1*4«
...............»»»»»««j
vjak dan raxen sobot, nedelj
in praznikov*
^ daily except Saturday». ■ Sunday» and Holiday«.
............»»»»»»»»«M«,
lista Je $6.00
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE''_
Uredniški in upravnilki prostori: 2667 South Uwndale Ava.
Offlce of Publication: 2667 South Lawndale Ava. Telephone, Rockwell 4904

ff*!*** -amd-dmm matter January M. 1ML at the poet-otfloe at Chlcaco, flltaoia. under Um Act of Coagraaa at March S. 1ST».
CHICAGO. ILLm ČETRTEK, H. OKTOBRA (OCTOBER 22). ma Subscription w oo Yearly ST EV.-NUMBER 20«
Acceptance for mailin« at special rata of poftage provided far in section 1103, Act of Oct 2, 1917, authorised on June 4,1918.
Dva ameriška rušilca
potopljena pri Solomonih
Japonske vojaške posadke in militaristične naprave na Guadalcanalu bombardirane iz zraka. Avstralske čete prodirajo naprej v gorovju Nove Gvineje.—Ameriški letalci metali bombe na bazo nemških podmornic v Franciji.—Viharji zavrli nacijske letalske operacije nad stalingrajsko fronto .
De Gaulle pozval Francoze v revolto
Laval naslovil nov apel delavcem
Washington. D. C» 22. okt.—
„¿tke v zraku in na morju pri Solomonovih otokih so se pokrile in Amerika je izgubila dva rušilca v zadnjih dneh, po-NČa mornarični department. Ameriška bojna letala, ki upri-nrjajo napade z letališča na guadalcanalu, so poškodovale oo japonsko križarko in enega lošilca in sestrelila nadaljnjih jiajst japonskih letal. Napa-na japonske pozicije na tem jku se nadaljujejo. Rušilca, ki so ju Japonci ppto-[i, sta bila Meredith in O'Brien, iliko članov posadk se je re-ni znano, domneva pa se, da je večina rešila.
Losdon. 22. okt.—Ameriške lese trdnjave so bombardirale ro nemških podmornic v Lo-stu, Francija. Vest iz Vichy-pravi, da so bombe ubile naj-ij sto ljudi in ranile 450. Militaristične naprave ob ka-itlu Dortmund-Ems so bile tudi bombardiranja iz zraka, to tri leteče trdnjave ae niso mile v svoje oporišče po izvrše-m napadu. _ to svojem povratku so letala bardirala nemške pamike. be so zanetile požar na eqefp ik^na drugem pa so potile eksplozijo.
Washington. D. C.. 21. okt.— riška bojna letala že tri dni pesno bombardirajo japonske
' i in militaristične naprave na idalcanalu, glavnem otoku 'monove grupe, in prizadja-k jim težke izgube, pravi larčini department. Izgleda, Japonci odlašajo z ofenzivo kopnem in v zraku proti a-wiskim |>omorščakom, ki drže »jaškt) letališče na Guadalcana-
foomunike pravi, da se več Irižnih bojnih in transport-^ ladij nahaja v bližini Salo-*ovih otokov, toda izkrcale ■nadaljnjih čet na Guadal-»nalu Mornarični tajnik Frank Jf na konferenci z repor-dejal, da Japonci še niao ||li vse razpoložljive oborožene f v ofenzivo, da iztrgajo Gua-t/ Hmeriškflt rok. Očit-h J" da .Japonci nočejo poslati »Jmh ladij V bližino otoka iz da bi bile razbite po ameriških letalcev, ki ■v»-finM »i rirajo z letališča na JMdalcanalu.
|Air»'nsk.. leteče trdnjave so ••Mle jajKmsko bazo pri Re-■f^r-m zahvu 115 milj severo-,„( (iuadalcanala. Bom
l">riišilel
|n*pra\ in|
ke za GusdsksnSl
■arT ' I« talci sestrelili 83 J'nskir, h »jnih letal, potopili 1 ' • m poškodovali last pa so izgubili sa-
m tal.
'»la objavljena vest, kl letalci vrgli dva-"•mb na japonsko vodko na otoku Kiski 'l>i pri Alaski. To je na to posadko v
dneh^BripHiH
pna. Avstralija. 21. okt. 1 >n ameriški letale »novno bombardirali
pri BalMlJ ^jI» »monove grupe dale na vojaško le-' Ml že četrti napad " '«dnjih petih dneh. "'te prodirajo naju Owen Stanley ' «•¿a Včeraj so pro-. daleč in dospele do
angleška vlada! naj p0jasn1i hessov stati
•ih On
več militaristič-zanetile požare.
točke, ki je oddaljena samo deset milj od Kokode, japonske baze. prodiranje, ki se je pričelo pred dvema tednoma, se nadaljuje skoro brez odpora s strani Japoncev.
Moskva. 21. okt.—Bcambovci Stalingrada so odbili dva napada nemških tankov in oklopnih kolon na svoje pozicije v tovarniškem distriktu mesta. Komunike vrhovnega poveljstva omenja ogromne nemške izgube v zadnjih dneh. Udarna sila na-cijskih divizij se je znižala za 70 odstotkov. Vsi poskusi sovražnika, da iztrga tovarniški dis-trikt iz ruskih rok, so se izjalovili.
Ruske čete so izvojevale uspehe tudi pri Mozdoku na kavka-ški fronti. Izvršile so naskok na nemške pozicije na nekem hribu in jih zavzele. Čez tisoč Nemcev je padlo v bitki z Rusi, ki so tudi zaplenili zaloge streliva in orožja. y
Zimski viharji so pridrveli s step in zavrli nemške letalske operacije nad stalingrajsko fronto.. Iz vest j a, glasilo sovjetske vlade, poročajo, da usoda Stalingrada zavisi od dostavljanja živeža, orožja in strelin bram-fceveem. . *Fe potrebščine dovažajo brambovcem ladje na reki Volgi.
London. 21. okt.—Poročilo iz Stockholma, Švedska, pravi, da so ameriške čete dospele v Sirijo na, svoji poti na kavkaško fronto v južni Rusiji in da so druge na poti v Afriko. Poročilo citira vest iz Damaska, da so med ameriškimi četami, ki so prišle v Sirijo, hribolazci. Iz Sirije bodo odrinile v Perzijo in od Um na kavkaško fronto.
Ameriški vojaški častniki so dospeli z letali v Teheran, glavno mesto Perzije, da urede potrebne stvari glede gibanja čet. Ameriški letalci so prevzeli več etališč v Siriji. Dva bataljona zamorskih vojakov sta med a-meriškimi vojaškimi enotami, ki so dospele na Srednji vzhod. Med zamorskimi vojaki je tudi Joe Louis, svetovni boksarski prvak A. V. Alexander, prvi lord ad mMitete. je izjavil, da je bilo 530 osiščnih podmornic potopljenih od začetka vojne, zaeno pa e naglasil, da to ne pomeni, da se je nevarnost s strani sovražnih podmornic zmanjšala. Osiš-čne podmornice še vedno operirajo in napadajo ter potapljajo zavezniške pamike na morjih. Alexander domneva, da ima o-sišče kljub izgubam še najmanj tisoč podmornic.
21. oktobra.—General Charles de Gaulle, vodja bojujo-čih se Francozov, je po radiu pozval svoje rojake v revolto proti Pierru Lavalu, načelniku vlade v Vichyju, in drugim izdajalcem. Revoltirajo naj proti kon-skripciji delavcev za dela v nemških vojnih industrijah.
De Gaulle in njegovi pristaši so v prejšnjih govorih svetovali previdnost. Priporočali so francoskim rodoljubom, naj ne store ničesar proti nemškim gospodarjem, dokler ne pride čas za .invazijo kontinenta po zaveznikih. De Gaulle je sinoči direktno pozval svoje rojake v revolto.
"K orožju, francoski vojaki v Vzhodni Afriki, pomorščaki na vseh morjih in letalci v vseh ozračjih!" se je glasil poziv. Naprej delavci, kmetje in meščani, ki trpite pod nadvlado nacijev in francoskih izdajalcev! Mobilizirajte maso za velik boj v splošni revoluciji. bomo tudi šli v isti boj in borili se bomo pod isto zastavo. Čas rešitve se bil ža."
Vlchr« Francija. 21. okt.—Na čelnik vlade Laval je po radiu ponovno apeliral na izurjene delavce, naj gredo v Nemčijo. Ako bo šlo tja okrog 100,000 delavcev, bodo izpuščeni francoski vojni ujetniki iz nem|kih taborišč in se po dolgih mesecih združili svojci v Franciji.
Laval je rekel, da Francija ne more biti pasivna spričo ogromnih žrtev v življenjih in materialu, ki jih doprinaša Nemčija v tej vpjsii, da ustavi poplavo boljševizma po vsej Evropi. Francija bo vedno soseda Nemčije in skrbeti je treba za mir med njima. Če bo Nemčija poražena v vojni, bo to katastrofa ne samo m Francijo, temveč za vso Evropo. Sovjeti bi narekovali zakone v Evropi. To se lahko prepreči le s poglobitvijo kooperacije med Francijo in Nemčijo.
■*» v*
Pr*
K y, ,
Ne.
A:.
M
ttflr
-Av. S '.«,
h
t»
' ta • A P'
Čilejski kabinet resigniral
Prelom odnoia jev z osiščem blizu
Domače vesti
Santiago. Čile. 21. okt.—Vsi člani čiiejskega kabineta so sinoči resignirali in predstavnik močne socialistične stranke d pozdravil to kot prvi korak Fj prelom odnošajev z Nemčijo, Italijo in Japonsko.
Predsednik Juan Antonio Rios bo moral reorganizirati vlado v politični krizi, ki je nastala, ko je ameriški državni podtajnik Sumner Welles v svojem nedav nem govoru v Bostonu, Mass., izrekel obdolžitev, da Čile in Argentina dopuščata proste roke oslščn in* agentom in špionom na svojem ozemlju, da ti obveščajo poveljnike osiščnih podmornic o kretaniu zavezniških parnikov n« morjih, da Jih lahko napada jo in potapljajo. Rioa Je zaradi Wellesovlh ] obdolžitev odložil obisk Amerike.
Martnaduke Grove, tajnik so-delist «ne stranka, druge največje v grupi ljudske front«, Je dejal, "da reaignaclja članov kabineta m korak v revizijo politike in prelom z esiščem. To se je zgodilo pod pritiskom naše agitacije, ki smo Jo vodili veš
Pravda zahteva takoj-] in jo obravnavo
USTANOVITEV MEDNARpDNEGA TRIBUNALA
I Moskva. 21» ©kt.-Sovjetska vlada je pozvala Anglijo, naj pojasni statua Rudolfa Hessa, bivšega nacijakefa voditelja, ki se nahaja v Angliji kot Jetnik. Pravda, glaailo komuniatične stranke, je istočasno objavila u-vodnik z zahtevo, da pride Heaa takoj pred aodtifče. Če ne bo takoj odrejena obravnava, bodo sovjeti smatrali Jiessa za Hitlerjevega poslanika! v Angliji.
Uvodnik Je sledil uradni izja vi sovjetske vlade, v kateri je naglaaila, da mdrajo biti nacij-ski voditelji, ki sb bili ujeti v tej vojni, takoj potftvljeni pred ao-dišča in kaznovani za storjene zločine. Vlada ae sklicuje na Rooseveltofo del^iracijo, da morajo biti nacljski 'voditelji kaznovani.	1/	< .
"Izjava angleške vlade, da Hess ne bo prišel pred sodišče, dokler ne bo t| vojna končana, pomeni, da ga osa ne smatra za največjega Hitlerjevega lopova, temveč za repvShentanta druge države, Hitlerjevega poslanika,M pravi Pravda. *Čudno torej ni. ker Hessova lena pošilja pisma reprezentantom Anglije z apeli, naj Ji vrnejo nttfa. Ona je vsekakor prepričani, da njen mol ni vojni ujetnik. ¡Dognati ss mora sedaj, sftyüll v <*eh an-gleške vlade zločinec, ki mora biti kaznovan, ali reprezentant Hitlerjeve vlade, ki kot tak uživa imuniteta. Hess Je notoričen zločinec Hitlerjeve gange, ki je v uniformi nemškega letalca dospel v AngUJo v upanju, da ae bo lahkd izognil obravnavi pred mednarodnim sodiščem."
London. 21. okt.—Zahteva ao-vjetov, da ae Hess takoj postavi prSd sodišče, je potisnila na površje razliko med ruskimi in an» gleškimi idejami o Justici. Tu trdijo, da celo v slučaju, ako bi se sestavila evidenca proti Hea-su, se ne bi mogla vršiti obravnava. Angleška sodišča ne morajo kaznovati tujcev za zločine, ki so jih izvršili zunaj njihove jurtadikcije. Parlament bi moral ustanoviti posebni tribunal, kar pa je v nasprotju z britsklm pojmom justice Izhod je po mnenju britfkih krogov v sklenitvi dogovora r združenimi ns-rodi glede ustanovitve mednarodnega trjbunala.
Oblaki in poadravi
Chicago. — Jennie Bevk, Ely, Minn., Je 20. t. m. obiskala gl. urad SNPJ ln uredništvo Pro-svete.
Clavalandaka veall
Cleveland. — Anton Mavec, 32-letni zemljiščni trgovec, rojen v Lorainu, se je 18. oktobra ubil, ko je a svojim letalom letel čez Pennsylvanijo. Letalo je padlo na farmo blizu Westforda, Pa., on pa je umrl eno uro kasneje v bolnišneii. Mavec je bil Ucenciran pilot in to je bil njegov prvi polet. Zapušča brata in dve sestri. — Dne 18. t. m. Je v bolnišnici umrl George Sam sa, star 63 let in rojen v Močni rek! pri Koprivnici na Hrva Škem. V Ameriki je bil 38 lat in zapušča ženo in Šest odraalih otroko. — Istega dne Je umrla Mary Žganj ar, roj. Peruiek, stara 84 let in vdova. Zapušča pet odraalih otrok, devet vnukov in sedem pravnukov. — Konrad Floaa, ki je bil aretiran na farmi Joa. Sajovca, je pred sodnikom prixnal, da je do smrti povozil rojaka Joaipa Fortuno dne 13. oktobra. Obaojen je bil na šest mesecev zapora.
Italija gradi utrdbeob
Jadranskem morju
Argentina vztraja pri svojem stališča
Vlada ne bo pretrgala odnošajev z osličem
Buanoa Alraa. Argentina. 21
okt,—Argentlnaka vlada je in formirala Združene države, da ne bo revidirala svojega stališča
-1 k
Mokiiki škof
stopil v armado
Mexico City, 21. okt.-Mehiški ékof dr. Serafin Maria Armora in njegov tajnik Dunstano sta prostovoljno stopila v armado. To Je v soglasju s stališčem nadškofa Martineza, ki Je pozval katoličane, naj stopijo v armado in se bore proti oaišču. Martínez Je dejal, da katoliška cerkev podpira vlado v vojni proti oaišču.
Poslanik StandUy pri driavmm tajniku
Washington. D. C., 21. <*t>-Admlral William H. Stand ley. ameriški poslanik v Rusiji, ki se Je včeraj povrnil domov, Je eno
uro konferiral z državnim	^ iUm, ^
m kom Hullom o ^tuacji v Ru	Poročilo dortav-
»r*1 • ^ irrrí^nsdsijyK
»ednikom RooeeveR««..	I 'J"»
Lov na osiUn* dr lavi jans v C do ju
Santiago. Čile, SI. okt-Ust La Hora porota, da Je bilo več osiščnih državljanov aretiranih v policijskih navalih. Imena
Rusi ja ne bo vsilje< vala komunizma|
Vodja stranke napovedal poraz Nemčije
/ a
Moakva. 21. okt^-EmlliJon Ja roslavski. Vodj* komunistične stranke, Je dejsl, da RuslJs ne bo pritiskala na druge države, naj sprejmejo komunistične doktrine In oevoje sovjetski sistem in da se se bo posluževala sile za dosego tega « ilja.
"Mi nismo nikdar veiijevali svojega socialnega sistema in ga tudi ne bomo v bodočnosti drugim državam, toda branili ga bomo s vso rsapoložljivo silo," pravi Jaroslavikl v < lanku v Pravdi, glasilu komunistične stranke J
On je nsčelnik vodilne komisije ekaekUtivrMga odbora ko-munistične strsnke. V čUnku poudarja, da Je komunistični sistem omogočil Rusiji borbo pro-ti Nemcem, čeprav ae mora sama bojevati. Dalje Je napovedal, da bo Rusijs porazila Nemčijo, ker Je mobilizirala sredstva za totalno vojno.
Konferenca zavez-niških generalov
Priprave za sunek proti Burmi
( London. 21.. okt.—Poročilo, da so se sestali generali Archibald P. Wavell, Claude Auchinleck Joseph W. Stlljvell v New Delhi-ju, Indija, je »prožilo ugibanja glede'priprav za savezniški sunek proti Burmi, britaki koloniji, ki so jo okupirale japonske čete. General Stilwell, poveljnik ameriška» čet v Indiji, bo prevsel važno vlogo v operacijah, da se požene Japonce is fturme.
Auchinleck je bil razrešen dolžnosti kot poveljnik britske oborožene sile na Srednjem vzhodu pred tremi meseci. Njega je nasledil general Harold Alexander. Kakšne so dolžnosti Auchinlecka sedsj, ni znano.
Japonci imajo pet ali šest vojaških divizij v Burmi. Doznava se, da general Kaišek, vrhovni poveljnik kitajske Oborožene sile, pritiska na zaveznike, naj ln-vadlrajo Burmo in Jo iztrgajq iz japonakih rok.
Generala Auchinleck in Stilwell sta dospela v New Delhi kmalu potem, ko je general Wavell obiakal ozemlje ob burmski meji. Domneva se, da se posve^
i,........................ ..........■«■lil—.......■♦"""»h med njimi nanašajo ns
in pretrgala diplomatičnth odno-	britskih, ameriških, in-
lajev t Nemčijo, ttnU|0 tn Je* g^ffi in kitajskih čet. Ksdsr ponsko. To dejstvo potrjuje poročilo, ki ga je dobil Ust Critica iz Waahingtona.
Felipe Eapll, argentinski poslanik v Waahlngtonu, je miral državnega podUjn Sumnerja Welleaa o stališču svo^ je vlade v soglasju z navodili, katera je dobil od predsednika Ramona Castilla. Prej Je Espil protestiral proti Wellsaovi deklaraciji, da imajo oalščni agen-tje in špioni v Argentini ln Či-leju proste roke in da dajejo poveljnikom osiščnih podmornic Informacije O kretsnju zavezniških parnikov na Atlantiku in Karibejskem morju, da Jih lahko potspljajo.
■ Argentinski zunanji urad je dejal, da ameriška vlada ni bila direktno obveščena o stališču Argentine. V njegovem imenu je govoril poslanik Espil v imi-slu instrukcij, katere Je dobil, ko M' j«- mudil v Buenos Alresu nekaj dni, od predsednika Castilla.
Kot posledics stališča arg<*n t make vlade je očitno, da se lx> do odnošajl med njo in smeri^ki mi republikami, ki podpirajo vojne napore združenih narodov v borbi proti oslščnim silam, poslabšali. Argentina in Čile »ta edini ameriški republiki, ki še nista pretrgali dlplomstiMh odnošajev 9 os Iščem.
bo ta Uvedena, bo morda dan ukaz za Invazijo Burme. Da se neskj pripravlja, potr* uje Izjava britskega podkralja ^inlithgowa, "da bomo kmalu 'zapodili Japonce iz Burme," O generalu Stilwellu je znano, da je za ofenzivo proti Japoncem.
Kongres sprejel davčni načrt
Predsednik Roosevelt «a danes podpifte
Bivši unijski uradnik aretiran
Chicago, 21. okt —Mishai I fia varhka. bivši tajnik-Msgajmk unije trgovskih klerkov, Je bil aretiran v Miamlju, Fla , na "b toi^bo kršenja nabornega zakona. On Je pobegnil iz Chtcaita 5. junija in federalni detektivi, ki ao ga aretirali, ga bodo pripeljali nazaj, ftavachka bo ssaiišan tudi glede vsote 1010^00, ki Je izginila Is blagajne unije
Waahlngton, D. C.. 21. okt^>-Kongres Je včeraj sprejel davčni načrt, ki določa zvišanje do-hodninakih in drugih davlmv, da bo Amerika dobila dodatno vsoto zs financiranje vojnih opera cij. Novi dsvki bodo prinesli v federalno blagajno najmanj $275,000,000 letno
Takoj po sprejetju v obeh kon «resnih zbornicah je bil načrt poalan predaedniku RiKiaevaltu On gs b'» danes podpisal in za kon atopi v veljavo 1, novembra
Nadaljnjih js,ft00,000 oaeb i*> moralo plačevati dohodninski dsvek. Med temi so fsrmsrji In delavci z nizkimi dohodki^ ki doslej niso pjačevsli dohodninskega davka. Atevilo davkoplačevalcev ae bo povečalo na 46 milijonov.
Kon grm Je s sprejetjem načrta povečal davčno hram« za devet milijard dolarjev, Znašalo
Albanski rebeli se bore proti fašistom na treh frontah
*
MADŽARI POKLALI 30,000 SRBOV
Moakva. 21. okt.—Poročilo, ki ga je prejela ruska časnikaraka agentura Tass Is Turčije, pravi, da Italija gradi utrdbe ob Jadranskem morju kljub opoziciji s strani nemškega vojaškega poveljstva v Bclgradu.
Poročilo dostavlja, da je ita-lijsnakl kralj Viktor Emanuel nedavno obiskal Dalmacijo in opaaoval konstrukcijo utrdb. Pri gradnji teh Je uposlenih okrog 400,000 delavcev in vojakov. Veriga utrdb se vleče od Dubrovnika do Splita. Trdnjavska črta se bo podaljšala do Dinarskih Alp, da se zaščiti Reka, prista-niščno mesto.
Druga vest is Turčije pravi, da nacijl v soglasju s Hitlerjevim progrsmom konsolidacije osvojenega ozemlja snujejo sveso balkanskih drŽav. Program je naletel na opozicijo pri ogrski vladi, ki je te namignila, da ae ne bo pridružila zvezi.
London. 21. okt.—Porečilu, da se je italijanski alplnakl regiment uprl v Gorici, ko ao ga nameravali poslati na ruako fronto, ki je prišlo v London is nekega kraja ob italijanski meji, je sledila vest is Ankare, Turčija, da so albanifel rebeli proglasili neodvisnost Albanije ln da ss bore preti italijanskim četam na treh frontah.
Revolta ograša kontrolo Albanije in Mussolini Je morsl poslati nadaljnje divl-sije, topniške oddelke in bojna letala v deželo, da Utre revolto. Srdite bitke med rebeli ln itsli-Janskimi četami se nadaljujejo v albanakih hribih.	&
(Italijani ao invadirsli Albanijo ns veliki petek v letu 1030 in pognali kralja Zoga Is dežele. On je sedsj begunec v Angliji. Pozneje so Italijani napadli Grčijo is Albanije. Grki so ss hrabro borili proti Italijanom več mesecev in jim prlzadjali težke is-gube,' Pred popolnim porasom Jih Je rešil Hitler, ko Je poalal svoje čete proti Grkom.)
London. 21. okt^-Jugoslovan-sks ubežna vlada Je prejela vest is zanesljivega vlrs, da so teroristi ogrskega nadvo/Voda El-breehta pobili 30,000 Srbov V Vojvodini. Isti viri poročajo, da je več častnikov deserttralo is ogrske armade in se pridružilo teroristom.
Predstavnik jugoslovanske vlade je dejal, da js nadvojvoda Klim « lil prepovedal pobijanje grbov v njegovi navzočnosti, "toda on mirno glede, ko tero-risti trgsjo nohte in meso žrtev s faieclml kleščami." .
italijanski bankir pripeljan v Chicago
Chicago, 21. okt.—Sever lo Arlan!, ki Je pobegnil is tega mesta pred enajstimi leti, ko Je First j Italian State banka propadla, Je bil pripeljan v Chicago iz San
- —---—T»---_ __ »	.Ml» inwipii »	"" —"
ho $26,000,000,0110 m temu ae mo-! rrmnriMlt Cal., kjer ao biti on ra dodati nadaljnja vsote šest «„ ai.-, n|MllVK družina orad
dodati nadaljnja vsote milijard dolarjev v državnih, okrajnih in mestnih davkih.
Dr. Stock, dirigent ¿ika-ikega orkestra, umrl
Chicago, 21. okt —Dr. Frederick A. Stock, dirigent Ukaške» ga simfoničnega orksetrs je včeraj umrl v svojem étenova
in člani njegove družine pred nekaj tedni aretirani. On je obtožen, da Je ukradel vsoto $154,-ft.19, denar vlagateljev. Anam in ¿lani njegove družine so se skrivali >id drugimi imeni v Sen Fram iscu.
Ragen imenovan ta nadzornika dr lav ne jetnišnice
Chicago 21. Okt-GovernDeset srbskih talcev
i Dwight H Green Je imenoval -I JoeepttS E Ragen, za nad** ka državne Jetnišnice pri JoUe-j London, 21 okt.-JttgoaJovan* tu. Ragen bo prevzel službo prt- ska vlada je dobile petočilo, da I hodnjl pondeljek On bo vodil ao nacijl ustrelili deset srbskih
nju Podlegel Je srčni hllrt. Stork' preiskavo bega Kogerjs Touhy- talcev v distriktu Je bil dirigent orkestra SS let tn j Je, Beeile Benghaita in petih umora nekega «h smrti Je bil star SO let. | drugih karu)« we v is JHnlšnlce . častnika.
Nilu
zaradi p«*i-
Četrtek, n. oktobra
PROSVETA
Glasovi iz
naselbin
PROSVETA
Clrkt* tukaj« cirkus tam
La Ba«p» Wfo^-Uta 1016 je
prišel v Diamondville, Wyo., velik cirkua. Seveda je bilo vse pokonci ,fn vsi smo gs ili gledat. Bilo je dosti bolj malih šotorov, v sred mi pa so postavili velikega. V vsakem šotoru so kazali kaj "ekstre" za25c ali več, ko ps je bil veliki šotor postavljen, so bile vstopnice po 75c.
Tistega cirkusa se še dobro spominjam. Pred vhodom sta stala dva "človeka" z nabito polnimi žepi samih srebrnih ''dolarjev". Vsakega sta vprašala, če hoče zamenjeti petdolarski bankovec za "srebro", ker gs imata preveč, poleg tega pa mu dasta Še vstopnico zastonj. Bila je tako lepa prilika, da napraviš 75c, da sem se kar za ušesi popraskal, ker za svoj petak sem bil že prej naeedel. V žepu sem imel le še nekaj drobiža in še tisti je nekako bolj bronasto žvenketal. Na tiho sem pritrdil prijatelju, ki mi je Že enkrat prej rekel, da nosim glavo samo zato, da mi ušesa narazen drži.
Ob koncu predstave smo hitro napolnili gostilne, ker je bilo vroče. Po stari navadi je Louis Glas rekel kelnarju, naj nam da pijače. Toda ko seže v žep, glej "čudeža narave:" notri je bilo le pet nikelnov! On bi lahko pri kolenih svete Venere prisegel, fla je "videl in čutil**, ko mu je )ri vhodu cirkusa na roko naštel pet "srebrnih dolarjev", ki pe so se v tem kratkem Času spremi -1 nili v—groše. To bi neki rojak iz Diamoodvilla lahko še dandanes potrdil iz svoje lsstne iz-
Tako nekako imava tudi jaz in John Pinter iz Rock Springsa vssk drugačen vid in čut. Ako bi se na primer vozila od mesta do mesta, bi njega nadvse zanimala lepa cests in bi se udobno vozil kot grof po Psrizu, pe opazoval lepo pokrajino, občudoval kot kinč nebeški lepa jezera, krame gozdove in bujno rastlinstvo. Jaz pa bi ne videl drugega kot malo mršavih borovcev in nekaj več topolovja. Bliskovito hitro pa mi skačejo pred očmi tisti goli, rdeči hribi, tako da se komaj lovim za volanom in vsakovrstne "frise** delam, da tako obdržim svoje umetno zobovje v ustih. Polsg vsegs sem imel še srečo, ko sem imel jekleno streho na svoji kočiji. Ako bi imel usnjato, kot so jih včasih imeli, bi gotovo večkrat na vrhu ven pogledal in zaznamoval še večjo visočino kot jo je John.
On pravi, da cesto širijo, tods jaz ftisem videl nobenega delev-ca na njej. Sicer sem jo laz v par krajih razširil, Tony šubic jo je pa z "mu filer jem" pogladil, ker mu ga je odtrgalo izpod kare prt tistem nrusmiljenem trese■ Qju. Z oljem jo tudi "bodo" polili, ampak takrat se bodo delavci na tisti cesti pogovarjali^ "kako je bilo v zadnji vojni**. Želim ps, da bi še oba dočakala tiste«» časa in se peljsls v toplice po oljnsti Cesti, ob prostem Auu p« MDvsla kakšen dopis za Prosveto.
V Thermopolisu, kjer sem bil zadnjič v toplicah, sem tudi slišal, da se nekje pri South Passu odcepi še ens cesta. Ker pa je tam toliko cest in kolovozov, toda po mojem mnenju so vsi od
Datum v oklepaju na primer (Oetober II, 1M2), pol«« i naslovu poni sni, da vam Je s tem datumom potekla aarelaiae. m le Drevofesno. da ss vam list ns ustavi
ali drugemu članu, Id se bo seje udeležil, da vas zastopa. Priporočljivo pa je in zelo važno, da tudi na dotIČno pooblastilo zapišete ime, kateremu ste vi namenili oddati glasove pri volitvi direktorjev. In to se priporoča, da zapišete s črnilom, da tisti, ki mu izročite "prory", upošteva vašo željo.	V .
Dolžnost - vsakega delničarja je, da se vsakega letnega zborovanja sam osebno udeleži in si ne pusti kratiti pravice po tistih, ki gs vsako leto pregovore, da jim izroči pooblastilo in oni ravnajo po svoji in ne po njegovi želji.
Za North Shore Building & Loan Association—
Math Ivanetich, tajnik.
Glede revolucije v Italiji
Ameriško demokretično časopisje se je te dni zelo lazplsalo o Italiji. Povod za to je dal justični tejnlk Biddle, ki jetia Kolumbov dan naznanil, da italijsnski nedrfevljani v Am4iki, okrog 600,000 po številu, od 10. oktobra t. 1. ni bodo več smatram za sovražne tujezemce. (To vsekakor vel je tudi za primorske Slovence in Hrvate v Ameriki, ki še niso državljani Združenih držav in katero je ameriška vlada doslej smatrala za podanike Italije, torej sovražne inozemoe.)
Justični tajnik je dal razumeti, da razlog za to koncesijo je, ker se italijanski državljani v Ameriki s svojim obnašanjem in izje-vsmi dokazali, da so lojalni Združenim državam in s tem so napovedali revolucijo Mussolinijevi diktaturi v Italiji. Sploh je justični tajnik Biddle naglašal, da je fašizem v Italiji v smrtnem strahu pred revolucijo in Mussolini se je v tem strahu zavaroval s Hitlerjevimi gestapovcl, kajti na.Italijane same se ne zanese več. Ameriški Italijani prinašajo s svojim delom In kooperacijo poraz Mussoliniju in fašizmu.
Ameriški demokratični tisk izvaja iz tega, da je Italija na robu revolucije In morda bi bila zaradi tega nejpripravnejši teren za novo fronto. Ce bi demokratične sile zdaj invadirale Italijo, bi nejbrže padla kot zrela hruška—s pomočjo notranje revolucije— in bi takoj prosila za premirje.
Mi strmimo nad to naivnostjo! Kje so kakšna konkretne znamenja italijanske revolucije? Ali so morde nedavni izgredi kmetov v južni Italiji, o katerih je bilo poročeno le toliko, da so as uprli policiji zaradi zadnjega prgišča žita, katerega so jim hoteli vzeti? Ali pe je morda grof Carlo Sforza prepričal ameriške čas-nikarje, da so gerilski boji primorskih Slovencev in Hrvatov v Prlmorju—znamenje italijanake revolucije?
Kdor resno in objektivno glede jia to stvar, ne more do danes opaziti ničesar, kar bi pričalo o kakšnih znamenjih Italijanske revolucije. Nihče ne dvomi, de je v Italiji-—kakor v Nemčiji—velika nezadovoljnost; rasen fašističnih žandsrjev in komissrjev in vseh onih, Id se dobro okoriščajo s položajem, ni menda nihče zadovoljen in trpljenje je nesnosno. Ampek gola nezadovoljnost in pasivnost še nista nobeno znamenje revolucije.
Ze uspešno revolucijo je trebs najprej volje, potem pa orožja in organizacije. V Italiji pa ne vidimo nobene organizirane volje ze kakšno revolucijo, dočtm je orožje izključno v rokah armade In policije. Italijanska armada je danes večinoma v Jugoslaviji ln na Grikem, kolikor je ni v Afriki in na ruski fronti. Ali so italijsnski vojaki v Jugoslaviji morda prenapolnjeni z duhom revolucije proti dušeju in fešistom sploh? Kaj še! Itslijanski vojaki v Jugoslaviji z največjo naslado—zatirajo revolucijo Slovencev, Hrvatov in Srbov in pri tem zatiranju se obnašajo prav tako barbarsko in krvoločno, kakor nemški nacisti.
Slovenski četniki v svoji Osvobodilni fronti in hrvaški ter srbski četnlki pod vodstvom Mihajloviča Uhajo voljo za upor, ¿ssar italijanski vojak nima—m kjer je volje, tem ee dobi tudi organizacija m orožje.
Zadnje dni prihajajo veetl, da sta Mussolini In Hitler v navskrižju. Staro dejstvo je, da Nemci—ne samo Hitler, temveč sleherni nemški vojak—nimajo nobenega rešpekta do Italijanov; lahko je tudi ros, da Hitler ne more biti zadovoljen, ker Italijanske čete le leto dni zatirajo vstajo v Sloveniji, na Hrvaškem (Dalmacija), v Bosni in Črni gori, s je še niso zatrle. Morda bo Hitler res zapodil Italijane iz Slovenije in s Balkana ter vzel Primorje s Trstom, Reko in Delmacijo vred pod svojo kontrolo.
Ali se bo Mussolini potem uprl Hitlerju in pokiicel Angleže In Američane na pomoč? Ne verjamemo. Mussolini je za vozil še tako daleč, de stoji in pade s Hitlerjem» drugega izhoda zanj ni. Zato bo mirno m udanč sprejel vsako brco. vssk udarec, Id mu gs prisolt Hitler. Ps recimo, ds bi se uprl. Kaj potem? Ali bi to potnemlo. da se je Mussolini od povedat fašizmu ln je pripravljen sprejeti demokracijo—Usto demokracijo, katero je sovražil in zaničeval vse svoje odraslo življenje, tudi takrat, ko je sodeloval s Italijanskimi socialisti m robantll proti italijaneki monarhiji, katero danes ščiti?
Kdor bi to verjel, je zrel za umobolnico. Mussohni je odigral in aanj ne more bili pri demokratični!» ljudeh nobenaga pomislek* m nobenega pardona* Mussolini je absolutno in aa vselej pretrgal z demokracijo pred dvajsetimi leti. ko si je s terorjem prisvojil vlado lteltje m potem uničil najboljše Italijanke demokrate in revolucionarje, Uki» da je maaa italijanskega ljudstva—tisU mase, ki bi imela voljo se upor v interesu dcmokraetjs dsass brez vsakih voditeljev in zaupnikov, brez vsakih svetovalocv in opornikov doma. dočtm ji njeni voditelji in svetovalci v tnosemstvu ne morejo dosti pomagsti.
Takšna je danes po vseh znamenjih situacija v lUliji. Demokratično prepričanje in volja v Italiji sta danes na ničli sa vsako smotrno akcijo Posameznikov je dosti tukaj In Um. ni pa nikogar, ki bi jih organizirsl za boj.
Bevolucijs v Italiji pride po—«nag» demokracije, ko padeta Hitler In Muaaolini a vsemi svojimi ss teliti vred. Ampak te revolucije ne bodo dvignili ilftlijansk! Sforze v Ameriki OnMgočUi je bodo rmeaovslcl, ki okupirajo Italijo In izbrišejo fašizem do sadnje pike is italijanskega ftivljonja	i
Veselica društva 100 Homer City, Pa. — Naše društvo 290 SNPJ je na svoji zadnji seji sklenilo, de priredi veselico v korist svoje blagajne dne 31. oktobra v Slovenskem domu. Vstopnina za moške 50c, za ženske 35c. Sklep društva je, da bo vsak člah in članica plačala omenjeno vstopnino, se veselice u-deležl sli ne.
Prosim torej člane, da se udeležite te.veselice, obenem pa tudi vabimo druge rojake in rojakinje iz bližnjih naselbin, da nas posetijo na tej zabavi. Igrala bo izvrstna godba po imenu Bobby Dale and his WHIB broadcasting orchestra. Veselični odbor bo skrbel za lačne in žejne. Vabljeni ste vsi skupaj.
Peter Skoif. tajnik.
PROSVITA
skrival, v teku meseca junija komunista Vladimira Bosavece.
Marija Dobrič, 45 let, 1 otrok, čel da je skriva Is v teku meseca junija in julija komunists Vladimira Radoševiča.
Slavko Vukič. 53 let, oženjen, češ da je skrivat skoro mesec dlli komunista imenovanega 44Cmi'\
Blanka Književič, 45 let, vdova, 2 otroka, češ da je skrivala 10 dni komunista Franja Rajko viča.
Vsi obsojenci so bili ustreljeni, razen Dra^otina Majetiča in Blanke Knjiievič, ki sta pomilo-Ščena na pet let ječe.
Vse te obsodbe je izrekel potujoči prek! sod v Zagrebu.
Na smrt obsojen je bil tudi Maks Pogorelec, rojen v Vinskem vrhu blizu Ptuja, 32 let, oienjen, ki je služil v Samoboru kot policijski agent in je dne 31. julija izpustil iz zapora Franja Boršiča, ki je potem pobegnil. Boiiič je bil zaprt zaradi pomoči četnikom, katerim je pomagal iž Samobora v Žumberak. Obsojenec je bil ustreljen.
ds bi ta "poli tax" imel kake zle posledice, ako ne pomislimo na okolščino, da 14. in 15. omendi ment konstituclje prepoveduje vsaki državi, da bi državljanom za branila volilno pravico, razen radi zlocinstve.
Davek ni bogvekaj. V nekaterih državah znaša en dolar, v drugjh dva. Treba pa je upošte-vati gospodarstvo južnih držav, dežel poljedelskih najemnikov in "sharecroppers". Gotovega denarja je malo med revnejšimi južnjaki. Mnogi komaj vid*^ deset dolarjev gotovine skozi vso leto. Povprečni letni dohodi«k sa vsako glavo v državah volilnega davka znala $307. To številu seveda uključuje tudi dohodek bo» gatejtih ljudi. In je tam na sto-tisoče ljudi, katerih dohodek ni sploh v denarju, marveč v krt* ditu. Njim en dolar v gotovini pomeni toliko kot tisoč dolarjev za srečnejše ljudi.
Poleg tegs je davek v štirih izmed teh držav kumulativen, kar pomeni, sko ga kdo ne plača eno leto, bi moral prihodnje leto plačati za prejžnje In za tekoče'
leto, da ima volilno pravico. In ker je ta davek nekje v veljavi že 40 let, pomeni, da premnogi ljudje ne morajo voliti nikol). Dejanski so bres volilne pravice.
Ves ta položaj ima še en drug značaj. Po zakonu so vse držsve Unije zastopane v reprezentativni zbornici po svojem prebivalstvu. Jato skupno prebivalstvo držav Mississippi, Alabama. Georgia in South Carolina, ki znala približno 9,300,000 ljudi, upravičuje te štiri države do 32 poalancev. Pri zadnjih volitvah 4% bilo oddanih le 204,410 glasov v teh štirih državah.
Nasproti temu vzemite državo Rhede Island. Ta država nima volilnega davka. Ker pa njeno prebivalstvo znaša le ftftOOO. ima pravico le do dveh poalancev, za katera pa jt bilo oddanih 314,023 glasov.
Mnogi liberalni kongresnlki vprašujejo: Brez ozira na to, da 10,600,000 državljanov ne sme voMtl, ako 314,023 vollloev v eni drŽavi izbere* le dva člana kongresa in 204,418 volilcev v Štirih dršavah izbere 32 članov, kaj se
Gibanje za odpravo volilnega davka
Pred nekoliko tedni je bil pra-vosodni odsek reprezentativne zbornice prisiljen, da prinese pred zbornico zakonski načrt za odpravo volilnega davka, tako-zvani "Geyer-Pepper anti-poll tax bili". Načrt j« ležal v odseku več ko 20 mesecev, dokler se ni končno nabralo predpisanih 218 podpisov, da se načrt predloži zbornici. Do otega trenot-ka se je malo Američanov zavedalo, da deset milijonov Američanov v osmih državah dejanski nima volilne pravice.
DotiČni načrt noai lihe "Geyer-Pepper bili", ker Je bil predložen po pokojnem poalancu Gey-erju in pA senatorju Pepperju.
Volilni davek a!l>oll tax" obstoja v osmih državah. Vse so na jugu. Te so Virginia. Tennessee, Arkansas, Texas, Mississippi, Alabama, Georgia in South Carolina. Na jjovršju se ne zdi,
je vendarle zgodilo z demokracijo?
Ker na Jugu morejo le bolj premožni ljudje dejanski voliti,
pomeni, da so Južni kongresniki bolj sigurni s svojim mandatom in so ponovno izvoljeni, Radi običaja aenijoritete v kongresu oni imajo priliko dobiti večji vpliv v važnih odsekih kongreea m tako izvrševati večji vpliv. In mnogo ljudi v kongresu tega nima rado.
Ako sedanji načrt ne bo sprejet v obeh zbornicah kongresa v ter.i zasedanju in zato umre naravne smrti, nameravajo aago-vornikl odprave volilnega davka predložiti enak načrt v prihodnjem zasedanju In morda predlo-že tudi amendment h konatltu-clj.~Cow.ica Council—FLI1.
laxo govore naciji
Bros veljave
Vsak dogovor, kl bi vezal Nemčijo ali sedanjo boljlevllko Rusijo, bi bil brez vsake veljave. .	(Adolf Hitler,
Reichstag. 30. 1. 1037).
From MOLLY PlTCHIR to the hrsv* nur«»
on Cormiduf. ft mar ir iti uotiimn have
«ees » vff i v|iii\>i i ovsvoi vmm w^wovi iioe o
always stood shoulder to shoulder with oer fighting asen when our In adorns
Probably many s younc heart tju«k d tt ' ■> - ; A » ' * • < as the covered w^tui )flltsd ofteag
andmany a smiling eye east iurttve glances
through "Indian ewuatty " Today baton«! many windows with service flags ike mm* eutef eeutsgs writes cheerlul letters to (he fighting bents or fills the empty beashes In smmtily Kara, As el* ays America depends upon thesa mot hi t a, wives and swesrttsatia to inspire devotion to doty in Pesse or War.
That la why we must help the little giit who Isn't aJtWe That is why these at s Community Fund. And that la why
aamy el the 1(19 welfare agencies
.
Jar whfclt the Fund collects provide hospital and clinical treatment lor thooe who can't afford It Our America of tomorrow will be no
el these little aklldren. no batter t ha a ike opportunity we are willing to offer them today. Per »sur »akt, las, and the« mi your own children, these Utile lags must walk main .».must hike...
oed levtng awe for 10,000
DOLGA
S. M. GARDENHIRE
ZASTOPNIKI Ui
PROSVETE
so val druilvani tajniki in u
članL^ ki |ih druitva i,T0JJ
Mali naalarljani iokalal . valal —topnih i u določan,
BOt
Louis Bar boric h. g« ^ii« Wla. in okolico.
Anton Jankorich. sa Cle Oblo in okolico.
Andre) Pirt* U Ely. Mj, driaro Mbmasoia.
Frank Klun i« Chuholmt. xa Chisboln In okolica
Frank Cvetan ii Tir« Hill, ▼ao arednje-vshodno Peono.
Anion Zornik U Htraink, vao aapadno PanwylTtnijo.
Joo Paternal is Library, x> pad no P anno.
John Zornik sa Dttroli ia <
par cest dalje, da si kupim posebno vrsto cigaret, ki sem jih danes popoldne videl v neki , prodajalni. Danes zjutraj sem došel sem; kako dolgo bom ostal, to je popolnoma odvisno od uspeha mojega zaaledovanja. Ni ie izključeno, da me zadeva eventualno povede ie v Evropo ali v Južno Ameriko, zato imam toliko prtljage," je pristavil ter pokazal na kovček.
"Vendar pa me nočete morda tako daleč zaplesti v zadevo?" sem vprašal ter se zasmejal.
"Upam, da tudi jaz ne pojdem tako daleč" je odgovoril. "Če pa ie kaj prevzamem, tedaj izpeljem to tudi do konca. Nisem še videl tvojega klienta, hočem pa ga čimpreje poiskati. Navadno prihajajo seveda klienti k meni, vendar pa moram včasih napraviti izjemo, če gre za dame ali visoko stoječe osebe. Povejte mi, ali jemljete na svoja kupčij ska potovanja salonsko obleko s seboj?"
"Samo če grem v Washington," sem odgovoril.
"Dobro! Vsekakor je mogoče, da jo boste morali obleči. Zazdaj se hočem jaz v galo obleči. Med tem časom čitajte to pismo."
Pri tem mi je vrgel Conners neko piamo, ki sem je hitro ujel, ter nadaljeval: "Piarn* se vam bo v marsikaterem oziru zdelo zelo čudno, kajti razodeva globoko znanje človeške psihe. Moralisti se vedno čudijo, zakaj zločinske narave koncentrirajo vso svojo eneržijo na kaznive stvari; ženi j, ki more dobro ponarediti bankovec, bi po njihovem mnenju ravnotako uspešno zavzemal mesto bančnega ravnatelja. Toda ravno v tem je ona črna točka! Ta ženij ne čuti niti poželenja, da bi ^postal bančni ravnatelj. Njegov perverzni okus smeri le k protizakoni-tostim kakor iskra k kisiku."
Pismo, ki sem je imel v roki, je bilo v bogato vtisnjeni kuverti iz debelega papirja in moderne kvadrataste oblike. Obstojalo je iz umetniško litografiranega vabila, ki je bilo precej veliko, in pa iz pisma, pisanem s pisalnim strojem na uradnem papirja enega izmed najvažnejšim poslaništev. Pismo je imelo sledečo vsebino:
"Spoštovana milostiva gospa! Po naročilu poslanika pošiljam Vam kot soprogi enega izmed najuglednejših državljanov naše države vabilo k plesu, ki se bo vršil 28. t. m na poslaništvu in ki se ga bodo udeležili člani diploma-tičnega zbora kakor tudi najvišji vojaški krogi Da, celo načelnik naroda bo s svojo navzočnostjo odlikoval to slavnost, ki bo vsled toga ntjsi-jajneša prireditev te sezije. Upamo tedaj, da Vas ne bomo pogrešali med vodilnimi osebami, katerim se je poslalo kakih tristo vabil. Menda mi ni treba omenjati, da je priloženo vabilo namenjeno samo Vam, vendar Vaa pa moram kar najvljudneje prositi, da smatrate vabilo do slavnostnega vetera kot strogo zaupno. Naše poslaništvo je moralo namreč večje število viaoko stoječih oseb preiti in te bodo nedvomno ozjo-voljene, če bodo izvedele, da smo tudi na zunaj poslali vabila.
Nadalje sem pooblaščen, staviti Vam še drugo ponudbo, ki tudi pomen j a odlikovanje za Vas. Povodom obletnice neodvisnosti države nameravajo dame diplomatičnega zbora zbrati sredatva za marmorna*to skupino in spominski prapor in so poverile damam našega poslaništva predsedstvo v tej zadevi. Čeprav to ni običajno, vendar menimo, da smemo v takem slučaju napraviti izjemo, in »mo torej v svoji četrtkovi seji sklenili, da tudi Vas pozovemo, da prispevate. čeka ali menice nam blagohotno ne pošiljajte, ker člani komiteja žele, da bi javnost ne Izvedela sa njih imena/
(Se nadaljuje.)
PRVO POGLAVJE
Slučaj v poslaniitvu
Nekega septembrskega dne sem se peljal v Washington, da se dogovorim s svojim klientom o nakupu nekaterih vrednostnih papirjev. Ker je bila mrs. Barristet, moja tašča, par dni bolna, sem moral te dni izostati iz pisarne, vsled česar tudi nisem mogel videti svojega starega prijatelja Le Droit Connersa. Kolikor sem ga poznal, se je U čas skoro gotovo zabaval pred slikarskim stojalom v svojem samotarskem ateljeju ali pa je čital francoske romane, ki so se mu tako zelo priljubili. Po njegovem mnenju so znali pisati edinole francoski pisatelji, s katerimi se je mogel z ozirom na ženialiteto meriti samo Poe.
Moje domače zadeve me za nekaj čaaa niso več skrbele in tako sem se mogel zopet brigati za svoje posle, ki sem jih tako dolgo zanemarjal. Ker pa svojemu klientu nisem naznanil prihoda, ga nisem dobil doma. In tako mi ni preostajalo nič drugega, nego Še enkrat se pripeljati v Washington ali pa čakati na svojega klienU. Odločil sem se, da ga počakam. Washington je kakor London mesto s čudnimi kli-matlčnimi razmerami, in U dan je lilo kakor iz škafa.
Hitel sem torej po mokrih cestah, kjer so v lužah že odsevale električne obločnice, od finančnega ministrstva v hotel, v katerem sem se nastanil. Kar naenkrat mi nekdo potrka na rame. Obrnil sem se ter spoznal Connersa.
"Halo!" je zaklical. "Predno sem zapustil New York, sem vam telefoniral, na kar mi je sladek in ljubek glas odgovoril, da ste tukaj. Kakor vidite, me torej ni prav nič iznenadilo, da sva se scšla. Toliko časa nisem ničesar od vas slišal, da sem se že bsl, da ste morda zboleli; vendar pa me je oni ljubki glas pomiril. Zelo me veseli, ds vas zopet vidim."
"In kaj vas je dovedlo sem?" sem vprašal, ravnotako vesel.
"Radovednost, veselje do raznih doživljajev in pa ono nepremagljivo nagnenje, vmešavati se v stvari, ki me pravzaprav — prav nič ne brigajo. Gre za jako interesanten Mučaj v di-' plomatičnem zboru, ki je baje pretežek za pravega detektiva. Kakor torej vidite, zelo resna stvar."
"Nedvomno," sem odgovoril s kar najvišjim zanimanjem, kakor pri vseh slučajih, s katerimi se je bevli ta dobroznani, iznajdljivi amater-detektiv. "Ali mi lahko kaj o zadevi sporočite?"
"Se več smem storiti," je odgovoril ter se prijazno nasmehnil. "Sprejel vas bom celo za svojega zaveznika. Vodstvo postopanja si v seka ko jaz pridržim, ker sicer bi moral vaše sodelovanje hvaležno odkloniti. Stopite z menoj v mojo sobo. Ravno dovolj imam še čaaa, da vas seznanim s trenotnim stanjem cele zadeve."
"Famozno, da sva se sešla," sem pripomnil, ko sva stopila v pisarno hotela, kjer je dobil Conners ključ od svoje sobe. "Jaz sem popolnoma sam tukaj in sem že nameraval. zvečer obiskati gledališče."
"Kar boste zdaj slišali, je interesantnejše nego vsaka komedija," se je smejal moj spremljevalec, "prav gotovo pa tako romantično in razen tega ima še to posebnost, da je resnično."
V Connersovi sobi se je videlo, da se je sedanji Ktanovalec v naglici naselil v njej, kajti na postelji je ležsls odprta torbica za akte, poleg te pottu neceser. na tleh pa večji kovček, na omarici pa krtače, glavniki, zavratnice in sa-vratniki, vse zmetano in zmešano.
"Pri brivcu »em bil," je pojasnil in opravičil Conners veliki nered, "in od tam sem šel tako}
v bližini Londona.
Poteg mh teh pa lahko vn ali naročnik sam poilje tvojo nino direktno listu
PROSVETA 2SI7 So. Lawndala Arc. Chi*
UNITE1 STATEl SAVING ^SoNDI
ANDSTAM!
TISKARNA S.N.P.J
■	sprejem* vu »	]
v tiikar$ko obrt »padajoča dela . , j Tiska vabila za veselice in shode, vizitni časnike, knjige, koledarje, letake itd. slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češki angleškem jeziku in drugih......j
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO d DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKAHl
.... Vsa pojasnila daje vodstvo tisku .... Cene smerne. unUsko delo pmn
Pišite po informacije na njpulov:
SNPJ PRINTERY
2657-59 S. Lawndala Avenue - • Chicago, Illli TEL. ROCKWELL 4904
cev Jata papig se je dvignila iz neposredne bliiine in kriče odletela daleč proč v te rti no džunglo Tudi gozdni petelin se je prestrašeno pognal s svojo dru-tn<» vred v varnejšo goščavo. Nekje v daljavi se je dvignila velika ptica rinoceros, ki je odjadrala glasno nad pragozdom po zračni daljavi. Laotaka boginja Theva phram mi takrat ni bila naklonjena, moj strel ni pogodil, odkrhnil je samo nekaj vej in listja, pav pa je s svojo družino odletel jedrno naprej po foščavl. In zopet je bilo vae mimo in tiho, kakor bi se ne bilo nič zgodilo.
Vedno jasneje sem razločeval
Caamerne skupine gozdnega
eljestva. Previdno» sva k oralu 1 a naprej v tisto smer, kamor eo pavi odleteli. "Keo vok. keo Vok,1 se j« ališalo ta ospredja Namignil sem tovarišu, naj se ustavi in čaka, jas pa sem stopil naprej Trn jeva gošča ml je ovirala pot in tudi pogled se mi je vedno bolj zastiral. Lovska atrast me je gnala globlje v labirint ¿tunele, ra menoj pa so izginjali SŠedovi Skoti vejevje sem zagledal vitki rep gitdsvegs pUča, toda še preden sem naslonil puško na lice. jo je pav še ropet od-■Kil.
le, da ao razločevale poaamezne
pojave.
Moj tovariš je tu pa tam ed-aekal vejo ali pa naoravil zaseku v drevo. To so blls sicer ne* znstna znamenja, vendsr izurjenemu očesu dovolj vidns in ra* zumljiva. Taka znamenja naj bi bila nekaka Ariadina nit v labirintu divje prirode. Gorje nela-kušenemu človeku, sko se izgubi v dšungli! v
Moj spremljevalec se j« ustavil in poslufcš; potem je dejal dva prsta na ustnice in zaklical glaano, posnemajoč pavov klic: Keo vok. keo vok!
Ni trajalo dolgo, ko se je la goščave, nekaj streljajev prefl nama zaslišal sličen • odgovor. Previdno in tiho svs šla dalje. Di je bil pred menoj, nagibal se je zdaj na to sdaj na drugo stran in i jastreb)lm pogledom iskal po drevju ponoanega ptiča. Naenkrat je obstal, stopil korak nazaj in mi povedal tiho na uho: "Nok jung!H (pavi Pokazal je a roko akozi goščavo na vrh .Visokega dreveaa Kakor temnV pošast je sedel pav v vejevju, skoraj vse zakrit od listja,
Počil je strel moje puške in odmeval po gozdu. Po okolic! je «ašumelo. nastal je iivahen krik prestrašenih gozdnih piebivf^
V džunglah belega slona
DošivUajl in vitel s pohodov po notranjosti Z s pa dne Indijo
Ing. Forde Lupša
(Nadaljevanje.)
Bilo je pred prvim jutranjim svitanjem, ko sem s možem za-puatil ta torišče brez vsakega drugega sprematva. TVmu mojemu tovarišu je bilo Ime Di. Nosil je črne hlače do kolen, druge obleke ni imel na sebi. Bil je mo* srednje raati in temnozago-rele polti, lepo tetoviran po prsih, na hrbtu in po stegnih. V roki je drtal dftungel. not, brei katerega Laot nikdar ne gre s cjurtia. Lice je kazalo ^ pristen orientalski obras bresakrbnega življenja.
Skozi tfuščo tmjevega bambusa tolangovegs grmičja in drugih prepletenih rastlin, sva dospela na rob pragosda. Iz dšun-gle se je slišala budnlea gozdnega petelina. Danilo se je le, a samo zunaj, ko sva pa prišla nekoliko globlje y goad. naju je objel ropet trmnoreleni mrak Kmalu to se najine oči privadi-
BEACH COAT mm DIEPPE
Za Evtepo fa____________ •»•*>
I spolni ta spodaH kupen, prllošlto potrebi» vsoto Moooy Order v pianu In st naročila Proavet» Usl. ki i« ""
»rovr.n/Aii
fmb «ksr «fcaa» .