t poštnina oiatana v gotovini Leto LVII. V UubUani, v nedeljo, dne 8. decembra 1929 St. 281 2. izdaja st. 3 oir la kraliavino Jugoslavijo mesečno 25 Oln polletno 15U Din celoleino 3 ti O Din za inozemstvo »r«v!n,"oDiJnU9z« S ledensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Inozemslvo I40E f narocnu popusl Izide ob 4 zjuiraj razen pondelJKa ln dneva po prezniKu mesečno 40 Din necletlska izdata Cene oglasov l stolp. peUi-vrsla mali oglasi po VS9 in 2 D, vetji oglasi nad 43 mm viSine po Dln2-50, vellKl po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din o Pn večiem □ Naročnina Dnevno i«»(iiiiSiKj /e t Kopilarievi ulici Al. Gilll Rokopisi sc ne vrača/o, nelranklrana pismo se ne spreiema/o ' i/rednlilfo telefon št. 2.050. upravnlAtva Al. 2328 L/prava /e vlt-upliur/evt ui.Ai.ti * Čekovni račun: L/ubljana štev. tO.iiSO In 10.34P xa Inseiale. Sarajevo Al.7503, Zagreb SI. 3'J.OU, Vraqa in Uunai Al. 24.797 Načela zakona o narodnih šolah Ave Immacufata! Tako nam je danes, kakor da bi znova se enkrat zacvele vse rože naših vrtov. Krščansko ljudstvo praznuje god brezmadežne Bogorodice; vonj čistosti, ki ga izžarja sleherna misel Nanjo, spaja vsa verna srca. Hrepenenje za ideali je človeški duši nekaj naravnega. Naj bo življenja pot še tako blatna, naj vodi tudi preko moralnih močvirij in najnižjih zablod, vendar se oglaša od časa do časa globoko v duši kakor potopljeni zvon klic po boljšem življenju. Sredi omotičnega hrušča in lova za užitki nastopajo še vedno presledki, v katere se vjame spomin na čisto, resnično veselo mladost, podoben srečnemu odmevu iz boljšega sveta. Pogled v nedolžno oko »je odmev nekdanje sreče««. Z neko milo otožnostjo slede naši pogledi belooblečenim otrokom, ki pristopajo prvič k obhajilni mizi. Da, neko posebno privlačnost ima čistost, ki stopa jasnega čela in solnčnih oči, s svežim smehom in prožnim korakom skozi življenje. Osvajajočo moč in milobo izžarjajo čista srca, kdor se jim približa in stopi v njihov magični krog, začuti skrivni magnetizem, ki ga sili na boljša pota. Prav vsi čutimo v sebi klic po izgubljenem paradižu. Zato je spomin na Brezmadežno ovit v posebno poezijo. Kakor mogočen svetilnik sredi temnega, viharnega morja stoji Ona edina vsa čista in lepa, edina brez madeža greha med vsemi človeškimi otroci. Kako silno nam je potrebno apostolstvo njener visokega vzora ravno danes, ko javnost izgublja vse bolj smisel za čistost in novo poganstvo smelo dviga glavo. Čut za nravnost, ki diskretno čuva nad tajnimi viri življenja in čednosti, se umika brutalni sili telesnosti. Kult telesa potiska v ozadje duhovne vrline. Za ta čas je podoba Brezmadežne s kačo pod nogami glasen opomin k naravnemu in čistemu življenju. Zopet naj pride do veljave duhovna lepota in veličina. Klic Brezmadežne se glasi: Gospoduj nad živalmi in nad vsem, kar je nizkega v tebi. Globoko pod njenimi čistimi nogami je bilo vse, kar modernega človeka skruni in vleče v blato. — V času, ko se toliko tepta ženska čast, ko s toliko frivolnostjo mnoge same sebe vlečejo v blato in trgajo v srcu moža ideal ženskosti, ki je devištvo ali materinstvo, v tem času ja potreba, da se zatekamo k podobi najpopolnejše žene, ki je oživotvorila v sebi najvišje, kar pozna človeštvo: devištvo in materinstvo. Našemu ljudstvu so vzdeli naziv: Marijin narod, zato ker imamo Slovenci res radi Marijo. Ne pričajo tega le vsakoletne šmar-nice, ki polnijo naše cerkve in ljubeznivo ven-čajo Marijine oltarje. O tem priča vsa naša slovenska zemlja, ki je posejana z Marijinimi cerkvami, kapelicami in kipi. Isto priča naša narodna umetnost, priča naša slovenska pesem, ki opeva Marijo kot gospodarico in mater. In isto priča sleheren slovenski človek, ki je v globini svojega srca vendarle udan Mariji in je Marijina slika zadnje, kar bo dal od hiše in spomin na Marijo poslednje, kar more izruvati iz njegovega srca nevera. — Na Marijina svetišča je navezal naš narod svojo usodo, ko je v turških pohodih branil za taborskim obzidjem vero in dom. Okrog Marijinih svetišč so se vršili veliki ljudski tabori in tudi danes Slovenec v sreči in nesreči rad poroma k Mariji. Posebno pa je razveseljivo, da se Marije oklepa mladina. Praznik Brezmadežne si je izbrala naravnost za svoj mladostni dan V ranih jutranjih urah je manifestirala svojo vero ob obhajilnih mizah. Zaveda se, da bo samo s Kruhom močnih zmagovita. Naša mladina, katera čuti v sebi božjega duha, ne sme ostati defenzivna spričo rastočih poizkusov, razkristjaniti krščansko družbo in si vzeti božji pečat. Mladina, ki je mlada, mora biti oienzivnal Proti navalom nasprotnikov mora postaviti ne le jez čednost-nega življenja, ampak tudi orožje pogumne delavnosti za božjo stvar Radujemo se, da posveča oratorije in akademije Brezmadežni na čast- Radujemo se, ker imamo vero vanje, da bodo mladostno gorečega duha ponesli pozneje kakor žive plamenice v življenje. Ponosni smo nanje, da odklanjajo hrano izgubljenega sina, s katero bi jih hotel pitati svet: nenravnost, pohujševanje, slabo čtivo, zapeljevanje ... Ponosni smo na mladino, ki ima voljo, da stopa pokonci in ponosno skozi življenje kot božji otroci in jc ni volja, da bi se plazila po tleh in kot kača žrla prah zemlje. Prav je tako. Tisti, ki sc čutijo najjačje, naj primejo v roke bele Marijine zastave, drugi naj zadenejo na rame kip Brezmadežne in naj ga nesejo naprej skozi živlicnie, kakor so ne- Belgrad, 7. dec. AA Novi zakon o narodnih šolah, pri čigar sestavi je sodelovala široka komisija najboljših strokovnjakov iz profesorskih in učiteljskih vrst, sloni na naslednjih glavnih načelih: 1. v svrho dviga splošne narodne prosvete in vzgoje je predvidena osnovna narodna šola in višja narodna šola. Vsaka bo imela po 4 razrede Osnovna se bo ustanavljala kot obvezna, višja narodna pa po potrebi in na podlagi danili pogojev. 2. Gradnja in vzdrževanje narodnih šol bosta poverjena šolskim občinam. Za pravilno zbiranje ter izvrševanje šolskih proračunov so predvidene sankcije za pravilno vporabo šolskih izdatkov. 3. Za gradnjo narodnih šol in šolskih poslopij se ustanovi pri Državni hipotekami banki državni šolski fond, iz katerega se bodo dajale šolskim občinam po6ojila pod ugodnimi pogoji. V ta fond bo država vsako leto prispevala posebno dotacijo iz državnega proračuna vse dotlej, da fond doseže znesek 150 milijonov Din. 4. Šolske občine bodo dolžne dajati učiteljem stanovanja v naturi, kjer pa ne bo razpoložljivih stanovanj, pa odškodnino v gotovini od 500 do 150 Din mesečno. 5. Verski pouk je obvezen. Poučevali ga bodo duhovniki in učitelji po želji roditeljev. Duhovnike bodo plačevale verske občine. Belgrad, 7. decembra. (Tel. »Slov.«) Davi ob 6 so pripeljali posmrtne ostanke v Sofiji umrlega načelnika jugoslovanske delegacije Šaponjiča Posmrtne ostanke je spremljala iz Sofije v Belgrad pokojnikova -oproga, daljo član naše delegacije Bogoljub llič iu tajnik delegacije M. Stefanovič. Na postaji so posmrtne ostanke pozdravili zastopniki zunanjega ministrstva ter nekateri ožji prijatelji pokojnega Šaponjiča. Popoldne se je vršil pogreb. Od pokojnika so se poslovili s posebnim gcvoroin kot zastopnik inozemskih časnikarjev M. Popovič, ravnatelj agencije Thelegrafen Union v Belgradu, Ljuba Stefanovič pa v imenu društva častnikov in bojevnikov. Ko je prišel sprevod, ki je bil nadvse impozanten in ki sta ga sprmljali vojaška in mestna belgrajska godba, pred poslopje zunanjega ministrstva, se je od pokojnika poslovil ravnatelj Fotič. sli Izraelci skrinjo zaveze preko Jordana v Obljubljeno deželo. Pozdravljena Marijina ■ mladina! 6. Manjšinske šole bodo obvezne v zmislu mednarodnih pogodb tcv pod pogoji, ki so predvideni v teh pogodbah. 7. Privatne obstoječe narodne šole smejo nadalje obstojati, ako se bodo v določenem roku v celoti prilagodile temu zakonu. Nove privatne narodne šole se ne smejo otvavjati. 8. Učitelj državne narodne šole postane samo kandidat, ki jc dovršil državno učiteljsko šolo. 9. Kvalifikacija šolskih nadzornikov se bo poboljšala s tem, da se predpišejo večje nadzor-niške kvalifikacije in se priznajo nadzornikom prejemki profesorjev srednjih šol s posebnimi denarnimi funkcijskimi dokladami za nadzornike, ki pa bodo nekaj časa še postavljeni iz učiteljskih vrst. 10. Predvidene so potrebne določbe za ureditev in izpopolnitev dela za narodno prosvetlje-vanje v širokem obsegu. 1. Disciplinski predpisi so v celoti vzeti iz zakona o narodnih šolah kraljevine Srbije z dne 19. aprila 1904. 12. Glede na sistem, ki je bil uveden z zakonom o notranji upravi in z zakonom o banskih upravah, tvorijo prosvetni in šolski posli del obče uprave. V tem zmislu in v skladu s tem sistemom je z zakonom o narodnih šolah opredeljen položaj in pristojnost sreskih šolskih nadzornikov, banskih šolskih nadzornikov in banovinskih šolskih odborov. Za pogrebom so šli zunanji minister dr. Voja Marinkovič, pomočnik zunanjega mi-nista dr. Kumanudi, vse uradništvo zunanjega ministrstva, četa vojaštva ter oddelek artilje-rije, pri kateri je služil pokojnik. Na vozu je bilo mnogo vencev. Vence so položili bolgarski zunanji minister Burov, bolgarska delegacija, ki vodi pogajanja v Sofiji, naš poslanik v Sofiji Ljuba Nešič, člani naše delegacije v Sofiji, društvo »Sloga« v Sofiji, poljski poslanik v Sofiji, Sožalje čsl. poslaništva Rclgrad, 7. decembra. (AA) Povodom smrti predsednika jugoslovanske delegacije za pogajanja z Bolgarsko Hadomira Šaponjiča je izjavil odpravnik poslov češkoslovaškega poslaništva v Belgradu dr. I^eo Vokač ministru zunanjih zadev dr. Vojn Marinkoviču sožalje v imenu poslaništva češkoslovaške republike in v imenu direktorja oddelka za tisk v ministrstvu zunanjih zadev v Pragi Jana Hajeka. Na krsto pokojnega šaponjiča so bili danes s češkoslovaške strani položeni trije venci: eden v imenu češkoslovaškega pošlo,niišlvn, drugi od direktorja ITajekii in tretji « »irmii češkoslovaškega odbora Male nntante tiska DANES POPOLDNE OB PETIH V VELIKI DVORANI HOTELA UNIONA PRIREDI LJUBLJANSKO KATOLIŠKO DIJAŠTVO MARIJIN ORATORIJ VSTOPNICE OD 10 DO I DIN. Zastopniki telovadnih organizacij v Belgradu Belgrad, 7. dec. (Tel. »Slov.«) Tu se mudijo zastopniki Jugoslovanske orlovske zveze, Jugoslovanske sokolske zveze ter Hrvatskega sokola. Zastopniki so bili pozvani v Belgrad, da se v prosvetnem ministrstvu razgovorijo c bodoči organizaciji Sokola kraljevine Jugoslavije in potem, pod kakšnimi modifikacijami bi posamezne organizacije sodelovale v enotni telovadni organizaciji Jugoslavije. Danes se je v prosvetnem ministrstvu vršila konferenca, ki so sc je udeležili posamezni zastopniki. Popoldne se je med prosvetnim ministrom in predsednikom vlade vršila daljša konferenca, na podlagi izjav in stališč, ki so jih podali posamezni reprezentanti telovadnih zvez. Reprezentanti bodo še ponovno sprejeti od prosvetnega ministra. Kakor je vaš dopisnik zvedel, se zastopnika Hrvatskega sokola in Jugoslovanske orlovske zveze nista izrekla niti negativno niti pozitivno, kar je umevno, ker mora o vstopu v enotno sokolsko organizacijo Jugoslavije pod državnim vodstvom in kontrolo odločiti vodstvo organizacij. Ko se bodo delegatje vrnili, se bodo posvetovali s svojimi vodstvi nato šele bo sledila odločitev. Več kulturne politike! Praga, 7. 'dec. (Tel. Slov.) V intervjuvu v • Prager Tagblattu se je izjavil predsednik Masa 17 k o zadnjih dijaških demonstracijah in o vprašanju numerusa claususa: Kdor ni nadarjen in nima notranjega nagona za učenje, naj rajši dela z roko. Dober kmet iu dober delavec sta mi ljubša, kakor slab odvetnik. Glede praških demonstracij je izjavil, da ima mladina prav, cla prostori za študije niso zadostni, toda za odpo-moč so tu profesorji, poslanci, senatorji in vsa vlada, ki bi se morali pravočasno brigati za to in ki bi z eno besedo morali voditi več kulturne politike. Numerus clausus je v zvezi s šolsko reformo, toda z resnično reformo. Če se zgradi še toliko vseučiliških poslopij, se s tem ne reši ves kompleks vprašanj. Tu pomaga samo načelo izbire, da se vsak študent, ki ni za vseučilišče sposoben, prevede na druga delovna polja. Gotovo je teško učiteljem, vse učence klasificirati pravilno in svetovati staršem, ali naj puste otroke študirati ali ne. Ne more sc pa trditi, da se more v tej smeri storiti kaj več. Numerus clausus, kakor se zahteva, je mehanično in zato nepravične sredstvo. Demisijo poljske vlade ■ Varšava, 7. dec. (Tel. Slov.) Ministrski predsednik dr. Svvitalski je danes opoldne po seji ministrskega sveta na podlagi včerajšnje nezaupnice podal demisijo vsega- kabineta, V vladnih krogih se smatra za neverjetno, cla bi Svvitalski zopet postal ministrski predsednik. Smatra se za mogoče, da se vrne zopet Pilsudski, kot kandidati za predsedniško mesto pa se imenujejo tudi dosedanji voditelj finančnega ministrstva Matuševski, dosedanji delovni minister, polkovnik Prystor in Pilsudskega osebni prijatelj, general Sosnikovski. Ital. parlament se odgodil Rim, 7. dec. AA. Italijanski parlament je na včerajšnji seji odgodil svoje delo do 17. t m., da bodo razni odbori imeli priliko proučiti zakonske načrte, med katerimi je zlasti važen načrt zakona o reformah velikega sveta in o narodnem svetu korporacij. Francoski proračun za vojsko Pariz, 7. dec. AA. Zbornici predloženi proračun za vojsko znaša 4.5 milijard za obrani bo Francije in 1.75 milijard za obrambo kolonij. Proračun je sestavljen j>o načelih, ki so bila merodajna za sestavo proračuna za leto 1920. Izdatki so nekoliko večji od stroškov, ki jih izdaja Nemčija za svojo policijo in vojsko, vendar pa manjši od angleških izdatkov za kopno vojsko, čeprav mora Francija braniti mnogo večje meje kakor Antdiia. Zakon o organizaciji financ. uprave Belgrad, 7. decembra. (AA) Nj. Vel. kralj je podpisal zakon o organizaciji tinančne uprave. Pri tej priliki je dal pomočnik ministra financ dr. Fran Gospodnetič tole izjavo: Z današnjim dnem je Nj. Vel. kralj podpisal zakon o organizaciji finančne uprave. Zakon vsebuje nekatere važne določbe, ki gredo preko okvirja dosedanje organizacije finančne uprave. V prvi vrsti je treba naglasiti. da se z novim zakonom prilagodujejo finančne direkcije banovinam. Ustanavlja so 10 direkcij, in to 9 na sedežih banskih uprav, in 10. 3 sedežem v Belgradu. Finančne direkcije v Mostarju, Bitolju, Kragujevcu in Osijeku 1 se ukinejo. Podobno kakor predvideva zakon o raz- j delitvi države na banovinska področja za občo j upravo se uvajajo finančni inšpektorati v važnejših mestih in v krajih, ki so pomembni glede na neposredne davke. Finančni inšpektorati bodo imeli pristojnost finančnih direkcij. Druga važna določba jc v tem, da se državni pravobranitelji priključujejo finančnemu ministrstvu, tako da postanejo neodvisni od finančnih direkcij in cla bodo neposredno podrejeni finančnemu ministrstvu. Prvostopna pristojnost v disciplinskih zadevali je prenesena z upravnih sodišč na disciplinska sodišča pri finančnih direkcijah, oziroma z državnega sveta na disciplinsko sodišče pri ministrstvu financ. Okrajne uprave finančne kontrolo sc ukinejo in ustanove glavni oddelki finančne kontrole. Ti oddelki, kakor tudi ostali bodo odrejeni finančnim direkcijam. Finančno ministrstvo sc deli na G oddelkov. Kot nov oddelek se bo osnoval obči oddelek, kamor bo spadal tudi kabinet ministra financ. Obči oddelek bo prevzel vse posle, ki so skupni vsem oddelkom, nadalje pokojnine, selitvene stroške, draginjske doklade, kakor tudi ostale posle posameznih resorov. Vrhu tega so mu prideljeni eko-nomnt, knjižnica, komisar pri upravi državnih monopolov in uredništvo »Finančnega zbornika«, ki bo izhajal namesto dosedanjo »Finančne službe«. Oddelki so dele na odseke in po potrebi tudi na referate, ki bodo neposredno podrejeni načelniku oddelka. Finančni minister lahko prenese pristojnost za posamezne posle na pomočnika in na načelnike pa tudi na nižje administrativne c-nole. Nositelj finančne uprave v banovini jc li-nančna direkcija. Njei so podrejene davčne uprave, carinarnice, katasterske uprave in finančne kontrole. Finančna služba je razdeljena v finančno konceptualno službo I. kategorije, v strokovno finančno službo II. kategorija in v manipulacijsko službo III. kategorije. Finančni uradniki L kategorijo tvorijo celoto zase in se lahko zaposle v vseh poslih, medtem ko so bili doslej zaposleni samo v posamezndi strokah finančne službe. Finančno strokovno službo bodo opravljali računski uradniki. Semkaj spadajo uradniki blagajn, davčnih uradov carinarnic, katastrskih uprav in uradniki zvaničniki finančne stroke. Uradništvo vsake stroke tvori celoto zase in ne more rednim potom prehajali iz stroke v stroko. Po primeru drugih resorov #0 uvedene v I. kategoriji nove skupine 2 a, 3 a in 4 a Popolnoma nova določba uvaja tudi 1 a skupino V II. kategoriji imajo uradniki enake prejemke kakor uradniki 5/1. Za uradnike I kategorije =0 uvedene posebne službene doklade kakor v drugih resorih. Za uradnike II. kategorije so določene posebne službene doklade in sicer v 1. skupini po 600 Din mesečno, v drugi po 450 in v terlji po 400 Din mesečno. Finančni konceptualni uradniki stopajo v službo v finančnih direkcijah, tako da ne morejo biti tekom te pripravne službe dodeljeni na delo v finančnem ministrstvu. Novi zakon prinaša tudi lake določbe, ki ne spadajo strogo v organizacijski okvir finančnih uprav, čeprav so bile te določbe sprejete radi svoje smotrenosti in pa, da bi tako čimprej nadomestile neke nesodobne določbe posameznih finančnih zakonov. Zadnja pot pok. Šaponjiča Dajte cesarju . • .! Komaj se je po razpustu katoliških društev v Como dosegel kompromis in je zavladalo med Vatikanom in palačo Veuezia, kjer se zdaj nahaja Mussolinijev urad, premirje, je objava ene same knjige .vrgla iskro v streho. V poluradni založbi »Littorio« je izšla knjiga »Dajte cesarju..... (Date a Cesare) izpod peresa nekdanjega liberalca M. Missiro-lija. ki je kasneje prešel k fašistom. V knjigi .je živahno in prikupno popisan potek pogajanj za sklenitev lateranskih pogodb, knjiga je namenjena »širši javnosti«, ki si ni dovolj jasno razlagala političnega in kulturnega pomena lateranske pogodbe same in kotikorda-ta. Avtor dokazuje predvsem, da ni šel Mussolini v Canosso, da ni žrtvoval pridobitev moderne« civilizacije in pravic moderne države; kljub spravi med cerkvijo in državo je zajamčena svoboda misli in razpravljanja in država si je povsem pridržala polno pravico io vzgoje mladine. M. Missiroli zagovarja tezo, da sta lateranska pogodba, ki rešuje tuko zvano rimsko vprašanje, in konkordat dve povsem ločeni pogodbi, medtem ko se je Sv. oče postavil na stališče, da sta pogodbi ne-razdružljivi, da izpolnjujeta druga drugo in da v primeru, da vlada ne izpolni ene, pade tudi druga. Da bi pisatelj čimbolj učinkovito pokazal Mussolinijev uspeh, navaja na koncu seznam prvotnih zahtev vatikanskih diplomatov, ki ni bil do danes uradno objavljen- >Osservatore Romano« povsem upravičeno obsoja takšen način postopanja, češ, da diplomatski običaji zahtevajo, da se diplomatski dokumenti ue uajo vsakomur na razpolago. Iz knjige je razvidno, da je cerkev prvotno zahtevala zase širši pas ozemlja, med drugim tudi vilo Doris Paptphili: nadalje je Vatikan hotel, da se v Italiji uvede konfesionalna šola in da se priznajo cerkvene ljudske in srednje šole. Učitelji in profesorji naj bi ob nedeljah peljali učence in dijake k maši, kakor je bila navada v Avstriji. Duhovnik naj bi v šoli pripravil otroke na prvo sv. obhajilo. V konkordat u pa je cerkev zahtevala, da naj sc vrši verski pouk na Primorskem in na Južnem Tirolskem v materinščini. Fašisti so se tej zahtevi najenergičnejše uprli. Po df Igih pogajanjih je prišlo do čl- 22. v konkordatu, ki govori o »jeziku, ki je različen od italijanskega«, katerega s^ snfe dušni pastir posluževati, ako verniki to žele. Kakor pa kaže dušnopastirska praksa v Primorju in tudi na Južnem Tirolskem, italijanske politične oblasti preprečujejo, da bi se vsaj ta člen konkordata mogel praktično izvajati. Bolj kakor knjiga je vznemiril vatikanske kroge način njenega »plasiranja«. >Po-polo di Koma je skušal v svojem komentarju dokazati, da je Katoliška akcija kot organizacija izključilo delo Pija XI. in to s političnimi pritiklinami. V danih razmerah pomeni to napad na Katoliško akcijo, ki ji je kot izključno verski organizaciji zajamčen v konkordatu prost razmah. V »Corriere della Sera« pa je izšel pompozen komentar L. Feret-tija, načelnika tiskovnega urada ministrskega predsednika. Feretti nekoliko zavito pove, da je strah liberalcev, framasonov in patriotov. da bi Mussolini šel predaleč v popuščanju napram cerkvi, povsem odveč; Mussolini je v polemiki s Sv. očetom v svojih govorih v zbornici in senatu to jasno povedal. Prej se mora konkordat razbiti kakor da bi Mussolini osvojil »ortodoksno stališče Vatikana«. Ferettijev članek je izšel istočasno tudi v »Poplo di Roma«. »Iz Missirolijevega študija«, piše »Osser-ratore Romano«, je prišla knjiga v sobo načelnika tiskovnega urada ministrskega predsednika«. Vatikansko glasilo je primorano ugotoviti, i da že prve strani te publikacije každjo na pojav, ki ga sicer odkrivajo tudi drugi znaki: pojav revidiranja in poprave postojank, določenih v spravi med cerkvijo in državo in sicer z več ali manj zvitimi razlagami, ki se ne zlagajo ne z duhom ne s črko lateranskih pogodb«. »Osservatore« je moral prav te dni, ko so bile v teku velike priprave za sprejem italijanskega kralja v Vatikanu, posvetiti celo vrsto člankov tej knjigi. Neugodnega razpoloženja v Vatikanu ni mogel odpraviti niti Mussolinijev elementi, da ni bil Ferettijev članek avtoriziran. Dogodki dajejo prav tistim, ki so z veliko rezervo sprejeli vest o spravi med Vatikanom in fašistično državo. Zopet aientat na Bolgarskem Sofija, 7. dec (Tel Slov.) V Svetivraču ob bolgarsko-macedonski meji je včeiaj neznan atentator napadel ravnatelja poštnega urada Milana Stanojeva, ko se je vračal s svojim tajnikom domov. Alentatoi je oddal tri strele in Stanojev je padel smrtno zadet. Tajnik se je takoj vrgel na zemljo in začel streljati iz revolverja na beže-čega atentatorja, pa ga ni zadel Atentator je nespoznan v temi ušel, ker cesta radi pokvarjene električne razsvetljave ni bila razsvetljena. Umorjeni Stanojev je bil iz Kruševa Prej je bil dolgo časa član niacedonske revolucionarne organizacije. Oblasti so takoj cernirale mesto, da izslede atentatorja, a dosedaj brez uspeha. Dunajska vremenska napoved. Še nobene bistvene spremembe dosedanjega vremena ne bo. Nova avstrijska ustava sprejeta Zahvala Schobera parlamentu za hitro delo Dunaj, 7 dec. (Tel. »Slov.«) V narodnem svetu je otvoril debato o vjadnem ustavnem predlogu, ki bo vsekakor še danes sprejet, krščanski socialni poročevalec dr. Suschnigg, nakar je takoj zvezni kancler dr. Schober iztekel parlamentu zahvalo za tako hitro storjeno veliko delo. Gibanje, ki so ga pokrenili Heim-vvelirovci, je pokazalo potrebo, da se ustava spremeni iu danes je nastopilo že jasno vidno pomirjenje, tako da je upanje, da bo država končno lahko začela stopati kvišku. Mnogo dobrega se je doseglo v razgovorih z opozicijo. Sedaj pa je treba spremenjeno ustavo res OŽivotvoriti. Pooblastila zveznega predsednika so se vendarle znatno razširila, kar bo zvišalo avtoriteto države, ravno lako tudi jasno določene kompetence policijskih oblasti. Kritika, ki se je dvigala proti parlamentu, se bo umaknila sedaj zopet večjemu ugledu, posebno, ker se je parlamentarno delo razdelilo v gotove delovne odseke. Želji demokracije, da se javne zadeve urejajo v tesni zvezi z narodom samim, se je ustreglo na ta način, da je pričakovati sporazuma o ljudskem glasovanju V vladnem predlogu je obsežen tudi načrt deželnih in mestnih svetov. Vlada je sklenila, imenovati veliko komisijo, kjer bodo lahko sodelovali tudi zastopniki korporacij samih pri izdelovanju načrta za nadomestilo sedanjega zveznega sveta. Nadaljnji napredek je zmanjšanje števila deželnih poslancev ter depolitizacija ustavnega in upravnega sodišča. Sedaj bosta vlada in parlament lahko prevzela druge naloge gospodaiske in finančne politične narave. Po liaaški konferenci se bo učvrstil tudi avstrijski zunanji kredit. Dr. Schober je končal s tem, da je še pripomnil, da vlada in stranke večine niso opustile nobene bistvene točke svojega programa, pa tudi opozicija se je bistveno udeleževala dela. Ni bilo niti zmagovalcev niti premaganih in dr. Schober upa, da bodo božični zvonovi zvonili v pomirjeni Avstriji, da bo država dobila zopet trdna tla pod nogami, da pride do blagostanja. Socialni demokrat dr. Eisler je izjavil, da bo, preden prevzame odgovornost za novo ustavo, potrebno ugotovili, da so bili zastopniki ljudstva pozvani k sodelovanju v času strašne gospodarske krize pod pritiskom Heimvvehra. V ustavnih vprašanjih mora ostati dvotretjinska večina, ker bi sprememba državljanskih temeljnih pravic z enostavno večino sicer lahko postala ogromna nevarnost, Svaril je, naj tej prvi etapi ustavnega boja, ki je prinesla avstrijskemu gospodarstvu ogromno škodui ne sledijo nadaljnje etape. Krščanski socialni - govornik drl. Buresch je izjavil, da reforme noče precenjevati. Ustavo iz 1. 1920. so imenovali'ilajsvobodnejšd demokracijo, toda moč ljudstva se je spremenila v moč zastopnikov ljudstva, ki so se v- preveč izdatni meri vmešavali v ustavno polje. Močnemu parlamentarnemu faktorju v tej državi mora stati nasproti drug močen faktor, radi česar so se morale na eni strani povečati pravice zveznega predsednika, na drugi pa naroda samega. Velenemec dr. Wottawa je priznal, cla se mnoge želje niso spolniie, da pa nova ustava odstranjuje absolutizem parlamenta. Dunaj, 7. dec. (Tel. Slov.) Ob 9 zvečer je bila cb viharnem odobravanju meščanske večine in vzklikanju zveznemu kanclerju nova avstrijska ustava sprejeta pcpcincma soglasno z vsemi spremembami, kolikor jih je odobrila tudi opozicija, medtem ko so odpadle določbe, ki jih je opozicija odklonila. V enem dnevu jc bila reforma sprejeta tudi v drugem in tretjem čitanju. Na predlog poročevalca je bil sprejet sledeči dodatek, po katerem ostane dosedanji zvezni svet še nadalje, dokler se ustavno ne spremeni v deželni in stanovski svet Dalje se je odločilo, da sedanji zvezni predsednik ne ostane. dolgo na svojem mestu. Deset tednov po sestanku prihodnjega narodnega sveta bodo volitve novega zveznega predsednika z ljudskim glasovanjem. V tem vprašanju gre za kompromis. Heimtvehrovci nezadovoljni Dunaj, 7. dec. (Tel. Slov.) Vodstvo Heim-vvelira je ob sprejemu ustavne reforme izdalo na Heimwehrovee oklic, kjer označujejo sedaj sprejeto ustavo samo kot prvo etapo boja. Nova listava se imenuje kot nezadovoljiva in opozarja se na gospodarsko veleizdajo socialnih demokratov doma in v inozemstvu. Oklic pravi med drugim: Za nas obstoja samo eno: boj mora iti dalje. S sedaj doseženo ustavo ne morejo biti zadovoljna niti vlada niti večinske stranke, najmanj pa Heimwehr. Boj, ki sc bo začel sedaj, se bo vodil ostreje in odločneje, ker je sedaj pred vsem svetom dokazano, da marksisti, ne meneč se za usodo naroda in življenjske potrebe države, hočejo samo eno: da vzdržijo svoj, z revolucijo ukraden položaj, dočim se naš pokret bori samo za povzdigo vseli stanov in slojev naroda, za osvoboditev delavstva izpod jarma avstrobolj-ševizma in za ustvaritev zdravega narodnega gospodarstva. Oklic pravi končno: »Tovariši, pritrdite čelade čvrsteje! Ostanite po prvi zmagi še vedno-skupajl-Zanašajmo se samo nase!« i •.. , ■•■:■■■.. .i :• -''t. <-n vi' 11 t:.' „ Češkoslovaška pfadm sestavljena Praga, 7. dec. (Tel. Slov.) V večernih urah je izšlo uradno poročilo o sestavi novega kabineta, v katerega so bili imenovani: ministrski predsednik Franc Udržal, češki agrarec, vojni mir.isler Karel Viškovsky, češki agrarec, notranje stvari dr. Jurij Slavik, slovaški agrarec, kmetijski minister Bogomir Bradač, češki agrarec, javna dela ing. Jan Dostalek, češka ljudske stranka, za izenačenje clr. Jan Šra-nick, češka ljudska stranka, trgovina dr. Fran Matoušek, češki narodni demokrat, železnice Rudolf MIčoh, češka obrtna stranka, zdrastvo profesor dr. Franc Spina, nemški agrarec, pravosodje dr. Alfred Meissuer, češki socialni demokrat, prosveta dr. Ivari Derer, češki socialni demokrat, prehrana Rudolf Bechine, češki socialni demokrat, zunanje stvari dr. Edvard Beneš, češki narodni socialist, pošte dr. Emil Franke, češki narodni socialist, socialno skrbstvo dr. Ludvik Čeh, nemški socialni demokrat, finance dr. Karel Engliš, nestrankarski strokovnjak. V kabinetu ja 12 Čehov, 2 Slovaka in 2 Nemca. Do sedaj še niso bili ministri dr. Matoušek, ing. Dostalek, Bradač in dr. Čeh, vsi drugi pa so bili že večkrat ministri, posebno dr. Beneš, ki je zunanji minister, odkar obstoji republika. Od novih ministrov je clr. Matoušek višji sodni svetnik, rojen 1S67., ing. Dostalek, magistratni svetnik v Pragi, rojen 1883., in je bil prej podpredsednik poslanske zbornice, kmetijski minister Bradač je rojen 1890 in je najmlajši minister v kabinetu; v prejšnji vladi je bil načelnik koalicijskega odbora, dr. Čeh pa je voditelj nemških socialnih demokratov, rojen 1870 Praga, 7. dec. (Tel. Slov.) Parlament je sklican na četrtek, 12. dec. k prvi seji, kjer bodo novi poslanci prisegli v reke ministrskega predsednika Udržala. Nato se bo izvolil predsednik zbornice in šest podpredsednikov. Poslanska zbornica bo imela sejo ob 11 dopoldne, senat pa ob 3 popoldne. Ministri bodo prisegli že v ponedeljek. taja v Nanhingu se v« • strt Canpka šek demis onirai London, 7 dec (Tel »Slov «) V Tokiu so prejeli iz Nankinga vesti, da je general Čang-kajšek demisioniral kot predsednik narodne kitajske republike. Po angleških vesteh iz Nankinga se vstaja v kitajski vojski vedno bolj širi. Vstašev je že nad 79.000 Nahajajo se na potu proti Pukovu. V Nankingu vlada velik strah in razburjenost. V mestu je bil proglašen preki sod. in se pripravita na beg Pariz, 7. dec (Tel. »Slov.«) Posebni poročevalec ' Petit Parisiena« poroča iz Šanglia-ja, da je bilo tudi tam proglašeno obsedno stanje. General vstašev Fijunšan je pozval vse vstaške poveljnike, da z njim skupaj vržejo uankinško vlado in sestavijo novo vlado, številni generali so se.pridružili njegovemu po-lcretu. Na jugu se vladne čete povsod umikajo pred vstaši. Čangkajšek je pripravil svoj beg. Silovita nevihta nad Anglijo Več parni kov se potopilo — Ustavljen ves promet London, 7. dec. AA. Strahovito neurje, ki je davi divjalo nad Londonom, je zahtevalo nekaj človeških žrlev. Promet v Londonu je bil nekaj časa prekinjen. Mnogo telefonskih žic je popokalo. V VVinblevu je bil naliv tako silen, da so bile ulice v trenutku poplavljene. Pariz, 7. dec. (Tel. Slov.) Vso noč je bilo slišati klicc na pomoč raznih ladij v Rokavskem prelivu in ob angleški atlantski obali. Posrečilo sc je vse ladje pravočasno rešiti. Potopil sc je samo italijanski parnik »Carmona«, moštvo pa jc bilo še pravočasno rešeno V parnik -Lanca-stria« je v Cherbourgu udarila strela, ki pa ni napravila nobene škode 1«.^/,. 7 A(Tal v vit.*.. i.: -•„ t uvv.. y i t. Oiur.j vtiitu, i\.i jv divjal snoči nad Anglijo, jo bil tnko silen, cla ga ne pomnijo že dolga desetletja. Napravil je ogromno škedo. Mnogo oseb je ranjenih. Podrle so se strehe, ki so ljudi speče pokopale pod razvalinami. 8 oseb je bilo ubitih. Na obrežjih je nasedlo brez števila majhnih ladij. Potopila sc je 2000-tcnska ladja »Rayr« in se je bati, cla jc poginilo vse moštvo, Jccr,rešilni .čolni..'radi viharja niso mogli na morje. Potepi) se jc tudi švedski parnik Morgen Kocin, ki je naložen z lesom plul v Španijo. Moštvo so rešili. Ustavljen je ves premet z letali proti kontinentu. Par-niški promet Calais-Bouillon jc tudi ustavljen inparniki kontinentalnih linij so dpspeji z mno-gournimi zamudami. Obšifnc pokrajine šo pod vodo Telefonske zveze, so prekinjene. Hitrost ... .i—.. — j.--.,,,41.:!, ion i.—. viiuiijn ji: UGaCgm v uvn.iHJl lil irvnuihlil tW7.iun. Za jutri SC napoveduje nov vihar der so 'bile po- svarjene vse ladje. Primo de Rivera bo razpisal volitve Madrid, 7. dec. (Tel. »Slov.«) Primo de Rivprfi sje pomilostil več častnikov, ki so bili obsojeni radi zarote meseca junija 1926. Med drugimi je bil takoj izpuščen general Castro Girona, ki je bil zapleten v zaroto proti San-cliezu Guerra, pa je v zadnjem trenutku odklonil udeležbo in bil obsojen na več mesecev ječe. Množijo se vesti, da bo Primo de Rivera v kratkem izdal važne odločbe, da bo razpisal občinske in deželne volitve, da s tem poskusi dobili sliko javnega mnenja. Nekateri mislijo, da bodo tem volitvam sledile celo parlamentarne volitve. Schachtov nastop le manever? Pariz, 7. dec. AA. Tukajšnji listi se čudijo ravnanju dr- Schacbta in smatrajo, da gre samo za političen manever proli nemški vladi. — »Journal veli, da je dr. Schacht s svojo spomenico hudo kršil diskrecijo. Obenem pa se je pregrešil tudi proti svojim sodelavcem in ostalim predsednikom evropskih emisijskih bank, ki bi mogli zapeti še mnogo hujšo pesem, kakor jo je dr. Schacht o težkočah nemškega gospodarstva. Brezverske univevze v Rusiji brez slušateS ev Moskva, / dec. AA. Ustanavljanje proti* verskih vseučilišč je zadelo ob velike težkoče, tako da beležijo ta vseučilišča malenkosten vpis dijakov. V Kijevu se je vpisalo na ta-mošnje brezversko vseučilišče samo 13 slu-šaieljev. Zato je vseruska zveza brezvercev poslala ceutralnemu odboru komunistične stranke spomenico, v kateri zahteva, naj stranka prisili svoje prislaše iz strankarske discipline k vpisu na brezverska vseučilišča, da bi se na ta način mogla izvesti akcija brezverskili šol. Turčija vstopi v DN Arigora, 7. dec. AA. Turška vlada je začela neslužbeno sondirati teren v raznih evropskih prestolnicah glede svojega vstopa v Društvo narodov. Letališki davek v Rusiji Varšava, 7. dec. AA. Iz Markova poročajo, da so sovjetska oblastva pričela zbirati prispevke za izpopolnitev letalstva v Rusiji. Ti prispevki predstavljajo neko vrsto novega davka. Z dosedanjimi prispevki so zgradili dve letali, ki nosita naslove: Čeka v Ukrajini« iu »Naš odgovor Ukrajinskim separatistom.« Sleparije japonskega poslantškega uradnika Praga, 7. dec, (Tel. Slov.) Blagajnik japon-skoga poslaništva v Pragi dr. Suzuki je raznim juvelirjem, ki se jim je predstavil kot poslaniški tajnik, izvabil več draguljev, med njimi dragoceno biserno verižico Ko se je v imenu juvelir-jev zglasil pri poslaniku neki praški odvetnik, mu je poslanik odgovoril, da za izterjanje dolga ne more ničesar storiti, ker je blagajnik dolžan tudi drugod. Če bi enemu upniku ugodil, bi meral tc storiti tudi drugemu. Tudi policija je odklonila intervencijo proti dr. Suzukiju, ker uživa eksteritorijalnost. Med tem pa je bil dr. Suzuki prestavljen v AAcskvo. Češki listi izjavljajo, da je tu smatrati neko vrzel v zakonih, ker nikakor ne gre, da bi osebe, ki uživajo eksterito-rjalnost; nekaznovano lahko delale dolgove. Krvavi spopadi na Haiti Newyork, 7. dec. (Tel. Slov.) Na otoku Iia-iti je prišlo do prvega krvavega spopada. Sprevod demonstrantov, 1500 ljudi, je v mestu Aux-cayos obkolil ameriško mornariško patruljo 20 mož. Hoteli so jo razorožiti, nakar je patrulja začela streljati ter ubila 5 oseb, 20 pa ranila. Med vojaki ni bil nihče ranjen. Takoj nato so se demonstranti razkropili in nastal je mir. Brezžična telelonska služba med Anglijo in oceanskimi ladjami London, 7. dec. AA. Prihodnjo sredo bodo izvršeni zadnji poizkusi za telefonsko brezžično službo med evropsko celino in ladjami, ki plovejo v Ameriko. Poskusi bodo izvršeni na pre-koceanski ladji »Olimpic«, ki je last družbe Whi-tc Star Line. Ladja bo ob času poskusov na potu v Ameriko. Enaki poskusi bodo na ladji »Levi-athan«, ki je danes krenila v Ameriko. Ako se poskusi obnesejo, nameravajo to službo stalno uvesti, ' Drobne vesti London, 7. dec. (Tel. Slov.) Na železnici med Svvindenom in Londonom je bila ukradena poštna denarna vreča v vrednosti 4 milijonov funtov. O tatovih manjka dosedaj vsaka sled. Washingtoiu 7. decembra (AA) Predsednik Zedinjenili držav Hoover je Imenoval za ministra vojske g. Harleja, ki se je med svetovno vojno boril kol dobrovoljec na francoskih bojiščih. Dunaj, 7 dec. (Tel. Slov.) Avstrijska narodna banka je od 9. dec. dalje znižala obrestno mero od 8 na 7 in pol odstotkov, dasi se pričakovano zmanjšanje londonske diskontne mere nf izvršilo. Pariz, 7. dec. A A. Oblastva so izvedla obsežno preiskavo protr skupini oseb, ki so bile osumljene, da so hotele škodovali francoskemu franku in francoskim državnim papirjem. Preiskava je dognala, da so se ti ljudje dejansko »javili s lakuiti kaznivimi posli iii da so dopjej povzročili za kakih 300 milijonov frankov škode-