali zavest, da se lahko z uspehom zoperstavi nadaljnjemu prodiranju Japonske po kitajskem ozemlju.
Prvi razlog, je dejal kitajski denarnik, je
dejstvo, da se je v zadnjih letih kitajska notranjepolitično utrdila, gospodarsko zopet zadihala in si ustvarila izvežbano in tehnično opremljeno vojaško silo, ki v ničemer ni podobna tistim od vseh strani nabranim nediscipliniranim vojščakom, ki jih je imela, ko bi bilo treba braniti Mandžurijo pred 6 leti. Kitajska armada je danes dejstvo, ki ga je treba upoštevati. Japonci to najbolje vedo in bi radi svoje cilje dosegli, preden se kitajska vojska popolnoma ne obnovi in postane nepremagljiv branilec kitajske domovine.
Drugi razlog je, da se Kitajska zaveda prisotnosti mogočne sovjetske vojske v Sibiriji. Sovjetska armada je zelo močna in tako glede streliva kakor glede prehrane od Rusije popolnoma neodvisna. Sovjetsko vojaško poveljstvo je zadnje mesece dalo vojski tudi najboljšo tehnično opremo. Z novimi vojaškimi železnicami, ki so bile zadnje čase zgrajene in z letalsko armado, ki daleč nadkriljuje japonsko, je postala ruska vojska v Sibiriji činitelj, ki ga nobena japonska vlada ne sme prezreti. Čeravno nas z Rusijo ne vežejo nobene zveze, Kitajci dobro vemo, da je japonsko prodiranje naperjeno tudi proti Rusiji in nas veže vzajemna volja po obrambi. To Kitajski daje še večjo samozavest, ker ve, da na mandžurskih mejah ni osamljena v borbi proti Japonski.
Tretji razlog, da so zadnje čase naši o d n o -šaji z Anglijo postali zelo dobri. Tudi Angliji, ki iina na Kitajskem velike gospodarske interese, japonsko prodiranje ni všeč. Posebno jo je razburila oborožitev Formoze, ki naravnost ogroža angleške pomorske trgovske poti. Na južnem Kitajskem je naše sodelovanje z Angleži prav obsežno. Tako smo g skupnimi napori dogradili železniško progo Kanton-Hankov ter jo zvezali z angleškim trdnjavskim pristaniščem Honkongom. Anglija se zanima tudi za pokrajino Ha j na n, kjer je vložila že mnogo denarja in je strategič-nega pomena. Japonsko prodiranje v notranjost Kitajske bi moralo zadeti na angleški odpor. Tudi ta interesna povezanost Kitajske z Anglijo nam daje močnejšo samozavest, in smo prišli do pre-
pričanja, da se tudi s tega vidika lahko upremo japonskim izzivanjem.
Četrti razlog pa je, da Kitajska dobro pozna japonske notranjepolitične težave.
V	teku zadnjih dvanajst mesecev je na Japonskem prišlo do hudih notranjih nemirov, ki so razgalili prepad, ki zija med politiko armade in politiko gospodarskih krogov, ki so zmernejši in bolj modri. Sedanja japonska vlada pod knezom Konojem skuša zaradi tega navezati dobre stike z Anglijo, da bi obnovila trgovino in ozdravila finance, ki so jih japonske pustolovščine po Aziji popolnoma razrvale. Toda Anglija bo vsako približevanje odklonila, ako bi se Japonci vsakemu nadaljnemu prodiranju v notranjost Kitaja ne hoteli odpovedati. Med prvimi pogoji, ki jih Anglija stavi za gospodarska pogajanja (ki so seveda tudi političnega značaja) stoji ta: da Japonska prizna nedotakljivost kitajske države. Vročekrvni japonski častniki vojne stranke bodo to morali vzeti v poštev.
Zelo verjetno je, da kitajska vlada ne bo samo organizirala vojaško obrambo proti vsakemu nadaljnjemu prodiranju Japonske in odklonila sleherno zahtevo, ki le količkaj žali neodvisnost Kitaja, ampak, da bo to priložnost izkoristila (na pobudo Anglije!), da doseže odpoved tako imenovane Tanku-pogodbe, ki so jo Kitajci iz strahu pred nevoljo ljudstva držali tajno in v kateri je Kitajska morala pred dvemi leti pristati na to, ila odpokliče iz pokrajin Hopej in Čahar svoje vojaške sile, pokrajinama pa prizna upravno in vojaško avtonomijo. Pred dvemi leti je Kitajska na to morala pristati, ker je bila slaba, ker se na Rusijo in Anglijo ni mogla zanašati. Danes je položaj drugačen. Danes se Kitajska vojne z Japonci ne boji. Japonski politiki to tudi dobro vedo, četudi v Tokiu mladi vročekrvneži drugače govore. Vojna z Japonsko bi danes bila zmaga Kitajske. če ne takoj na bojnih poljanah, pa potem. Kajti razlogi, ki sem jih navedel, ter čas in razdalje, končno pa tudi japonske notranje težave govorijo danes za Kitajsko. Kitajska se vojne z Japonsko ne boji več.
Anketa za ureditev ljublj. kolodvora
Ljubljana, 22. julija.
Dne 16. t. m. začeta anketa o vprašanju ureditve ljubljanskega kolodvora, odnosno o poglobitvi železniške proge po načrtih inž. Dimnika, se je danes ob 9.30 nadaljevala v prisotnosti mnogoštevilnih funkcionarjev in zastopnikov banske uprave, mestne občine, tehnične fakultete, vojaške oblasti, kakor tudi vseh važnih gospodarskih, kulturnih in drugih korporacij. Anketa se je prav za prav spremenila v pravi parlament, ki naj dvigne odločno besedo, da se končno reši za Ljubljano življenjsko važni problem.
Podpredsednik mestne občine dr. Vladimir Ravnihar je pozdravil navzoče v imenu občine, sklica-teljice te ankete. Na anketo je bilo povabljenih do 50 strokovnjakov in zastopnikov korporacij. Podpredsednik je zlasti pozdravil zastopnika banske uprave, načelnika tehničnega oddelka inž. Skaber-neta, dalje zastopnika vojaške oblasti, nato zastopnika generalne železniške direkcije inž. Friderika Schmidingerja, Ljubljančana, zastopnika ljubljanske železniške direkcije pomočnika direktorja inž. Kavčiča, zastopnika tehnične fakultete in druge. V svojem nadaljnjem govoru je g. podpredsednik naglasil važnost te ankete. Gre za rešitev zelo perečega vprašanje, ki je že na dnevnem redu od leta 1897
Se enkrat čez severni tečaj
A tokrat amerikanski letalci
Pariz, 22. jul. Iz Amerike je semkaj prispela vest, da se je znani ameriški letalec Mat er n odločil za soudeležbo pri letalski tekmi na črti Islres-Damask-Pariz, ki začne 20. avgusta in ki jo je organiziralo francosko letalsko ministrstvo namesto tekme čez Atlantsko morje. Francoski letalci so zelo počaščeni, da se bo njihove tekme udelžil tako slaven ameriški letalec. Toda presenečenje je bilo še večje, ko je prišla -nova vest, da ameriški letalec ne bo prišel na tekmo s kakšno ladjo, marveč da se je odločil, napraviti neprekinjen polet čez Severni tečaj iz Kalifornije v fstres. Amerikanec hoče na ta način
odgovoriti na nedavni polet sovjetskih letalcev čez Severni tečaj v Kalifornijo, ter ako le mogoče pobiti tudi njihovo daljavo. Francosko letateko mini-6tr6tvo pripravlja poseben veličasten sprejem ameriškemu letalcu. Več eskader vojaških in civjlnih letal, ki jih bodo pilotirali najboljši francoski le-takj, bo Amerikancu letelo nasproti ter ga spremilo do Istresa. Materna bo na poletu spremljeval znani ameriški letalec Jones. Odlet bo bržkone v Los Angelesu, ali v San Franciscu. Polet se bo držal točno črte ,ki sta jo preletela sovjetska letalca čez Severni tečaj in Moskvo.
Hudournik zasul vas v Švici
50 milijonov škode
Busol, 22. julija. V okolici Thunskoga jezera jo vladalo včeraj popoldne strahovito neurje. Nad jezerom se je utrgal oblak, nakar se je vlila ploha kot jo prebivalci tega kraja še ne pomnijo. Pred nalivom je bila slišati votlo grmenje, nakar je pridrl vihar, ki je podiral pred seboj drevje in hiše. Lepa letoviška vas Gunten, ki leži na desni obali jezera, je postala žrtev te naravne nesreče. Ogromne količine skalovja, peska in blata so se odtrgale od strmih brežin, ki to vas v ozadju obdajajo ter navalile na Gunten. Velikanski divji hudourniki so prigrmeli iz gorovja ter navlačiii vedno več blata in kamenja proti vasi, ki je bila v kratkem času takorekoč zasuta. Opazovalci, ki so katastrofo gledali, se čudijo odkod so se v tako kratkem času vzele vse te vode, ki so lik slapu
padale na vas ter jo zasipale z gramozom, ki so ga trgale od gorovja. Oblasti so takoj poklicale na pomoč okoliška gasilska združenja ter dva bataljona v bližini sc »uhajajočih sc vojakov. Toda ti sploh niso prišli do nobenega reševanja, ker se nikdo ni upal v bližino nesreče. Do sedaj še ni znano, če so tudi človeške smrtne žrtve in koliko jih je. Ljudje so vsi zbegani, prestrašeni in objokani divje bežali na vse strani, da sf rešijo vsaj golo ižvljenje. Seboj nikdo ni imel časa kaj jemati, .škoda kot so jo mogli v prvih trenutkih oceniti dosega gotovo pet milijonov švicarskih frankov (50 milijonov din). Upajo, da je mnogo dragocenosti in pohištva, ki so ostale v zasutih hišah, nepoškodovano in da bodo ljudje Še prišli do svoje lastnine, ko bo enkrat mogoče razvaline razkopati.
naprej in traja torej njega rešitev že celih 40 let. Zadeva ni trenutna, marveč že dolga leta zamišljena. Današnja anketa stoji pod pritiskom javnosti, ki sili, da se to vprašanje končno uredi, ne samo v interesu železniške uprave, marveč tudi mestne občine.
Odlaganja ne trpimo
je g. podpredsednik vzkliknil s posebnim poudarkom. Sedaj vidimo, da se vrše na glavnem kolodvoru neke preureditve, zdi se pa, da so te oddaljene od končne rešitve vsega problema. Je le krpanje! Bati pa se je, da postane to definitivno. Nujnost današnje ankete je opravičena. Promet je nevzdržen. To vsak priznava, zlasti pa tujci vidijo, ko pridejo k nam, kakšne razmere da vladajo na glavnem kolodvoru, ko so drugi, tuji kolodvori na mejah vse drugače moderno opremljeni. Zahvaliti se moramo železniškemu osebju, da promet ne zastaja in da ni hujših nesreč. Anketa dviga apel, da se železniško vprašanje Ljubljane dovede do temeljite rešitve.
G. podpredsednik je nato navajal tehtne razloge, merodajne za nadaljni razvoj Ljubljane, za razvoj prometa in za razširitev mesta samega. Že pred vojno se je sprožila slična akcija pri upravi južne železnice in v dunajskem parlamentu. Takratna uprava železnice je načrt že odobrila. Gotovo bi se pričelo s preureditvijo železniške proge in kolodvora, kar pa je preprečila svetovna vojna. G. podpredsednik želi anketi najlepše uspehe. Navzoči so njegova zvajanja sprejel z odobravanjem na znanje.
Poročilo prof. Ini. Hrovata
Univerzitetni profesor in predsednik akcijskega odbora inž. Alojzij Hrovat je nato podal stvarno, pregledno in zanimivo poročilo o akciji mestne občne za ureditev železniškega vprašanja in o razvoju železniškega prometa. Pred 88 leti je stal sedanji kolodvor še izven mestne občine, na periferiji. Zadostoval je vsem potrebam prometa, ki drugače ni oviral v nobenem pogledu lokalnega. Sčasoma pa so se razmere spremenile, osobito v zadnjih desetletjh. Ta problem ne obstoji samo v odpravi prometnih težkoč na postaji sami, zahteva tudi nujno rešitev cestnih križišč. Močno tangira razvoj ljubljanskega mesta. Tudi higienski oziri zahtevajo izboljšanje današnjega položaja. Anketa je poročilo g. univ. prof. inž. Hrovata sprejela odobravajoč na znanje.
Sledila je nato debata, v katero so posegli mnogi strokovnjaki in zastopniki na anketo vabljenih gospodarskih, stanovskih in kulturnih organizacij, zastopniki banovine, mestne občine in drugih oblastev. Soglasno je bila nato sprejeta
resolucifa
ki uvodoma navaja vse tehtnosti in argumente za definitivno in obsežno rešitev železniškega problema v Ljubljani. Resolucija hvalevredno pozdravlja iniciativo železniške uprave, ki je pred kratkim že pričela z modernizacijskimi deli na ljubljanskem glavnem kolodvoru. Ljubljanski železniški problem pa ne obstoji samo ▼ odpravi prometnih težkoč na postaji sami, temveč zahteva tudi nujno rešitev cestnih križišč z železnico. Idealna in trajna rešitev ljubljanskega železniškega problema bo dosežena le takrat, ko bodo pri rešitvi sodelovali vsi prizadeti faktorji, to so poleg zastopnikov železniške uprave še zastopniki državnih, banovinskih in mestnih in-
fctcll.
Vesti 22. julija
Špansko nacionalistično uradno poročilo pravi,
da so nacionalisti tekom včerajšnjega dne na fronti pri Bruneti napredovali za 16 km in zajeli 30 sovražnikovih strojnic. Borbe so se nadaljevale tudi pri Teruelu, kjer 60 nacionalisti napredovali za 9 km.
Na osnovi pogodbe med francosko vlado in narodno banko je bil ustanovljen nov sklad za obrambo francoskega franka v višini 6 milijard frankov.^ Zlato je dala na razpolago narodna banka. Prejšnji sklad je namreč razmetala socialistična vlada.
Velike premestitve v francoski diplomaciji napovedujejo francoski listi na osnovi poročil iz dobro poučenih krogov. Spremembe napovedujejo tudi na Balkanu.
Sedem milijard frankov bo Francija potrebovala za modernizacijo tehuične opreme francoske armade do konca tega leta. Denar bodo dobili z varčevanjem po raznih ministrstvih.
Grški minister za narodno gospodarstvo Had-žikiriakos je odstopil in je imenoval kralj Jurij za novega ministra g. Arvanito.
Polovično voznino je prometni minister dovolil udeležencem slovesnega odkritja spomenika
pokojnima bratoma Stepanu in Antonu Radiču, ki bo 25. julija v Trebarjevu pri Sisku.
Za 100 dinarjev je »Putnikc odnosno direkcija drž. železnic povišala ceno za potovanje v Pariz .in nazaj v 3. razr., v 2. pa za 150 din.
Minister za trgovino in industrijo je izdal pravilnik o zavarovalnem svetu, ki določa do kedaj morata glavna zadružna zveza in zastopstvo vseh zavarovalnih podjetij predlagati ministru kandidate za člane tega sveta.
Finančni minister je odločil, da je za oceno pravočasnosti pritožb proti odločitvam finančnih
ravnateljstev za trošarinske prestopke pristojna oblast, ki jo določa ČL 52. zak. o drž. trošarinah. Vse pritožbe se morajo torej dostaviti davčnemu oddelku finančnega ministrstva.
Poštna hranilnica ter njene podružniee, med
njimi tudi ljubljanska in vse pošte v državi bodo od 1. avgusta dalje izplačevale kupone št. 17 obveznic 2 in pol odstotne vojne odškodnine.
Da se ustavijo in vzdržujejo normalni odnosi med sovjetsko Rusijo in Nemčijo, je želja nemškega kanclerja, ki jo je izrazil sovjetskemu poslaniku Jurenjevu pri nastopni avdienci.
17. mednarodni geološki kongres, ki bo trajal do 28. julija 6e je začel v Moskvi ob prisotnosti zastopnikov 37 držav.
343 beguncev, med njimi sedem letalcev, je pripeljala v marsejsko luko angleška vojna ladja »Maine, da bodo zamenjani ujetniki, ki se nahajajo pri nacionalistih v Španiji.
Nova češkoslovaška vlada, ki jo je sestavil dr. Hodža, ima vse bivše ministre razen finančnega dr. Kalfusa, ki ga začasno nadomestuje prosvetni minister dr. Franke.
Dve minuti bodo vse angleške radijske sprejemne in radijske oddajne postaje umolknile, da počaste spomin velikega učenjaka Marconija.
Miioje Sukiča, enega od ravnateljev belgrajsko »Pravde«, so izključili iz JRZ kluba, ker je v svojem li6tu pisal proti konkordatu.
De Valera je bil od irskega parlamenta z 82 proti 52 glasovom izvoljen za predsednika svobodne ireke države.
Jugoslovanske časnikarje, ki 6e nahajajo na potovanju po Franciji kot gosti francoske vlade, so slovesno sprejeli in s šampanjcem počastili v salonih zunanjega ministrstva.
Mednarodni kongres zdravnikov za duševne bolezni bo v Berlinu od 8. do 15. avgusta. Udeležilo se ga bo 23 držav.
General Franco in Gil Robles sta sc sestala v Salanianci. Poučeni krogi napovedujejo iz tega, da bo Gil Robles poklican, da zavzame pri ureditvi nove Španije vodilno mesto.
Romunski kralj Karol II. je poslal češkoslovaškemu predsedniku vlade dr. Hodži svojo sliko e posvetilom. Izredna počastitev.
800 mož iz francoske Tnjske legije je odšlo iz Maroka v Marseille, da od tam odpotujejo v Španijo.
Češki akademiki v Mariboru
Skupina čeških in slovaških akademikov, ki so udeležuje kongresa Slaviae Catholicae, bo v nedeljo ob tri četrt na osem dopoldne prišla v Maribor ter obiskala grob škofa Slomšeka. Na grobu Slomšeka ee bo brala sveta maša, nakar bodo akademiki položili na grob vence.
teresov. Resolucija našteva razne momente, ki vplivajo na rešitev problema in ki zahtevajo, da se to vprašanje temeljito reši.
mno3ih idejnih projektov za rešitev ljubljanskega prometnega centra se v vseh ozirih najbolj približuje popolnosti takozvani p oglobit veni načrt. S sorazmerno najmanjšimi gradbenimi stroški, z možnostjo izvajanja v etapah, bi pri ohranitvi današnje idealne lege kolodvora, odstranili na mah vse železniške in cestne prometne neprijetnosti, kakor tudi higijenske nedojtatke.
1.	Železniška	uprava	naj	nujno preštudira	ter
izdela	poglobitveni načrt	ter	proračun z uvaževa-
njem potreb države, banovine in mesta.
2.	Železniška	uprava	naj	takoj usmeri vsa	dela,	ki se izvajajo	na ljubljanskem kolodvoru v	ob-
segu že odobrenega kredita tako, da ne bodo v nasprotstvu 8 poglobitvenim projektom« Po nujno potrebni preureditvi kolodvorskega poslopja naj predvsem premesti Kurilnice in ranž:ranje iz mestnega srčja v smeri proti Zalogu in nato naj uredi medtirne perone, dostopne z mostički. Postopoma, po določenem programu naj končno železniška uprava izvede vso modernizacijo kolodvora po po. globitv^ugn načrtu, j
Razprava o
Bclgrad, 22. juli ja, m. Po govoru, ki ga je imel v narodni skupščini pravoslavni duhovnik g. Ru-žičič, je pač nekoliko zastala sapa vsem tistim, ki so hoteli pod pretvezo molitev 7.a bolnega patrijar-ha Varnavo priti na ulico in dali duška svoji strankarski podivjanosti in zaslepljenosti, o kateri so se pač zadnje čase že lahko prepričali, da jim je samo v škodo. Ružičič je z njimi pač temeljito obračunal in je potegnil krinko z obraza. Dokazal pa je s svojim govorom tudi to, da je človek razsodnega mišljenja, ki vidi, da more naša država s sprejetjem konkordata samo pridobiti v vsakem pogledu, pa tudi to, da se pravoslavju zaradi tega konkordata ni treba bati kakšnih izgub. Masten žig je pritisnil na JNSarje, ki se niso sramovali niti srbske pravoslavne cerkve zbrati za pozorišče svojega političnega boja, iz katerega hočejo na vsak način iziti kot zmagovalci in ukleniti v verige vse, kar je svobodnega.
Na včerajšnji seji narodne skupščine je kot prvi govoril o konkordatu že dovolj znani dr. Janko Baričevič, ki si je tudi včeraj, kakor ponavadi, prizadeval, da bi vendar ne pozabil vse do kraja pokritizirati, kar le zahteva strankarska pristranost. Zato bi bilo tudi nespametno misliti, da bo ta glasoviti poslanec našel na konkordatu vsaj nekaj, kar bi mu bilo všeč. Dokazoval je, v kako veliko škodo bi bil za našo državo konkordat med Jugoslavijo in Sv. Stolico. Pa je celo verjetno, da se je pri 6vojem govoru zavedal, da takšno dokazovanje še ni dokaz. Kaj je neki poslancu Bari-čeviču, če se ob tej priliki obregne tudi ob katoliško akcijo in pove, da ta akcija ni ničesar drugega kot podružnica rimske kongregacije De propaganda fide! Kako bi vendar mogel drugače napraviti, kakor da je na koncu svojega govora dejal, da bo glasoval proti. Pa menda vendar ni mislil, da je kdo računal z njegovim glasom.
V	krepkem govoru je branil konkordat poslanec Časlav Nikitovič ter zavrnil vse očitke, ki so jih glede tega sprožili pristaši JNS. Poudaril je posebno, da je vprašan jo konkordata v velikega državno-političnega in narodnostnega značaja in da je to vprašanje dozorelo za rešitev. Vse tri najvažnejše vere v državi morajo biti enakopravne in se jim mora dati možnost, da svoje verske obrede iz-
Ljubljana, 22. julija.
Kakor se v naglem tempu razvija vse naše moderno življenje in nehanje, tako se naglo spreminjajo tudi razne inštitucije in_ zunanje naprave. Kakšen je bil n. pr. ljubljanski živilski trg tako-le pred 50 ali 00 leti? Prav skromen in človek se ne more načuditi, da je takratni živilski trg zadovoljeval vse potrebščine takratnih ljubljanskih meščanov. Bili so ti pač skromni in zadovoljni. Takrat še niso toliko cenili raznih paradižnikov, paprik, zelenjav in salat. Takrat se je trg razprostiral in to še dolgo po katastrofalnem potresu
1.	1893 tako do 1. 1900. od lekarne Trnkoczy na Mestnem trgu mimo rotovža in Robbovega spomenika tja do Vidmarja. Na tem trgu so ponujale Trnovčanke in Krakovčanke peteršilček, korenček in salato. Druge ženske so prodajale jajca in perutnino, okoli spomenika pa sta bili dve vrtnarici, ki sta prodajali cvetje in rože. PretekR teden umrla mamica Bizovičarjeva je bila še ona ženska, ki je pri Robbi sedela in prodajala rože. In sedaj! Prostor za vrtnarje na Vodnikovem trgu je sedaj daljši, kakor je bil poprej ves živilski trg ob rotovžu. Prodajalke pa so bile takrat še skromne. Seboj so prinesle prukce. Jerbase in košare so postavile kar na tla in poleg njih se vsedle. In takrat so te ženic? tudi vodile lokalno politiko! Bile pa so, kakor danes, prve razširjevalke vseh ljubljanskih novic. Prava živa kronika za vse intimnosti, nesreče in vesele dogodke.
Sedanji trg pa se je tako razširil in razmahnil, da bo skoraj moralo mestno tržno nadzorstvo skrbeti za še druge prostore. Ob gotovih dneh je trg tako nabasan, da prodajalke res ne morejo dobili primernega mesta in sc morajo zadovoljiti,
Maribor, 21. julija.
V	Mariboru in okolici že dolgo časa nismo imeli tako strahovitega in zverinskega zločina, kakor je bil danes zjutraj odkrit v bližnji Brester-mei. Tam so že od 16. t. m. pogrešali posestnico Kristino Gselman, o kateri je vse mislilo, da je izvršila v trenutku obupa prostovoljno smrt v Dravi, danes zjutraj pa so ugotovili, da je postala Uselinanova
irtev strahotnega zločina
57 letna posestnica Kristina Gselman je imela v Bresternici majhno posestvo in hišico. Bila je ločena od svojega moža, ki je železničar in stanuje v Krčevini. Živela jo že dolgo let v skupnem gospodinjstvu s vpokojenim podpolkovnikom Arturjem Imaničem, ki je pred nekaj tedni umrl. Smrt njenega prijatelja jo je zelo potrla, prinesla pa je tudi poslabšanje njenih gospodarskih razmer, ker ni prihajala več pokojnina, s katero sta živela s prijateljem. Postala je odljudna ter je živela sama zase, z ljudmi pa je prišla v stike le takrat, kadar so prišli k njej po mleko. Zaradi tega ljudje niso bili nič preveč začudeni, ko je Gselmanova dne 10. t. m. nenadoma
skrivnostno izginila
Omenjenega dne je še na vse zgodaj zjutraj pomolzla krave, potem pa je ob 5 odnesla mleko do ceste, kjer ga je vzel s seboj voznik v Maribor. Ob tričetrt na 0. uro je prišla k njej soseda Kol-maničeva, da bi dobila mleko. Našla pa je že hišo zaprto in zaklenjeno. Mislila je, da je Gselmanova odšla za kratek čas zdoma ter so ni več brigala za stvar. Ko pa je začela proti poldnevu v hlevu živina mukati od lakote, so postali sosedje pozorni. Prišli so pogledat, našli so vse zaklenjeno, pa se jim je zdela ^umljivo ter so o tem obvestili župana Lorenčiča v Kamnici in mariborske orožnike. Ko je prišel župan z orožniki, so s silo odprli hišo. Našli so v notranjosti še vso nepospravljeno in v neredu. Na štedilniku je bil Se nedotaknjen zajtrk — mleko in žganci —, v posodi je bila še pripravljena piča za svinje, o Gnelmanovi pa ni bilo nobenega sledu. Povpraševali so o njej tudi pri sosedih, pa nihče je ni videl. Jasno je bilo, da je izginila v času od 5. do tričetrt na 0. uro zjutraj, nihče pa ni vedel, kam. Najbolj verjetna je bila že razlaga njenega soseda, ki je pripovedoval, da je bila Gselmanova po smrti svojega prijatelja zelo potrta ter je večkrat pripovedovala, da bo izvršila samomor, ker no ve, kako bi se preživela, /	-	„
konkordatu
vršujejo po verskih predpisih svoje vere.Vsakomur jo ja6no — je nadaljeval poslanec Nikitovič — da jo napetost, ki je nastala v skupščini, ko je na vrsti razprava o konkordatu, ustvarjena umetno. To je dokazalo že več govornikov. Ta napetost je predvsem v Belgradu, in so jo izzvali nekateri kavarniški razgrajači, ki jim pač ni dosti do tega, kar je v državnem interesu. Najusodnejše pa je menda le to, da danes govore ljudje o gotovih stvareh, o katerih nimajo niti pojma. Tako tudi govore o konkordatu, čeprav morda niso prečitali iz njega niti ene same vrstice. Govornik je tudi poudaril, da srbska pravoslavna cerkev pač ne more biti ogrožena, ker da jo država ščiti in jo bo ščitila.
Za Nikitovičem je odgovoril na nekatera vprašanja še minister za gozdove in rudnike dr. Gjura Jankovič. V glavnem se je omejil na odgovor Mirku Komnenoviču, ker je v svojem govoru navedel nekatere netočnosti. Takole je dejal: V vladi dr. Sto-noviča, ki je bila imenovana 24. junija 1935. leta, je bil minister za telesno vzgojo naroda Mirko Komnenovič, minister za vojsko in mornarico general Peter Živkovič, minister za socialno politiko in narodno zdravje Nikola Preka, minister za zgradbe Miloš Bobič, minister za gozdove in rudnike Ignjac Stefanovič in minister za pravosodje dr. Ljudevit Auer. Vsi ti ministri so prisostvovali dvem vladnim sejam, na katerih sc je razpravljalo o konkordatu. Zapisnik te seje je vodil minister Jankovič in izjavil, da govori na podlagi zapisnikov teh sej. Prva seja je bila 3. julija 1935 in na tej seji ni podal reierata o konkordatu predsednik vlade, temveč tedanji pravosodni minister g. dr. Auer. Ker dr. Auer po običajni praksi svojega reierata v proučitev ostalim članom kabineta ni poslal, je bilo sklenjeno, da bo razprava o konkordatu še na prihodnji seji vlade, ko bodo tekst konkordata imeli vsi člani vlade na razpolago in bodo nanj stavili tudi svoje pripombe. Besedilo konkordata so ministri dobili 4. julija. Vladna seja pa je bila dva dni pozneje 6. julija.
Na tej seji se je izključno razpravljalo o konkordatu in na tej seji je tudi minister za vojsko in mornarico general Peter Živkovič vprašal za nekatera pojasnila glede vojaškega škofa. Tedanji pravosodni minister je podal avtentično pojasnilo.
spremenil lice
da postavijo svoje jerbase na tla in da poleg njih stoje in čakajo na kupovalke. Tržno nadzorstvo razpolaga z 900 klopmi, ki so ob sredah in sobotah popolnoma zasedene.
In kaknšo je na sedanjem trgu življenje in vrvenje? Na starem živilskem trgu je vladala tiha idila. Vse je bilo mirno. Nikjer nikakega drenja. Na Vodnikovem trgu pa vse valovi in se preriva. Prodajalke vabijo ljubeznivo k nakupu. Vesele so, da spravijo svoje blago v denar. Ob tržnih dnevih računajo, da je na trgu do 100.000 Din in še več prometa. Pred rotovžem je bil drugače prav skromen promet, pa denar je takrat imel večjo veljavo. In ogromne množine blaga! Ljubljanski želodec je po 50 letih postal obilnejši.
Pred dvema letoma se je osnoval v Rušah odsek mariborskega SSK Maratana. Ustanovili so ga delavci tvornice za dušik. Pri vodstvu tovarne so našli razumevanje za svoje načrte ter jih je z vsemi sredstvi podprlo. Največ so si prizadevali za ustanovitev odseka marljivi sedanji odborniki gg. Krušič, Čander in Jakopič ter so neumorno delali, da je športna misel prodrla med njihovimi tovariši ter zavzela nenavaden dbseg. Začeli eo najprej z težko atletiko, gojili rokoborbo in boks ter dviganje uteži, [>ozneje pa so započeli z gojitvijo tudi drugih športnih panog. Zelo pa so pogrešali primerne telovadnice in športnih naprav. Tudi v tem pogledu jim je šla uprava tovarne na roko ter jim omogočila, da so si letos postavili krasen
Gselmanovo so iskali povsod, pa brez uspeha. Vedno bol j je vstajalo med ljudmi prepričanje, da si je poiskala hladen grob v Dravi. Med tem je bila obveščena tudi njena sestra, soproga znanega gostilničarja Brusa v Šmiklavžu na Dravskem polju, ki pride v poštev kot dedinja. Dala je. oskrbovati živino, danes zjutraj pa je poslala svojega hlapca z vozom, da bi naložil seno, ki se nahaja na podstrešju ter ga zapeljal v šmiklavž. Hlapec jo odklenil hišo ter se je podal na podstrešje. Ko pa je odprl vrata, mu je udaril v nos strahovit smrad po trohnečem mesu. V zli slutnji je začel z vilami razmetavali seno ter je kmalu naletel na strahovito odkritje. Izpod sena se je naenkrat pokazala
človeška noga
ko pa je krmo še bolj odmetal, je zagledal pred seboj truplo pokojne Gselmanove. Ležala jo na trebuhu, bila je že vsa modra in gnila, telo so začeli razjedati črvi, katerih je vse gomazelo okrog. Preplašen je hlapec odhitel po sosede, v hipu jo vedela vsa Fresternica o strahotni najdbi, obveščeni so bili takoj tudi mariborski orožniki in oblasti. Ze lega sama, v kateri je^bilo truplo najdeno, priča dovolj, da jo poslala žrtev zločina. Zaradi razpadajočega stanja se na njem sicer niso poznali znaki nasilne smrti, obdukcija pa je ugotovila, da je bila pokojnica zadavljena in zabodena. Kdo je storilec, pa se še ne ve. Orožništvo vrši z vso vnemo preiskavo ter se zgošča sum okrog neke osebe, vendar dokazov zaenkrat še ni.
Razpis
Na osnovi § 31, zakona o banski upravi razpisujem pri okrajnem cestnem odboru Ptuj službeno mesto banovin, strojnika za posluževanje parnega stroja. Za to mesto pridejo v poštev samo prosilci, ki imajo predpisano kvalifikacijo za posluževanje parnih strojev z nad 20 KS in ki so izučeni mehaniki in izprašani vozači avtomobilov.
Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za 10 din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski Ust, zadnje šolsko izpričevalo, dokazili o ureditvi vojaike obveznosti, zdravniško in nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni radi kaznivih dejanj iz koristoljubja, dokazila o strokovni usposobljenosti) je vložiti najkasneje do 15. avgusta 1937 pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju*
s katerim sc je vojni minister strinjal ter je vlada sprejela konkordat (odobravanje na desnici) in jo sklenila, da odpotuje pravosodni minister g. dr. Auer v Vatikan in da tam konkordat podpiše. Na. tem odloku se nahaja tudi podpis bivšega ministra Komnenoviča in pa prej imenovanih gospodov, ki so bili (edaj v vladi. Minister Jankovič je izjavil, da hoče povedati samo to, da želi ugotoviti res-nico. Tega ne bi kil storil, če g. Komnenovič ne bi bil trdil nekaj, kar ne odgovarja resnici. Potrebno pa je, da država enkrat izve to resnico.
V	tem pogledu je treba poudariti tudi to, naj bi politiki tudi takrat, ko niso ministri, branili svoja dela. (Burno odobravanje na desnici.)
Danes se je nadaljevala razprava o konkordatu, ki bo, kakor smo že poročali, zaključena jutri zvečer, ko bo glasovanje v načelu in podrobnostih. Tudi na današnji skupščinski seji bo nastopilo več govornikov, ki pripadajo vladni večini ali pa skupščinski opoziciji.
Opaža se, da se k besedi niso prijavili ljudje, ki bi o konkordatu lahko dali največ pojasnil. To so ravno nekateri ljudje iz skupščinske opozicije. Tako se ni prijavil k bosedi niti bivši predsednik vlade in zunanji minister Boško Jevtič, ki je zaključil pogajanja D konkordatu ter je to tudi sporočil javnosti kot velik uspeh svoje vlade tudi na znanih volivnih shodih v Ljubljani in Zagrebu. Jevtiča je sploh malo videti te dni v skupščini. Zato je pa tembolj agilna njegova najbliija okolica, ki z vso silo nastopa proti konkordatu, ki ga je sklenil Jevtič. V isto vrst« s temi ljudmi se je tudi postavil bivši minister Mirko Komnenovič, ki je v svojem včerajšnjem govoru celo trdil, da konkordata ni podpisal, čeprav je znano vsem, da je to storil. Zaradi tega se je takoj prijavil k besedi minister za gozdove in rudnike Ar. Gjura Jankovič ter odločno obračunal s Komnenovičem ter z vsemi bivšimi ministri, ki so ta konkordat podpisali, danes pa v skupščini nastopajo proti njemu. Ob tej priliki je minister Jankovič opozoril poslance, da v državi ni samo gospodarske krize, pač pa, kakor se vidi, tudi moralna. Zato je skrajni čas, da politiki zagovarjajo svoje delo, ki se ga izvršili tedaj, ko so bili v vladi, tudi kadar se v opoziciji.
Seja senata
Bclgrad, 22. julija, m. Dane.« dopoldne bo imel sejo tudi senat. Na dnevnem redu je novi zadružni zakon.
Domača kronika
Na križišču Vodovodne in Dravske ceste ne daleč od znane gostilne »Fortuna«,, se je včeraj kmalu po 15, uri primerila huda avtomobilska nesreča. Vojaški tovorni avto, ki ga je vodil šofer-vojak in je poleg njega sedel neki podporočnik, je privozil do križišča. Po Vodovodni cesti iz smeri od Kleč proti Ljubljani pa je v tem trenotku privozil privatni osebni avto, last nekega ljubljanskega industrijalca. Karambol je bil neizogiben in strahovit. Obe vozili sta se močno poškodovali. Šoferju in industrijalcu se ni prav nič hudega zgodilo. Podporočniku pa je pri karambolu dobesedno odrezalo nos. Z reševalnim avtom so ga prepeljali v vojaško bolnišnico. Vojak-šofer si je hotel, videč nesrečo podporočnikovo, iz obupa vzeti življenje, kar so prisotni preprečili.
V	neko elegantno stanovanje sredi Ljubljane se je včeraj dopoldne priplazil neki mladenič. Stanovanje je bilo odprto. Pograbil je le šatuljo, v kateri je bilo mnogo zlatnine in 1000 Din gotovine. Škoda znaša 8.000 Din. Ta tatvina se bo baje razpletla v prav romantično in zavozlano zgodbo. Tatu so baje že na sledu. Tehnik Karol Dolenc, stanujoč na moškem učiteljišču I. nadstropje na Resljevi cesti, je prijavil pol. stražniku, da že od 6. t. m. pogreša merilni inštrument, pla-nimeter, ki je bil zavit v črn etui in je vreden 1000 Din. Kako je inštrument izginil, si tehnik Dolenc ne more [»jasniti.
Strašen samomor industrijca iz Reke
Maribor, 21. julija,
Vse mesto je pretresla danes strašna smrt re-škega industrijca Nikole Pfefferja, ki se je ubil ob 11,45 v hiši na Glavnem trgu 1, v kateri se nahaja Velika kavarna. Pokojni Nikola Pfeffer je bil svak znanega mariborskega kavarnarja g. Klešiča. Bil je brat Klešičeve soproge, pa je prihajal vsako leto v Maribor na oddih. Zadnja leta je Pfeffer, ki je dosegel letos 57. leto starosti, bolehal na živcih, iskal je pri raznih zdravnikih zdravila, pa zaman. Letos, ko je prišel pred nekaj dnevi v Maribor, sa je iz Maribora podal na Dunaj k specialistom. Vrnil se je nazaj nenavadno potrt, vendar pa nikomur ni povedal vzroka svoje žalosti. Verjetno je vplivala nanj izjava specialista, da za njegovo bolezen ni •zdravila. Danes je izvršil skoraj gotovo pod vplivom svoje bolezni in v duševni zmedenosti samo-* mor. Okoli 11.30 je bil še pri svojem svaku v pisarni, proti 11.45 pa je odšel iz pisarne nekam nervozen. Podal se je na stopnišče, se povzpel na okno, ki gleda na dvorišče ter se je z levico držal za okenski okvir, z desnico pa si je z enim zamahom prerezal z britvijo vrat. Visel je tako na oknu nad prepadom treh nadstropij, iz prerezanih žil pa mu je curkoma tekla kri in lila na dvorišče. Ko so ga zaradi izgube krvi zapustile moči, je omahnil ter padel v globino. Priletel je na cementni tlak dvorišča ter si pri udarcu -razbil lobanjo ter polomil vse ude. Obležal je na mestu mrtev. V času njegovega samomora 60 delali na dvorišču delavci, ki so bili priče strašnega dejanja. Z nepopisno grozo so opazovali, kako si je samomorilec v tretjem nad* stropju nad njimi prerezal grlo, potem pa strmoglav vil navzdol. Pfeffer ni zapustil nobenega poslovilnega pisma in tudi nikoli ni omenil, da sc namerava ubiti.
Iz Slov. Konjic
Letos pridno gradimo. Letošnje leto lahko pri nas nazivamo gradbeno, ker so se pričele spet po dolgoletnem presledku graditi stanovanjsko hiše v neposredni bližini trga na Prevratu. Stanovanj je pričelo radi silnega pritiska stanovanjskih’ najemnikov primanjkovati. Pod streho sta že dvo hiši in to gg. Jelovca in Poleneka, dočim gg. Pir-novar in Filej postavljata temelje. Najbrž bodo vsa sedaj se gradeča stanovanjska poslopja še pred zimo dograjena in bo periferija Slov. Konjic spet po dolgem času beležila štiri številke več.
Drugič po nesreči pogorel. Pred kratkim je drugič po nesreči pogorela stanovanjska hiša posestniku Plevniku v Konjiški vasi. Hčerka jo pekla kruh. Ker so se nad pečjo nahajale deske, ki so ločile krmo od dima in isker, med deskami pa špranje, se je vnela krma. Škoda znaša okrog
8.000	Din. Gasiti se ni moglo, ker na tem hribu ni blizu vode.
Kantovski tabor v Slov. Konjicah. V nedeljo, dne 8. avgusta, se bo vršil v Slov. Konjicah velik fantovski prosvetni tabor za vso slovenjekonjiško okrožje. Na ta prosvetni dan so vabljeni vsi Slovenci od blizu in daleč. Tabor bi se moral vršiti že 11. junija, a jo bil radi smrti narodnega mučenika Rudolfa Dolinarja preložen.
Ljubljanski trg
Športni dan SSK Maratona v Rušah
Maribor, ■ 21. julija.
Na včerajšnjem trgu je bilo vsega v izobilju. Velikanske meožine paprike' po 0.50 Din komad, celo še nižje. Maline po -t Din liter. Velika je izbira marelic in breskev po 8 do 16 Din kg. Jabolka po 3 Din. Stara pa so izginila. Počasi izginjajo tudi češnje. Grozdje je. že cenejše po 10 Din, ko je bilo prej 16 Din kg.
Kljub temu, da je dostikrat živahen promet, pa prodajalke tarnajo o slabih kupčijah, kajti izobilje blaga dela preglavice in niža cene. Vrtnarji se n. pr. pritožujejo, da spravijo svoje blago s težavo v denar. Pripovedujejo, kako je bilo še v letih pred vojno. Ob gotovih dnevih so imeli prav lepe kupčije. Na dan pred Sv. Rešnjim Telesom so prinesli na trg velike in male vejice asparagusa. Ljudje so se zanj pulili in na mah je bil raz, prodan. Sedaj nikdo več no vpraša po asparagu-sovih vejicah.
športni dom. Pomagali so jim tudi okoliški posestniki in trgovci s prispevki v materijalu in denarju. Tako stoji danes v Rušah krasna telovadnica, poleg nje pa vzorno urejeno tekališče in prostori za lahko atletiko. Vse te naprave bodo v nedeljo 25. t. m. slovesno blagoslovljene in izročeno eWjemu namenu. TeJovadnica je najmoderneje urejena, ima prsne kopeli, garderobo, prvovrstno opremo, tako da so lahko Ruše ponosne, da je ravno tam prodrla športna misel, kakor v nobenem podeželskem mestecu ter našla pri domačinih tolikšen odmev. Slovesna otvoritev se vrši v nedeljo popoldne ob 3. Blagoslovitvene obrede bo izvršil bogoslovni profesor dr. Josip Meško. Po blagoslovitvi bo častni predsednik Maratona dr. Altonz Waukmttler izročil častne diplome najbolj zaslužnim članom odseka. Zatem sledi kratek športni nastop, pri katerem bodo zastopane vse discipline in se ga udeleže odsek Ruše ter moštvo iz Maribora. Ta nastop bo pokazal posetnikom napredek naše športne mladine. Po športnem nastopu sledi prosta zabava. V nedeljo ne sme manjkati pri otvoritvi nihče, komur je res do lepega športa in naše mladine, noben Rušan in okoličan, pa tudi iz Maribora so povabljeni vsi prijatelji Maratona ter ljubitelji športa. Prepričani smo, da bo udeležba pri tem pomembnem aktu zelo lepa.
Moj fantič je na Trolsko vandrov...
S potovanja Slovencev na
Innsbruck, 20. julija.
>Vremena Kranjcem bodo se zjasnila ...« smo premišljevali vso pot od Schvvarzacha dalje, ko je nenadoma z jasnega začelo deževati. Hvaletova Bronka se je sicer zvonko smejala, ko je obenem z dežjem kukalo skozi oblake prijazno solnce; vsi drugi pa smo vedeli, da brez dežja na Tirolskem ne gre. Tako smo v najhujšem nalivu privozili v
Innsbruck.
Sicer pa nas je vso pot od Ljubljane, skozi Gorenjsko in Koroško božalo vroče solnce. Tako vroče, da so se kranjskim popotnikom polagoma osušila grla. Naravna posledica je bila, da je na vseh postajah, kjer se je vlak vsaj za 2 minuti oddahnil, zmanjkalo piva. Toda v Schwarzachu smo tudi lej stvari prišli v okom: naš potni maršal, župnik Hafnar, je kratkomalo telefoniral naprej na postaje, naj žejnim Kranjcem nastavijo večje sodčke ... Za 700 ljudi ni kmalu dovolj!
Počutki naših popotnikov so sijajni. Upamo, da bomo do Pariza vendarle že vsi zbrani. Veliko jih je namreč zjutraj bilo v Ljhbljani, ki so podvomili v točnost naših železničarjev, pa so se bridko urezali. Vlak je iz postaje do minute točno odpeljal, neverni Tomaži pa so oslali v Ljubljani in jo potem z avlotakeiji v plemeniti tekmi z našim brzeom rezali za nami do Kranja, kjer so se nam pridružili. Drugim se je'zopet pripetila neverjetna nezgoda, da so razen lastne osebe vse skupaj pozabili v hotelskem prenočišču v Ljubljani. Taki so potem vsi zmedeni tekali po kolodvoru, pa smo seveda tudi nje morali pustiti v Ljubljani, da so najemali taksije in jim nudili priliko za nepričakovan zaslužek.
Tako je ves ta naš izlet takoj s |>očetka postajal zabaven. Romantike smo itak mogli doživljati dovolj. Saj je znano, da spada vožnja skozi Koroško nad romantično Spittalsko dolino med najlepše. V Spittalu so nam zapregli namesto sajaste črno Mkomtive pred dolgo vrsto vagonov elegantno električno lokomotivo, ki ee jo kakor sproščena golobica
svetovno razstavo v Pariz
pognala strmo navzgor proti Malniči. Zdelo se nam je sicer, kakor da se je stroj po strminah skozi neštete predore, visoko vijadukte mimo sanjavih mecesnov nekoliko upehal; v Badgasteinu pa smo dognali, da smo skoraj dvajsetminutno zamudo, kolikor smo jo imeli na odhodu z Jesenic, skrajšali na borih pet minut.
V	Beljaku se je naši druščini .pridružilo nekaj Korošcev, v Innsbrucku pa še nekaj popotnikov, ki so nas tu počakali. Na vseh postajal), kjer smo količkaj obstali, smo doživljali vesela snidenja, objemanja in še hujša čustvena doživetja znancev in prijateljev, ki ee dolga leta niso videli, pa jim je zdaj usoda naklonila tako prijetno srečanje.
Na mejah nismo imeli nobenih sitnosti. Na Jesenicah so nas fantje v belih oblačilih z zelenimi našivki pustili pri miru, saj eo menda vedeli, da ne odnašamo v Švico nabasanih listnfe s kakimi milijoni, marveč čisto skromno zadrgnjene mošnjičke s privarčevanimi dinarčki. Cigaret smo si seveda oskrbeli za vso pot dovolj. Kar do Kranja so nam z Jesenic prišla nasproti živahna dekleta s polnimi košarami izvoznih cigaret; znamenje, da je naša ■ monopolska uprava polagoma postala na moč podjetna. Zračunali smo, da so naši’popotniki nakupiti skupno za okroglih 25.000 din cigaret.
' Na Jesenicah so seveda prišle do besede boljšo polovice, ki so vedrega srca začele na široko odpirati -svoje nabasane košarice. Pravo popotno tovarištvo je prišlo do polnega izraza. Košarice smo temeljilo izpraznili, njih vsebino pa bralsko in solidarno podelili.
Kljub teinu pa nam je obilna večerja, ki nas je čakala v Innsbrucku, dobro teknila. Zdaj smo vsi Židane volje, »ogledujemo: si mesto 6kozi okna hotelskih stanovanj, zjutraj zgodaj pa odrinemo dalje proti Švici. Kako se bomo tam počutili, bomo jutri videli in vam po možnosti skušali sporočiti. Toliko pa lahko objavite našim sorodnikom, da smo prvi dan vožnje preživeli vsi zdravi in brez vsako nesreče. Le dež ga »špjja«,,. — F. Strah,,
Umorjena žena tri dni gnila na podstrešju
Strašno zločinsko dejanje v Bresternici pri Mariboru
Gnilo truplo na podstrešju
Kulturni koledar
Jamšek Franc
22. julija 1892. je umrl v Rajhenburgu šolnik Jamšek Franc. Rodil se je 17. julija 1840 v Žalcu. Na celjski preparaiuliji je napravil podučiteljski izpit za trivijalke. Služboval je po raznih krajih Slovenije, dokler ni prišel 1. 1870. v Rahenburg, kjer je dobil naslov šolskega ravnatelja v priznanje za uspešno šolsko delovanje. Bil je tudi sourednik Ped. letnika. Mnogo je tudi pisal v učiteljskega lovariša in Popotnika o šolski disciplini, o uredbi učiteljskih plač, o pospeševanju nravnosti pri mladini. Visoko jo tudi cenil Slomška in je o njem napisal obširno razpravo v Popotnika. Po nemški knjigi Der Irzgarten der Erzieliung je priredil »Napake pri vzgoji otrok v zverižosteznein v rtu c.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, četrtek, 22. julija: Marija Magdalena. Petek, 23. julija: Apolinarij.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska ccsta 4, in mr. Bohinec ded, Rimska cesta 31.
Kino Union: >Junak dneva'.
[2M
Vesela filmska komedija polna pristnega cumoria
JUNAK DNEVA
Heinz Ruhmann	Gina	Falkenborg
Predstave danes ob 19.15 in 21.15 uri
Izza naših meja
Gradnjo v Ilirski Bistrici. V Ilirski Bistrici, ki je postala nekako upravno središče, rastejo lepe palače in hiše. Veliko poslopje občine, reške banke >Cassa di Rispannioe, obsežne vojašnice in drugo *o ta mali trg povzdignile do mestnega značaja.
V načrtu pa imajo sedaj nove gradnje na prostoru, imenovanem »Videm«. Tu naj bi stala poslopja za sodne in jetniške proslorc, bolnišnica ter nova — gimnazija.
Novo šolo na Goriškem. Lani so samo v idrijski občini zgradili tri nova poslopja za ljudko šolo. Novi šolski poslopji sta dobili vasici Zavratec in Vrsnik, ki ležita neposredno ob meji nad Žirnii.
V gradnji pa je novo šolsko poslopje v Srednji Kanomlji. Tako ima idrijska občina sedaj že 12 ljudskih šol. Dalje bodo gradili novo šolo v Ravneh pri Grgarju. Vse stroške za gradnjo morajo nositi občine same. Vzgoja otrok je seveda italijanska.
Mussolini jo sprejel med ostalimi v deputaciji tudi okoli dvajset deklet s Krasa, ki so prišle v narodni noši. Bile so iz vasi: Bazovica, Lokev in okolice. Pozval jih je na dolžnosti, ki jih ima vsaka italijanska žena.
V Gorici je umrl 23 letni bogoslovec Vladimir 'Levak. Bil je tik pred posvetitvijo.
»Tržaška hranilnica« jg.določila 1 milijon lir za dajanje posojil kmetom, ki hočejo zboljšati svoje domove. Obresti bodo znašale štiri odstotke. Načrt za la posojila je odobrila za vso državo vlada pod geslom za zboljšanje kmečkih domov.
Večkratno zaslužkarstvo -zločin nad mBado Inteligenco
V nekaj številkah našega lista jc že bilo omenjeno stanje mladih brezposelnih infeligenfov m njihove zahteve. To 60 njihove nadvse upravičene zahteve, končna beseda vaem tistim, ki imajo možnost prinesti pravo rešitev tega perečega vprašanja. — Razmere namreč silijo, da obsodimo vsakogar, ki odlaša in povzroča iz dneva v dan še bednejše stanje naše delavoljne inteligence. To pa zato, ker je naša skupna zahteva oprta še na drugo kričeče poglavje v vsej tragiki brezposelnih inteligentov.
Rana, ki jo večkratno zaslužkarstvo povzroča
Stari drzni vlomilci na delu
Ljubljana, 22. julija.
Orožniki in policijski organi imajo zadnji čas polne roke posla z zasledovanjem dveh drznih, starih in izurjenih vlomilcev, ki postajata pravcata strahovalca kmečkih vasi in naselij v ljubljanski okolici, dalje okoli Polhovega gradea, Vrhnike in Notranjske. Eden 6i je za svoje nočne tatinske podvige izbral teren v vzhodnem delu Ljubljane tja proti Litiji, drugi pa se je vrgel na zapad, kjer so bili ljudje dolgo časa \ arni pred večjimi vlomi.
Industrijalec in tesarski mojster Anton Maček v Spod. Zadobrovi pri Dobrunjah je v nedeljo zjutraj javil vevškim orožnikom, da so neznani tatovi odnesli z njegove žage dva velika jermena v vrednosti 3000 din. Sum je takoj padel na proslulega poklicnega vlomilca Jožeta Anžurja v Spodnji Zadobrovi, ki je nedavno prišel iz sodnih zaporov, kjer je prestajal daljšo kazen ter 6e je takoj vrgel na svoj zločinski posel. V kratkem je bilo v sostr-ski in daljnji okolici izvršenih več drznih tatvin. Orožniška patrola je odšla z vevške postaje v Spodnjo Zadobrovo ter se previdno bližala hiši Anžur-jevib. 2e od daleč je opazila, kako so domači tekali sem in tja in si dajali gotova znamenja. Orožnika sta vstopila v hišo Anžurjevih. Vse sta pretaknila. Vsak kotiček in vsako skrivališče sla pregledala. Jožeta Anžurja, katerega brat je bil pred dvemi leti ustreljen od orožniške patrole, ko je pobegnil iz sodnih zaporov, ni bilo nikjer. Pač pa sta orožnika aretirala njegovega pomagača, nekega Ljubljančana, ki je sumljiv, da je sodeloval pri tatvini. Odvedla sta ga v ljubljanske sodne zapore.
V	polhovgrajskem in vrhniškem kotu se zadnji čas množe veliki vlomi. Sledi vlom za vlomom. Ljudje nimajo miru pred tatovi in zmikavti.
Ponoči od 16. na 17. julija sta bila na Vrhniki izvržena dva velika vloma, pri katerih so morale sodelovati najmanj tri osebe. Na Stari ce6ti je bilo
vlomljeno v trgovino Borisa Mavrija, iz katere so vlomilci odnesli bogat plen. Pobrali so več fotografskih aparatov in raznih fotografskih potrebščin v skupni vrednosti 6.180 din. Med Mavrijevo trgovino ter prodajalno koles in manufakturnega blaga Jo-sija Jernejčiča stoji Balina prodajalna čevljev. Tej so vlomilci zaenkrat prizanesli. Spravili pa so se v Jernejčičevo trgovino, odkoder so odnesli razno manufakturo v vrednosti za 7.800 din. Kolesa so bila zaklenjena v posebnem skladišču. Pri obeh vlomih so se posluževati iste metode. Najprej so z vinto razkrenili okensko omrežje, tako da so se mogli splaziti noter. Gotovo je šel noter samo eden, druga dva pa eta stala na straži.
Orožniki so kmalu, in sicer 17. t. m. prijeli nekega sumljivega neznanca, ki se je iz Ljubljane pripeljal na kolesu na Vrhniko. Prejšnji dan je bil na rekognosciranju terena. V neki gostilni na Drenovem griču se je zanimal, kako vrše vrhniški orožniki svojo službo. V Jernejčičevi trgovini pa je nato kotel kupiti kolo. Zanimal se je za cene. Kupčija pa ni bila sklenjena, ker je tujec izjavil, da se vrne. Vrnil se je ponoči. V aretirancu, ki je identičen s poklicnim tatom in vlomilcem, pleskarjem A. Hlebšem iz Hrušice pri Ljubljani, so mnogi ljudje spoznali onega tujca, ki je bil pri Jernejčiču. Hleb-ša so odpeljali v ljubljanske sodne zapore. Orožniki so dalje dognali, da so bili dne 16. t. m. popoldne v Kunstljevi go6iilni na Stari cesti trije neznanci, ki so se potihem pogovarjali in prav mirno pili. Orožniki 60 dobili točen opis vseh treh. Po opisu enega sklepajo, da je oba vloma organiziral prosluli rokovnjač Jože Bradeško, ki je že nad 15 let presedel po raznih ječah. Aretirani Hlebš je tudi eden izmed one družbe, ki je leta in leta preživel za zamreženimi okni v temnih zaporih. Upajo, da pride Bradeško naposled v roke pravice. Skriva pa se prav spretno in ga oblasti love že nad poldrugo leto, odkar je pobegnil iz zaporov.
Čas kongresov v Parizu
Pariz, julija.
Kar dva kongresa, ki so se jih udeležili tudi jugoslovanski zastopniki, sta bila te dni. Zbrali so sc iz mnogih držav zastopniki gasilstva in pa reševalelji izseljenskega vprašanja.
Med izseljenci, med tistimi reveži, ki jedo trdo skorjo in so pote in umirajo za srečo drugih, jo največ Slovencev. Toda slovensko središče, Ljubljana, na svetovni izseljenski kongres ni poslala nobenega sodelavca.
Zbrali so se zastopniki mnogih držav. Iz Zagreba je prišel g. Dragimir Andričevič, generalni tajnik S. O. I. v Jugoslaviji. Iznesli in sprejeli so razne predloge, mišljenja in želje, kaj storiti, da bo našim izseljencem boljše.
Naj tu navedem samo en primer, ki sc je dogodil pred nekaj dnevi. Gospodar sc je pogodil s skupino gozdnih delavcev za hrano in stanovanje ter 25 fr. dnevno. Dolgo časa jim ni plačal. Neprestano se je upiral, češ, da jim hrane ne more dajate več. In je res tudi ni. Delavci so nekaj časa molčali, trpeli a delali kar naprej. Naposled pa so se dvignili, od gospodarja zahtevali, da jim izplača in odšli.
Res, malokdaj drži dogovor. Zato je naš delegat zahteval, da bodo pogodbe, ki jih napravijo gospodarji z delavci, imele svojo veljavo.
Gasilci
Drugi kongres pa so imeli gasilci. Iz Ljubljane sta prišla gg. dr. Kodre in Mežek. Tudi na
ta kongres je več držav poslalo svoje zastopnike, ki so podajali poročila o gasilskem gibanju v svojih deželah. Ogledali so si tudi mnoge pariške varnostne naprave. Bilo je tudi več sprejemov pri raznih pariških odličnikih.
Naša zastopnika sla ob navzočnosti mnogih Jugoslovanov in zastop. posl. Puriča, položila lepe vence na grob kralja Petra I., Aleksandra I. in na grob francoskega neznanega junaka.
Obiščite VI. mariborski teden!
Od 31. julija do 8. avgusta 1937. (50% popusta na železnicah in parobrodih od 29. jul. do 10. avg.) Velika gospodarska in kulturna revija! Industrija — Tekstil — Obrl — Trgovina
— Kmetijska razstava — Prva fitopatološka razstava — Pokušnja vin — Zgodovina — Umetnost
— Grafična razstava — Tujski promet — Akvaristična razstava — KuncerejsKa, golobarska razstava — Razstava malih živali — Modna revija — Mednarodni plesni turnir — »Sen kresne noči« na prostem — Koncerti — Kongresi — Športne pri- § reditve — Veselični park na razstavišču. — Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji, zeleno romantično Pohorje, vinorodne Slovenske gorice, gostoljubni, lepi Maribor — vas vabijol
Od tu in tam
Prvak demokratske stranke in Davidovičev zaupnik vseučiliški profesor dr. Boža Markovič jc
prišel včera) v Kupinec in obiskal dr. Vladka Mačka, Potem se je Markovič v Zagrebu sestal tudi z Večeslavom Vilderjem, Srdianom Budisavljevičem ter dr. Križmanom. Iz Zagreba bo odpotoval dr. Markovič na letovišče na Plitvička jezera. Markovič je dl, Mačku razložil odnošaje med tremi skupinami belgrajske združene opozicije.
Predsednik
narodne stranke
Ilirija : Triestina 54 : 55
Sinočnje gostovanje v Trstu je Iliriji prineslo prvi poraz v tekmah za jadranski pokal. Izgubila je sicer samo z eno točko razlike, vendar bi pa brez dvoma zmagala, če bi bila kompletna. Odsotnost Vilfana se je poznala pri vseh njegovih disciplinah. Z njim bi ostala Ilirija tuili včeraj neporažena. Sijajen čas so dosegli ilirijanski plavači v štafeti štiri krat 200 in prosto. Rezultat pod 10 minut je odličen.
   ...	  .	,	.	Miting	se je začel včeraj ob 0 zvečer. V trža-
na našem narodnem telesu, je s t ra sn a y svoj'» J>9: j gkelu kopališču Ausoniji se je nabralo nad 2000 sledicah. Dandanes 6recujemo v mestih in na deželi i	___A „:;™:	l:>_________________=_____
skupine ljudi, ki prejemajo denar ali iz več državnih, privatnih ali pa mešanih blagajn. 1 i kupičijo s službami denar na kupe, na cesti brez službe pa ostajajo ljudje, ki nimajo dovolj priporočil. Toliko imajo nekateri dohodkov, da so že v zadregi pri vizitkah, ker ne vedo, kako naj bi 6e pravilno glasile: po najimenitnejšem poklicu ali večjih dohodkih. Nc vedo že, kaj bi jedli, dočim na nasprotni strani strada abiturijent, ki je po 0, 10 ali več let prebil ob študijah in izpitih in zabil mladost v nadi, da bo bodoče življenje vsaj malo lepše. Večkratni zaslužkarji uživajo udobje v časih, ko se morajo brezposelni inteligenti potikati pri vratarskih, pomočniških poklicih, kot sluge i. dr. samo, da se prežive.
Škoda, ki jo trpi narod zaradi koritarstva, je neprecenljiva. Ne da se prikriti, da večkratni zaslužkarji diktirajo socialni položaj mladih. Zaradi pomanjkanja življenjskih in gmotnih potrebščin nezaposleni izobraženci propadajo telesno in duševno. Kakšna je škoda, si lahko predstavljamo sami in to v veliki meri zaradi večkratnega zaslužkarstva, ki je postalo v teh časih najogabnejši zločin nad mlado inteligenco, upom naroda. Čeprav 6e je pred leti 'avno obravnavalo, ni rodilo ničesar drugeoa, ka-<or up, pozneje pa še hujši obup bednih, ki čakajo na službo. Zato danes klic mladih: boj večkratnemu zaslužkarstvu, proč z njim! Naj pričnejo najprej državne oblasti, potem pa naj slede še zasebniki. Vedeti je treba, da morebitno zopetno odlašanje ne bo imelo nepomembnih posledic.
gledalcev; med njimi jo bilo opaziti tudi jugoslovanskega konzula z vsem osebjem in zastopnike italijanskih vojaških in civilnih oblasil.
Tehnični rezultati mitinga so ti-le:
400 m prosto gospodje: 1. Schipizza (T) 5:16;
2.	Mihalek (II) 5:23.5; 3. Pestevšek (II) 5:33.7; 4. Pascoli (T) 5:44.
Oba Ilirijana sta dosegla izvrstne čase. Točke: Ilirija 5, Triestina b.
100 in prsno dante: 1. Werner (II) 1:36; 2. Fink (11) 1:39.9; 3. Prekop H. (T) 1:41.8; 4. Prekop M. (T) 1:42.5.
Obe ilirijanski plavalki sta z dobrima časoma
dosegli obe prvi mesti. Točke: Ilirija 13, Triest. 9.
100 m hrbtno gospodje: 1. Srbeli (11.) 1:17; 2. De Zucco (T) 1:18.3; 3. Angeli (T) 1:19; 4. Pestevšek (11) 1:24.6.
Z Wiltanom bi Ilirija dceegla sigurno obe prvi mesti. Točke: Ilirija 19, Triestina 14.
100 m	prosto	dame: 1.	Ruzzier (T)	1:16; 2.
Lokar (T)	1:16.1;	3. Kržan	(11.) 1:22; 4.	Grošelj
(II.) 1:23.
Izvrsten čas obeh italijanskih plavalk. Presenetljiva zmaga Kržanove nad Grošljevo. Točke: Ilirija 22, Triestina 22.
100 m prosto gospodje: 1. Fritsch (11) 1:03;
2.	Schipizza (T) 1:04; 3. in 4. Battitori (T) in Ziherl (II) 1:05.5.
100 m	hrbtno	damo: 1.	Škerl (T) 1:30.<>; 2.
Zisca (T)	1:35.3;	3. Bradač	(I) 1:36.1;	4. Fine
1:30.
Za kulturni dvig našega kraia:
Meščansko šolo v Konjice!
Slov. Konjice, 21. julija.
Slov. Konjice so pred leti začutile potrebo po ustanovitvi meščanske šole, ki bi naši mladini dala nekaj več izobrazbe. Ne toliko radi otrok tistih trianov, ki svoj naraščaj lažje dajejo v šolo drugje, ampak radi kmečke mladine, ki ji radi večjih stroškov m negotovega stanja staršev ni mogoče izobraževati se po drugih krajih. Danes tudi za kmeta «ie pomeni več toliko osnovna šola kot prej. Iz kulturnih in finančnih razlogov se je zato vzbudila pri naših kmečkih ljudeh misel o postavitvi meščanske šole, s katero bi Slov. Konjice pridobile vsekakor nekaj velikega in važnega. Velikega pomena bi bila meščanska šola tudi za tržane, ker bi se tej mladini ne bilo treba vsak dan voziti v Slov. Bistrico ali pa stanovati v Mariboru, saj bi se v tem omogo-'!? lažje študbanje in bi bili stroški tudi manjši. *Ji]akov, ki obiskujejo zavoda v Slov. Bistrici in Mariboru, je pri nas precej ter bi se njihovo š-tevilo
dvignilo zelo visoko z vstopom kmečke mladine. Toda kljub vsem dobrinam, ki bi prinesla ustanovitev meščanske šole pri nas, ni med gotovimi trškimi in okoliškimi prebivalci soglasja. Vzrokov je več. Prvi, da nekateri lahko vzdržujejo svoje otroke drugod in zato niso pripravljeni kaj prispevati k zidavi. Toda, to je velika napaka, ker takšni računi tlačijo kmečko mladino, da ne more s časom naprej. Vsak bi lahko vsaj nekaj žrtvoval, da bi Slov. Konjice, ki so važno kulturno in gospodarsko središče pod južnim Pohorjem, dobile meščansko šolo, ki jo tako zelo potrebujejo.
Učni prostori bi se lahko do zidave novega poslopja namestili v sedanji »stari šoli« pri cerkvi. Notranjost tega poslopja bi se mogla malo preurediti, sicer pa bi lahko tudi tukaj obstojala šola. Ustanova bi dala našemu kraju popolnoma drug ečat in lepše lice ter bi ga kulturno že v bližnji
peč;
bod
očnosti precej dvignila. ,
V	tej točki je Finčeva odpovedala in ni mogla tekmovati z izvrstno razpoloženima Tržačankama. Točke: Ilirija 28, Triestina 27.
200 m prsno gospodje: 1. Cerer (I) 2:58.2 (100 m v 1:18.5); 2. Bertetti (T) 3:00.3; 3. Hribar (I) 3:03.2; 4. Gozzo (T) 3:11.3.
Izvrsten čas Cererja. Točko: Ilirija 38, Triestina 39.
štafeta 4x60 prosto damo: 1. Triestina (Prekop H., Lokar Zisca, Ruzzier) 2:21.9. (J!ov italijanski rekord.) 2. Ilirija (Bradač, Fine, Kržan, Grošelj) 2:20.2.
Točko: Ilirija 41, Trieslina 19.
Štafeta 4x200 m prosto gospodje: 1. Ilirija (Seliel 1 2:26.8, Mihalek 2:30.2, Cerer 2:33, Fritsch 2:24.6) 9:59.8. 2. Triestina (Vesel, Battitori, Schipizza 2:25, Luxoro) 10:18.
Izvrsten čas ilirijanske štafete. — Točke: Ilirija 54, Triestina 55.
Z eno točko je torej Ilirija izgubila dvoniath s Triestino. Naši tekmovalci, ki to bili v Trstu lepo sprejeti, se vrnejo dane« popoldne nazaj v Ljubljano. V soboto pa še zopet nastopijo proti suiaški Viktoriji. Kljub včerajšnjemu j>ora/.u ostane Ilirija še vedno najnevarnejši pretendent za osvojitev jadrali. pokala. Zato bo tudi sobotna plavalna tekma s Sušačani nadvse zanimiva. Viktorija nastopi kompletna in pride že danes v Ljubljano, da se plavači privadijo naši vodi. Zlasti bo pa zanimiva \vater-polo tekma obeh moštev. Oba kluba sta pretendenta za drugo mesto. Prepričani pa smo, da bodo naši fantje v soboto znali zmagati, kajti, če bodo igrali tako kot zadnjikrat proti Jadranu, uspeh ne more izostati.
Dve gozdni podjetji Durmitor io Šipad v Bosni sta ic združili. Delniška glavnica novega podjetja bo znašala 65 milijonov dinarjev. V odboru so večinoma vpokojeni in aktivni uradniki ministrstva za gozdove in rudnik«. Zanimiv je sklep, da more biti odslej glavni ravnatelj le človek, ki je gozdarski inžener. To je očividno naperjeno proti dosedanjemu generalnemu ravnatelju dr. Ulmanskemu, ki ni gozdarski inžener. Obenem so sklenili, da bo ravnateljstvo novega podjetja ostalo kar v Sarajevu ter se ne sme preseliti v Banjaluko, kakor so nekateri želeli.
Velik Delavski dom bodo zgradili v Murski Soboti. Ministrstvo za socialno politiko je občini odobrilo posojilo dva in pol milj. din v ta namen. Delavski dom bo imel 100 postelj in bodo našli v njem zatočišče tisti delavci, ki se v Murski Soboti zbirajo, da v skupinah odpotujejo na sezonska dela v Nemčijo in v Francijo. aZnimivo je, da se k prekmurskim delavcem kaj radi pridružujejo delavci iz bližnjih hrvatskih krajev, vendar jim velike nepri-like povzročajo tamkajšnje oblasti, ker jim potrebne listine ne izdajajo v pravem času. Nov Delavski dom v Murski Soboti bo pod upravo Borze dela.
Lovska razstava, ki so jo za vso državo uredili in odprli v Zagrebu, se bo po zaključku preselila v Berlin. Tamkaj so namreč organizirali svetovno lovsko razstavo.
jugoslovanske (borbaši) Svetislav Hodjera se je te dni mudil v
Ljubljani. S svojim prijatelji in strankinimi funkcionarji je razpravljal o organizaciji svoje stranke v dravski banovini. Hodjera je sklenil prirediti v avgustu in septembru nekaj shodov, med temi prvega v Mariboru. Tamkaj bo tudi sam govoril. Pa je v Ljubljani hitro opravil in danes odpotoval dalje, na Sušak.
V nedeljo bo slovesno odkritje spomenika bratoma Anti in Stjepanu Radiču v Trebarjevem na Hrvatskem. Z odkritjem spomenika so združene še druge slovesnosti, ki jim bo prisostvoval tudi dr, Vladko Maček, ki bo spomenik odkril. Za to priliko so si prireditelji izposlovali tudi polovično vožnjo.
Napitnino so na nov način uredili v vseh hotelih, restavracijah in pensionih v savski banovini.
Z novo uredbo, ki jo je podpisal ban dr. Ružič, se ukinja posamično dajanje napitnine, pač pa se bo na računu zaračunavala napitnina v znesku 10 odstotkov računa. Natakarjem bo prepovedano posebej jemati napitnino ter bodo morali lastniki lokalov zaradi tega na vidna mesta obesiti posebne napise, ki bodo javljali gostom, da je napitnina že vračunana v račun. Zaenkrat v tej novi uredbi niso vzete v poštev kavarne. Vprašanje napitnine je s tem rešeno na nekoliko bolj reden način, vendar se bodo cule s 6trani gostov velikokrat pritožbe, ker se 10 odstotkov napitnine nanaša seveda tudi na velike račune.
V torek so v Splitu zjutraj čutili precej močan potresni sunek, vendar pa ni bilo nobene škode. Mnogo močneje pa so potres čutili na bližnjih otokih, zlasti pa na Havru. Otočani so slišali močno podzemeljsko bobnenje, zemlja se je pa tresla. Na občinski hiši v Jelši so popokali zidovi, strop se je pa pogreznil. Poškodovanih je bilo dalje nekaj cerkev in kmečkih hiš. Potres se je pa ponovil še štirikrat. Vsega skupaj se je otok zatresel 60-krat. Ljudje so bili v strahu in so na večer zapustili svoje hiše ter šli rajši spat v prosto naravo.
Veliko vina imajo še vedno v zalogi dalmatinski vinogradniki. Kupcev ni, čeprav so cene običajno nizke. Zaradi tega je sklenila splitska »Gospodarska sloga« pozvati centralo v Zagrebu, naj izposluje dalmatinskim vinogradnikom, da bodo vino zamenjavali za koruzo in pšenico iz onih krajev, kjer imajo tega v izobilju, vino pa kupujejo. S tako zamenjavo sc hočejo izogniti igri, ki jo vprizarjajo s cenami razni špekulanti.
Tihotapstvo na madjarski in avstrijski meji sc kar ne da zatreti. Zaradi prepogostih tihotapskih pohodov so oblasti ojačile obmejne straže ter finančnim stražnikom pridelile orožnike. Pri Čakovcu so orožniki zvedeli, da se bosta tisto noč vračali domov dve skupini tihotapcev, ena iz Avstrije, druga pa iz Madjarske. Pomnožene straže so pazile in res zagledale onstran meje tihotapce. Čim »o prestopili mejo, so jih stražniki pozvali, naj se udajo. Toda za odgovor so tihotapci začeli stTe-ljati. Vnela, sc je bitka, nakar so jo tihotapci brez sledu potegnili, še prej so pa vso robo odložili. Straža je našla na stotine vžigalnikov, kresilnih kamenčkov, mnogo zavojčkov saharina in igralnih kart.
Za milijonsko dediščino se še vedno poganjajo vsi tisti Vojvodinčani, ki se pišejo Šefer. Pred leti je umrl v Filadelfiji neki Šefer in zapustil devetnajst milijonov dolarjev. Dedičev se je na mah oglasilo na stotine. Tudi iz Vojvodine. 2. oktobra bo«v Filadelfiji glavna razprava, na katero morajo odločbi sodišča osebno vsi dediči, če hočejo kaj dobiti. Zaradi tega so Šeferji ustanovili v Belgradu poseben konzorcij, ki bo potovanje vseh dedičev v Ameriko finansiral.
Težka nesreča se je v torek zgodila na Kolpi pri Jamnički Kiselici. Čeprav je tam velik promet, se morajo vozovi in kmetje prevažati še vedno z brodovi preko Kolpe, ker mostu ni. V torek sta sc tako zapeljala na brod majhen tovorni avtomobil in neki voz. Ko je brod priplul do brega, jc hotel šofer pognati motor. Pognal ga je, vendar se je avtomobil začel nenadoma pomikati nazaj. Še preden jc mogel šofer vozilo zavreti, je avtomobil odrinil kmečki voz v vodo, nakar je zdrknil še sam. Fantič, ki je bil na kmečkem vozu, se je rešil iz vode s pomočjo prisotnih, avtomobil, v katerem je tudi sedel neki deček, se je pa zaril globoko v vodo in blato z otrokom vred. Šofer, ki je nesrečo zakrivil, je hotel potem pobegniti, pa so ga prijeli in zaprli. Šele nekaj ur kasneje se je posrečilo potegniti avtomobil iz struge, enako pa tudi truplo utopljenca.
V Samoboru pri Zagrebu je bil predsinočjim spet izvršen grozen roparski nmor. Še včeraj smo poročali, da so neznani morilci pobili starega Miloša Pelagiča in njegovo žena zaradi denarja, ki so se ga nadejali in nato pobegnili, ne da bi pustili kako vidnejšo sled za seboj. Včeraj zjutraj pa so spet odkrili podoben roparski umor v neposredni bližini Samobora. Neznani razbojnik je že v nedeljo ponoči z nožem zaklal ločenko Stojanko Lu-gomerski. Ljudje, ki so poznali ločenko in njene ljubavne zgodbe, odkar se je od svojega moža ločila, so takoj začeli sumiti nekega Dalmatinca, ki je bil reden go9t v Stojankini hiši. Tudi v nedeljo je bil pri njej in sc z njo prepiral. Ko so orožniki tega Dalmatinca potem prijeli, je mož seveda vse tajil, Ie tega ne ve poveaati, odkod ima toliko svežih prask na obrazu. Zaradi tega mislijo vsi, da je prav on morilec.
Marko Kalogjera bo ie vedno ostal edini škof hrvatske starokatoliške cerkve, ker je državni svet
razveljavil izvolitev protiškofa Ante Donkoviča. Pred dobrim letom je nastal med upravitelji starokatoliške cerkve spor, iz katerega se je izcimila izvolitev novega škofa v osebi Ante Donkoviča, ki je bil v tej cerkvi prej le neke vrst« »kanonik«. Ta skupščina je obenem izključila iz cerkve dosedanjega škofa Kalogjero. »Razkolniki« so se včlanili v Utrehtsko unijo evangelskih cerkva, ki je izvolitev Donkoviča tudi potrdila. Takoj nato so zahtevali od vlade, naj prizna novega škofa. Toda ministrstvo je potrditev odklonilo, nakar so se »razkolniki« pritožili na državni svet. Državni svet se je postavil na enako stališče kakor vlada. Ker v naši državi ni priznana Utrehtska verska unija, ne more biti govora o priznanju škoia Donkoviča. Kako se bodo starokatoličani odslej naprej med seboj menili, se pa ne ve.
UDBEZEN, KI UBIJA
Prvo pismo, ki je bilo zelo dolgo in zelo natančno, je očitalo Edvardu Terraondu njegove prejšnje napade in mu kazalo obupni položaj, v katerem se nahaja; pismo je tudi namigavalo, ne da bi se jasno izrazilo, na možnost, da bi se ta nesreča dala popraviti in da bi Edvard potem spet srečno živel.
Prvi pogoj je bil, da se pregnanec čisto podvrže predpisom in navodilom svojega brata.
Moral je najprej tistim, katere je obiskoval, naznaniti svoj odhod iz Newyorka, potem se pa preseliti v drugo stanovanje pod tujim imenom in tam pričakovati naslednjega pisma.
To je bilo drugo pismo.
Očividno je Edvard v pismu, ki je bilo odposlano v Evropo med prvim in drugim bratovim, sprejel pogoje, stavljene v prvem pismu.
Drugo pismo je nesrečnežu naročalo, naj pride v Liverpool na Angleškem, kjer ga bodo čakala nadaljnja navodila.
Ta navodila, ki so bila predmet tretjega pisma, so se omejevala samo na sestanek in razgovor, za katerega je Jakob natančno določil čas in kraj. Dan sestanka je bil določen prav kmalu proti deseti uri zvečer v
Parizu na pločniku med dvema ulicama.
Ti dve ulici, ki ležita med starimi vrtovi, sta zdaj zapuščeni, kakor križišče dveh podeželskih cest.
O predmetu, ki ga je Jakob mislil in ki je imel biti predmet njunega razgovora po tolikih letih, ni bilo v tem pismu nič več govora, kakor v obeh prejšnjih.
A tudi če bi ne bil jaz prej s svojim nenadnim nastopom izvabil Edvardu priznanja, da je res on po bratovem naročilu umoril mojega očeta, bi za to prepričanje zadostovalo to, da so ta pisma s skrivnostnim pozivom padla prav v tisti čas, ko se je izvršil umor.
Bral sem jih znova in znova, te obtožujoče liste — kakor sem prebiral nekoč očetova pisma, ki jih je pisal isti čas.
Najprej sem jih bral v vozu, potem doma v samoti svoje sobe.
In strašna zarota, ki me je napravila siroto, se je začela pred menoj jasniti z vedno bolj ostro in strašno lučjo.
To ulico, kjer je Jakob igral mračnega izkušnjavca, sem slučajno dobro poznal.
Moj stari sošolec iz Versaillesa je stanoval nekaj korakov stran tista leta po najinem odhodu iz zavoda. Kolikokrat sem ga presenetil popoldne ali zjutraj na tem stanovanju, da sva potem poklepetala urico ali dve! Potem sem ga navadno odpeljal v katero od tistih restavracij na obrežju, kamor sva tako
rada hodila. Zrla sva skozi okna in gledala zeleno vodo v Sini, delo brodarjev in ladje, ki so plule mimo. Kolikokrat so moje noge veselo udarjale ob ta tlak, po katerem sta se zločinca sprehajala, ko sta snovala svoje delo.
Videl sem ju pred seboj, kako se približujeta in oddaljujeta, kako hodita od ene plinske svetilke do druge, slišal sem zvok njunih korakov, ločil sem naglas v govorjenju onega, ki je moral biti moj očim. Ta glas je govoril besede, katerih posledice so težile vse moje življenje.
Zaradi teh besed je moral umreti oče, zaradi njih ej umrla teta in jaz sam sem v detinskih letih toliko trpel; toliko, da moje trpljenje niti zdaj, to minuto, ni bilo niti malo tako kakor tedaj.
Pred očmi mi je vzraslo spačeno obličje nesrečnega ničvredneža, ki me je bil v boju tako ugriznil v levo ramo, da sem jo še sedaj otresal; videl sem ga, kako ureja svojo obleko, ko sem jaz komaj stopil iz sobe, kako pripravlja kovčege, kako pritiska na zvonec in kliče slugo, zahteva račun in ga plača z enim od bankovcev, ki sem mu jih vrgel jaz... in odhaja. Kovčege mu nalože na voz, v naglici se da odpeljati na postajo — brez dvoma na Severno postajo, kjer je najbližja meja. Skoči v prvi vlak ... odhaja ... in nikdar več ga ne bom imel v svojih rokah.
Strah me je popadel znova.
Dozdaj še ni imel časa, da bi pribežal
kam daleč... Ali bi tekel na policijsko ravnateljstvo? Označba, ki bi jo mogel dati, bi zadostovala. Prijeli bi ga.
Prisegel sem mu sicer pri spominu na mrtvega očeta, da bom pustil, naj odide.
A kaj je vredna prisega, ki jo je človek dal takemu razbojniku?
Prijeli ga bodo...
Prijeli jih bodo...
In mati?
Mati?
Odkar me je imela v oblasti sumnja o strašni resnici, sem se prvič upiral spominu na mater. To minuto, ko me je prikazen bežečega morilca vsega razplamtela v divjo jezo, sem si upal očitati kot slabost to čustvo usmiljenja do matere. Zakaj to čustvo je bilo, zaradi česar sem moral žrtvovati pol maščevanja. Za mir svoje matere sem se mu moral odreči.
»Pa naj trpi še ona,« sem si govoril. >Naj bo kaznovana še ona, ker ni ostala zvesta spominu na mrtvega očeta!«
Potem pa me je bilo sram, da so moje misli zablodile tako daleč in zdele so se mi kakor zločin.
Živela je z morilcem petnajst let, nosila njegovo ime, delila z njim vse življenje.
Nikdar ne bi mogla prenesti takega odkritja. In jaz ne bi prenesel očitkov vesti, da sem ji odkril to sramoto.
»Ne!« sem dejal. »Naj pobegne.«
Na francoski narodni praznik v Parizu: Predsednik francoske republike Lebrun (v sredi), maroški sultan (desno) in romunski kralj Karol (levo).
vlakom ni več pusto in utrudljivo. Prijetni glas napovedovalca ti v slikovitih besedah razkazuje naravne in umetne zanimivosti, mimo katerih se voziš. Pod vplivom tega glasu pusta in enolična pokrajina vsa oživi: ona stara cerkev ti pove svoje ime in svojo starost, slikoviti grad, tam v daljavi med drevjem ti našteje vse svoje slavne posestnike in plemiče; nezna.tna vasica ali pozabljeno staro mestece ti razodeneta velike zgodovinske skrivnosti in dogodke, kakršnih ne bi mogel nikdar slutiti pod to zanemarjeno zunanjostjo.
Tudi glasba ti skuša razodeti razne tajne pokrajin. Pokaže ti staro, pristno, narodno glasbeno robo, narodne pesmi, narodna glasbila itd. Ko si že skoro zadremal, te nenadno vzdigne poskočnica, ki preide počasi v globlje, umerjene, nalahno se pozibajoče glasove. Medtem ko vlak drvi z brzino 100 km na uro, se v njem dostojanstveno ali razgreto giblje 30 do 40 parov neskončno počasneje in zbraneje.
Vsako nedeljo se tako vozijo izletniki — seveda ne preprosti zemljani, ki morajo šteti in odgovarjati za vsak dinarček — proti slavnim letoviškim krajem vzdolž severne in severozapadne obale ali po drugih zanimivih pokrajinah, na love h kakim mogočnim graščakom, na kake blesteče sprejemne slovesnosti, gostije in zabave k raznim denarnim mogotcem najfinejše francoske družbe.
Celo v Parizu postajajo moralni
Na seji pariškega občinskega sveta je tamkajšnji policijski predstojnik predlagal, da se odstrani vsaj iz javnosti vsakršna propaganda, ki jo delajo z raznovrstnimi nemoralnimi slikami, razobešenimi celo po izložbah, knjigami in razglednicami. Občinski svetniki so ta predlog sprejeli, ker se je zdelo vsem na vsak način potrebno, da se takšne vrste nemoralna propaganda že vsaj malo zavre. Toda ni ostalo samo pri sklepu. Hitro so napravili tudi povsod ogled po knjigarnah in tiskarnah, kjer se tiskajo nemoralne knjige. Takšnih knjigarn niso našli v Parizu nič manj kot šestnajst. Med lastniki so bili tudi trije tujci, ki so gotovo tudi kaj pisano pogledali, ko je prišla omenjena prepoved. Treba je bilo odstraniti iz izložb vse slike, s katerimi bi bil lahko žaljen čut sramežljivosti.
Vse francosko časopisje je ta predlog pariškega policijskega predstojnika pozdravilo. Torej je celo Pariz že prišel do spoznanja!
Programi Radio Ljubljana
Četrtek, 22. julija: Belgrad-Zagreb: J9.50 Orkestralni koncert — 2] Pianino — 21.:so Narodne pesmi — Dunaj: )9.25 VojaSka godba — 20.40 Pesmi in plesi. — 21.25 Zabavni koncert — Budimpešta: 19.35 Salonski orkester — 21 Ciganska glasba — 22.05 Puccinijeva opera »La Boheme« — Trst-Milan: 21 Igra —	■>;)
Orkestralni koncert — Rim-Bari: 21 Gledališki veder
— Praga: 19.50 Solistični koncert — 21 Simfonični koncert avstrijske glasbe — Varšava: 20.10 Lahka in plesna glasba — 22 Brahmsov koncert — Berlin• 20.10 Plesna glasba — Konigsberg: 20.10 Vesela sodobna glasba — VratUlava: aO.lO Rudarska godba — Lipsko:
Vojaška godba — Kolti: 20.10 Orkestralni koncert J1.10 Plesna glasba — Frankfurt: 21.15 Zenski zbori — Monakovo: iy Operetne melodije — 21.10 Violina —-Bcromuntter: 21.15 Haydn-Mozart — Joh. Strauss — Strassbourg: 22 Orgle.
Drugi programi
Četrtek, 22. julija: 12 Plesi prošlih dni (plošče) -h 32.45 Vreme, poročila — 1.3 Cas, spored, obvestila —* 13.15 V sodobnem ritmu (plošče) — 14 Vreme, borza — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 39.30 Nac. ura — 19.50 Zabavn ikotiček — 20 Balalajke (plošče) — 20.10 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič)
— 20.30 Prenos iz Dobrne: SinfoniČni koncert (dirigent Josip Raha) — U2 Cas, vreme, spored — 22.15 Esperanta ska ura: Slovenska narodna pesem.
Kolesarji, ki tekmujejo m progi okoli Francije, zavijajo na najtežavnejši del proge, v pirenejske klance
Obleka iz bronaste dobe
V	zadnjih letih so zgodovinska izkopavanja na Danskem, Švedskem in Norveškem obogatila muzeje s silno zanimivimi najdbami. V krstah, izdolbenih iz debelih hrastovih debel, so našli še dobro ohranjene kose obleke, ki jih cenijo na 1200 let pr. Kr., torej še iz bronaste dobe.
Najdbe so tako številne, da nam jasno kažejo, kako so se ljudje oblačili pred 3000 leti. Tkalstvo je moralo biti takrat že zelo dobro razvito, ker so izkopane tkanine neverjetno močne in lepo izdelane. Blago je iz temne volne, iz česar sklepajo, da so ljudje gojili neko posebno vrsto ovac, ki jih danes v tistih krajih ni več.
Moški so nosili kratek od pasu čez kolena segajoč plašč, ki so ga privezovali okrog pasu z vrvjo ali jermenom in drug daljši plašč, s katerim so si ogrinjali vrhnji del telesa. Pokrivali so se z debelimi volnenimi kučmami, ki imajo obliko pol-krogle.
Za ženske obleke pa si znanstveniki niso popolnoma na jasnem. Našli so namreč dve vrsti oblek: daljšo, podobno moški in krajšo, ki sega nekako do srede stegen, ter je spletena iz debelih niti. Zanimivo je, da so nosile že prave jopice, se pokrivale z mrežastimi kapicami ter si privezovale okrog pasu majhen okrogel bronast ščit s konico.
Potujoči radio
Francoske železnice so uvedle tako imenovani radio-vlak, ki je višek razkošja, udobnosti in zabave pa tudi poučnosti, ki vozi izletnike po slikovitih francoskih pokrajinah na zabavna in poučna potovanja in oddih iz velikomestnega drvenja in hrupa.
Novovrstni vlak ima sedem voz. V enem je nastanjen radio-studio, kajti radio-vlak ni čisto navadna prejemna postaja, ki bi svoje goste zabavala z razno navlako iz vsega sveta, ampak ima svoje lastne napovedovalce, svoje umetnike petja in glasbe, svoj orkester. V* tem je ravno njegova tolika posebnost: potujoča radio oddajna postaja. Poseben voz je samo za plesalce, poseben — pravi salon — za kadilce, potem seveda jedilni salon in trije vozovi za oddih in pouk.
Notranjščina voz je na debelo pokrita s papirjem, čez katerega se razteza debel in močan linolej, tako da hodi po prijetno mehkih tleh kot po mahu in ne slišiš skoro nobenega ropotanja vlaka, kar je seveda nujno potrebno, če hočeš jasno slišati, kaj napovedujejo, kaj igrajo, kaj pojejo v prvem radiooddajnem vozu. Po vsem vlaku so namreč napeljani zvočniki, ki so vdelani v strop
—	v »plesni dvorani« jih je celo več — in skrhe samo za to, da se njihovi bogati in razvajeni poslušalci čim manj dolgočasijo.
Potovanje skozi neznano pokrajino z novim
Sijajno svetišče v Lisieuxu
Ob priliki veličastnih slovesnosti posvečenja nove cerkve na čast sv. Terezike, je napisal Louis Gillet iz slavne francoske akademije, ki ima med svojimi člani samo najboljše in najzaslužnejše francoske pisatelje, krasen članek o ljubki svetnici, tako priljubljeni po vsem svetu, o neizrekljivih svečanostih, ki jih je verno ljudstvo priredilo na čast svoji ljubljenki in o neizmernih žrtvah, s katferimi so ji postavili trojen nagrobni spomenik.
Nova cerkev je sezidana na griču, ki se dviga nad mestom. Zidati so začeli že 1. 1920. Ker pa je grič iz gline, je delalo zidanje temeljev za mogočno svetišče neznosne težave. Izkopati so morali do 250 m globoke vodnjake, da so hrib popolnoma osušili, utrdili in zavarovali proti pogrezanju, trganju in razlezanju. Arhitelit, ki je naredil načrte za to mogočno stavbo, se je vozil prav iz Lillea, 300 km daleč, da je sam nadzoroval delo; dasi je že 83 letni starček, je vso dolgo pot prevozil sam s svojim avtom.
Pročelje je razdeljeno na dve nadstropji. V prvem je kripta, kjer počiva truplo vsemogočnega dekletca, v drugem pa je pravo svetišče, z eno samo ladjo, z velikanskim obokom, brez vsakih stebrov in podpor, ki bo lahko sprejelo vase
12.000	ljudi, in z ogromno kupolo, ki pa še ni dovršena. V njej bodo v mozaiku upodobljene vse francoske svetnice, pesem zmagoslavja, visoka pesem večne ženske, ki more ukloniti celo Boga, upodobljen francoski narodni pregovor: Zenska volja, božja volja.
Za gradnjo cerkve so prispevali verniki vsega sveta, le tako je bilo mogoče zbrati potrebnih 200 milijonov dinarjev, kolikor je stala v denarju; koliko pa v trudu in v boju z nepremagljivimi težavami, je pa zapisano v posebni knjigi knjigovodstva.
Ko človek vidi toliko požrtvovalnost vernikov za dostojno proslavitev svojih ljubljencev-svetni-kov in za božjo čast in slavo, si mora pač misliti, da tudi današnji tako razviti moderni časi še niso mogli zatreti vere v srcih ljudi, da se tudi danes še lahko kosamo s svojimi gorečimi srednjeveškimi predniki, ki so postavljali ogromne katedrale v Kolnu, v Parizu, v Rimu in nešteto veličastnih svetišč po najrazličnejših krajih vse srednje in zapadne Evrope. Čim hujši je vihar nasprotovanja, tem višji je plamen gorečnosti.
(g)
Nepoznane globine v Koloradu
Ameriška znanstvena odprava bo v kratkem odšla na pot v Veliki kanjon ob reki Kolorado na meji severoameriških državic Arizona, Utah in Kolorado. Po mnenju najslovitejših geologov je preteklo najmanj sto tisoč let, odkar je voda zarezala tod svojo prvo strugo, ki jo je do danes izkopala do strahotnih globin. Zato je ostala tudi popolna tajna, kakšne razmere vladajo tod v geološkem, živalskem in rastlinskem pogledu. Odprava, gre sedaj stikat v te neznane kraje, hoče vsaj nekoliko dvigniti zaveso teh tajn. V prvi vrsti je namenjena v tako imenovano »Svetišče Siva« v velikem kanjonu reke Kolorado. To je neka skalnata planota, ki na vseh straneh strmo pada v globočino divjih prepadov, ki jih je izdolbla voda v tisoč in tisoč letih. Ta planota meri komaj dva kvadratna kilometra. Tu se človek še ni nikdar ustavil, pač pa je mogel gledati te divje pečine le z letala, odkoder je planota videti kot kakšna velikanska skala, ki se je ujela v ozko zarezano dolino. Ne samo to, da tja še ni stopila človeška noga, tudi nikjer ni kakšne možnosti, da bi moglo pristati na njej letalo. Sedanja odprava, v kateri je nekaj najboljših ameriških hribolazcev ter trije newyorški geologi, hoče biti prva na tem kraju.
svetili in opravili prvo slovesno službo božjo. Cerkev ima kakih 100 arov površine in bo lahko sprejela 10.000 ljudi, ki bodo vsi imeli jasen in prost pogled na glavni oltar. Stroški znašajo tri milijone funtov šterl. (750 milijonov dinarjev), iz česar se pač vidi, da bo morala biti izredno krasna.
Najvišji prelaz v Evropi
Doslej se je Francija ponašala s tem, da ima na svojem ozemlju najvišjo evropsko goro Mont Blanc. Pred nekaj dnevi. 10. julija t. 1., pa je sam predsednik republike Lebrun otvoril tudi najvišjo pot v Evropi, ki gre čez prelaz Iseran 2769 m visoko. Preje je imela rekord Italija s prelazom Stelvio v Tirolah (2732 m).
Možnost zgraditve ceste čez prelaz Iseran, ki veže po najkrajši poti Lausanne z Nico in Sredozemskim morjem, je imel v mislih že Napoleon. Toda takrat še ni bilo zato tako važnih povodov kakor danes, ko so ljudje »iznašli« turizem. Kdo bi si namreč ne želel redkega užitka voziti se z avtomobilom skozi kraljestvo ledenikov in gorskega veličastja?
Pa tudi velikega praktičnega pomena je nova cesta. Kraja, katera je sedaj cesta znatno približala, Val d’Isere in Bonneval, sta v zračni črti samo 16 km oddaljena drug od drugega. Preje pa si moral prevoziti — kdo bi razdaljo prehodil! — 226 km dolgo pot, če si hotel priti iz enega v drugega.
Po dolgoletnih prerekanjih z ministrstvom — od 1. 1908. — za potrebno denarno pomoč in po večletnih neverjetnih naporih se je veliki , načrt ceste uresničil. Cesta pelje skoro v nepretrgani višini 2000 m, kjer je osem mesecev v letu vse pokrito s snegom, včasih do 10 m na debelo, kjer se temperatura večji del leta suče med —15 do —30 stopinjami. Kaj čuda, če je delo zahtevalo toliko časa in toliko žrtev! Zato pa je sedaj Francija v resnici lahko ponosna ne samo na svoj rekord, ampak na sijajen uspeh svojega dela in na množice turistov, katerim je odkrila redke zaklade svojih naravnih krasot.	(g)
Največja katedrala
Tudi v protestantovski, anglikanski in čemerni Angliji grade že od 1. 1933. znamenito, mogočno katoliško katedralo (stolnico) v Liverpoolu na čast Kristusu kralju. Dela zelo hitro napredujejo. Mislijo, da jo bodo v oktobru že lahko po-
Pri vajah za velike avtomobilske dirke v Londonu je neki avtomobil treščil čez cestno ograjo in obvisel tik nad globokim jarkom.
»Sloveuaki dom* uhaja delavnih ob IS Maaeftnn naročnina 12 Dia ta Inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva olica «/111. Telefon 2994 ta 2996. Uprava: Kopitarjeva k
Telefon 3M& Ze Jajtoalovanako tiskarno ? Ljubljani} JL Ce& Izdajatelj; Ivan Rakoveo. Uredniki Jože Kofiifck.