Lefo IV., šiev. 8. V Celju, sobota dne 21. Januar ja 1922. Poütnina plsčana u gotovim. hh > f ^ / ifi"> ¦¦Murtf""';........jga|gflny AB^^^^^B ü^^^^^ ^HQffig^F H|^B ^¦^nqwn Stane lctno 48 Din, meseW0l üiTrrZ^nlo- vt'niji 6026 gostilniških obrti s koncč- sijo. Opojnih pijač pa ie v tem letn SJo- venija zavžila 170.000 hl piva. 270.790 hl vina, 73.664 hl sadjevca, 4200 lil žgn- nja, v skupnem zneskn za cno milijardö1, 405 inilijonov in 100-000 kron. Tu ni vsteto žganje, ki ga izdclujejo poedine tvrdlke Spirita, tudi nc iz iiio- zemstva uvoženo vino, žganje, šam- panjec itd., dalje ni vštcto vino, žganjc, sadjevec itd., popito v domačem konzn- mu, niti ono prodano »pod vejo«. Številke so revidirano. so točne in resničnc. Ce cenimo in prištejcmo k njim Se ono. kar ni bilo všteto, zlasti do- mači konsum. potern je Slovenija v letu 1920. popila opojnih pijač za voč kot d\*c milijardi kron. Številkc za lcto 1921.. ki šc niso za- ključenc, pa kažejo, da bo deloma vslccl višjih cen, deloma vsled veöiejfa konsu- ina ta vsota — podvojena. Javno «delovanjc« ie tenni primor- iio. V času od 1. maja 1920. do 31. jnlija 192J. jc mesto Ljuibljana plačalo na -- vcseličnih vstopnicah vsoto 10,376.000 K. loro.i toliko, kolikor ie znašal mcstni bndžet! (Za lcto 1922., pri povläanih cc- nah. znasa ta proracun 15 milijonov K.7 Za prhncro pa navedimo še. da je v istl dbbi (od 1. maja 1920. do 31. iulija 1921.) Ljn-bijana plačala vseh davkov skupaj nckaj man) ko 38 milijonov kron, dohod- ninskejca davka pa 17 nülijonov kron. Iz takšnih stcvilk so moKoči razno- '.lstni skiepi, tudi fiskalncsa in budže- tarnetfa značaja, poleff onih. ki se tičeio morale, ali gospodarstva, ali politike. • Ali bi danes v Slovcniji bila mogo- ca »opozicija« proti Srbom, proti narod- , ncnin cdinstvn. proti dcmokraciji in pro- ¦ ti ediniin pvodstavnikom Dozitivnega dcla, — če bi ta »opozicija« lie opiraTa \ svoje dcma^o^i.io na mi.sclno in fizično ¦ pijanost? ', Politični paberki. i KAJ PRAVI MINISTER ZA NOTRANJE I ZADEVE O HRVATSKEM j VPRASANJU? j Nedavno tenui je beograjski do- pisnik »Agramer Tagblatta» bil sprejet od ministra za notranje zadeve dr. Voje Marinkoviča. Ob tej priliKi je minister podal tudi izjavo o najaktualnejšem vprašanju naše notranje politike, o -hrvatskem problemu. Dejal je med drugim: Glede razmer n-a lirvatskem se zdi skoro neverjetno, da noče nihče uvideti, kako dragoceno za razvoj cele države bi bilo hitro ozdravijenje ta- mošnjih razmer. Takozvanemu »hrvat- skemu problemu« mora vlada brez dvoma posveČati vso pažnjo. Brez lo- jalnega sodelovanja Hrvatov ne more naša država svojih nalog v oni meri izpolnjevati, kakor bi bilo treba. Ravno- tako gofovo pa je tudi, da se ta pro- blem ne da rešiti po kakšnem vnaprej določenem receptu. Mi, ki smo se poprej komaj po- znali in smo vzrasli In bili vzgojeni v različnih razmerah in pojmovanjüi, si v teh treh letih nismo prišli bližje, marveč smo se le Se bolj odtujili, ker smo se le napol spoznali, kar je še slabše nego poprej, ko se skoro nismo poznali. Zato je naša dolžnost, da pu- stimo pasti vse naše predsodke, iti med narod in spoznati njegove prave želje tu in tarn. S tega vidika pro- matram hrvatsko vprašanje kot naj- važnejži problem na5e države, ki se lahko reži le tako, da se čim prej ustvari možnost, izvedetf pravo vofjo naroda. KDO JE KRIV INCIDENT* V ŠIBENIKU? Iz Splita poroeajo 16. tm.: Koinisija, ki jo je postavila naša vlada. da preišče RMILE ZOLA: Smrf Oliviera Beqailiea. (Prevedel E. Šimnic.) (Konec) V. Ptva HHM.M jc bila.-da se o(?lasini pri KTobokopu s prošnjo, naj me popelje na n>oje stanovanje. A tako različne misli so me HStavljale pri tern. Prestrašil bo- dem v»e ljudi. Zakaj se tako žuriti, saj ^em bi! sedaj jaz gospod celega položa- ia? Potipal sem ude. imel sem samo majhno rano od zob na 1-evi roki, lahka mrzhca me je vzpodbujala in mi dajala neverjetno ,lloč. Prav ,ahk() bi šc, sam brez opore. Različne zmcdene hiisli so krožile po rnoji Kiavi, Bjjzu sebp sem ČHttl v lami orodjc srobokopov. Potreb- no se mi jc zdelo popraviti nered, ki sem $a napravil, zamagiti luknjo, da' ne bi kdo zaznal, da sem vstal od mrtvih. Od tega trcnutka nisem imel nobenc pravc inisli. Da bi se o tem dogodkn javno raz- pravljalo, se mi je zdelo ncpotrebno, sram me je bilo živeti. ko so vsi ljudie verjeli m bili prepričani. da sem nrrtev. V pol ure se mi je posrečilo izbrisati vsako sled, na to sem skočil iz iame. Ka- ka lepa noč! Qlobok molk ic vladal po pokopaMsču. Terrmo diev}e ie razširjalo nepreniične sence sredi belih xrobov. Ko sem sc skušal orijentirati. sem zapazil, da je polovica neba odsevala od požara. Tarn ic ležal Pariz. Tja sem nameril svo- jc korake, pot se je vlekla po dolgern drcvoredu v temi goslili vej. Ko sem Presci kakrh petdeset korakov. sem se moral nstaviti. tako sem bil zasopijen. Vsedel sem sc na kamenito klop, kjer sem se zaeel natančneje pregledovati. Bil sem popolnoma oblečen. celo obiit. samo klobiika nisern imel. Kako sem se zahvaljeval moji dragi Mar.crareti za glo- boko sočutje, vsled kateroga me je tako dobro oblekla. Nenadni spomin na Mar- gareto me je dvignil kvišku. 2elcl sem jo videti. Koncn drevoreda me ie ustavil ziit Zlczel sem na bližnji grob in ko sem bil na vrhn zkla, sem se smistil na drugi strani doli. Padec je bil precej rrd. Po- tcm sem korakal nekai minnt po dolgl saniotni cesti, ki se ic vlekla krog m krog pokopališča. Popolnoma nič niserrt vedel, kje sem bil. Ponavljal sem Nvojeglavno fiksno idejo. da se bližam Parizu in da bodem prav zadel na ulico ^auphine. Ljudje so me srečavali, a ni- sem nobenega ogovoril vsled nezaupn- nia, kcr s* nksem hotel nikomur izdati. Danes sc spominjani. da me ie tresla hu- da mrzlica in da sem izgubl.tal spomin. vzroke dogodkov v Sibenikn. pridno nadaljuje prciskavo. Scji našc kumisije v soboto je prisostvoval tudi italijanski konznl v ^ibeniku kot zastopnik italijan- ske v-lade. Prisostvovati bi imel seji tudi italijanski generalni i^nznl v Splitu, pa jc v zadniem liipu opustil svojo naincvo. Naša koinisi.ia je dognala neizpedbitna dejstva. ki dokazujcjo, da so Itali.fani sa- mi krivi zadnjili žalostnih dogodkov v Šibemku. Italijanski konzul jc komisiji podal rezultate svoiib preiskav. Italijanska vojna ladja »Marsalla« ie do tej konierenci zapustila šibeniško In— !co in križari prcd Zlarinom. VOJNA KONVENCIJA MED JUGO- SLAVIJO, RUMUNUO IN GRŠKO. Iz diplomatskili krogov se poroča. da sc jc pričcla odloona akcija za sklöp vojnc konvencijo med našo kraljevino. Rinniinijo in Orsko. Beograjsko »Vrc- i:ie« poroua, da pride te dni v F.^eograd riinnmski general Christescn v posebni iiiisiji kot odposlancc rimumskega kra- lja. O vprašanju konvencije se jc raz- pravljalo že povodom bivanja kralja Aleksandca v Sinaji in jc bil dosczen sporazinn. Ore sedaj za izdelanje po- drobnosti konvencije. Konvenci.ia bi irnc- la biti podpisana že konccni tega wesc- ca, in siccr najprej med Jugoslavijo In l^umunijo. potem pa nicd Tii^m^ImvÜm i;i t jr.ško. P$»8iiične vesti. Izitl občlnskih voHtev v Julijski Be. neciji. Našc ljudstvo ic tako na Gorl- skeni, kakor tudi na Notranjskcm in na Koroškem pri občinskih volitvah, ki so se v nedeljo vršilc, osvojilo z odločnlm nastopom upravo svojih obein in s tem manifcstiralo samoslovenski znaOaj ne- odresene zemlje. Slovene! so slcdili po- zivu politienega vodstva in šli v boj brez koinpromisov. kar priznavajo celo italijanski listi. Le (uintam se je v posa- meznih obeinah pripetilo razočaranje, kar pa ni motilo velieastnesra razpolo- žcnja. Vsi rczultati še niso znani. do sc- dai je znano. da jc zmaxala lista narocT- nc stranke na vsej c'rli v Vrtoibi, Toma- ;u, Dutovljah. KopTivi. Storiah, Vel. Rcpnu, Naklu. Avberiu in St. Petru na Krasii. V Idriji jc dobila narodna stran- ka 529, komnnisti in soci.ialisti 517, itali- janska lista 84 glasov. V Sežani je ztna- gala uradniška lista s 169 glasovi, narod- na straiika jc imela 65 in konumisti 56 glasov. V Nabrežini je izvoljenih 10 Slo- vencev in 5 Italijanov. Zelo razveseljiv je nastop koroškili Slovencev v obči- nali, ki so pripadlc Italiii. Slovenskc stranke so dobile veeino v Žabušei. Uk- vali, Lipaljavasi in F3cli oeči brez koin- promisov. — V Purlaniji pa . ie zmagal italijanski uacionalistični blok. Ureditev problema narodnih niaiii- šin. Deniokratski klnb poslancov je v. scji 16. tm. razpravljal o politiki države napram narodnim lnanjšinam. Povdarll je potrebo skorajšnje zakonite rcšifve tega problema.¦ Izvolil je poscben odsek. ki naj prouči vprašanje iiarodnostnega zakona. V odsekii jc tudi dr. Kukovee. Radikalni klub razpravlia te dni o upravni razdelitvi državc. Pojavila sc jc v njeni struja. ki hoee rešitev vprašanja zavleči do tedaj, da se stabilizirajo pro- metne. ekonomske in trgovske tcr izven Srbijc tudi narodnostne prilike. Na Ruinunskem je po odstopu vla'Je Take Joncsca kralj povcril sestavo vla- de pristašu libcralne stranke Bratianiju. Parlament bo najbrž razpuščen. V fraiicoskeiii parlamentu jc 19. tin. uovi min. preds. Poincare podal vladno izjavo. Povdarll je med drugim. da se francoskc finance inorcjo rešiti le. če Nemcija popolnoma izpolni svoje obvez- nosti glede ob'novitev. Franciia zahtova. da se Ncmčija drži sklenjenih pogočfb. — Socijalističnc stranke so poclalc ostrc izjave proti Poincareiu. PROPAST LIBURNUE. V tamkajšrijih krajih vlada ucpopi- sen položaj. Odkar je lepa Liburnija prešla pod ltalijo, jc skoro eisto izumrla. Pied vojno je prišlo v Opatiio vsako le- to okrog 50 do 60 tisoč tuicev. a preišnfe leto je posetilo Opatiio samo 500 oseb. Odkod ta velikanska razlika? PripomnJ- ti moramo, da so od tujskega prometa živele vse okoliške vasi. Ti ijudjc ne morejo živeti od svoje^fa poscstva. ker nirnajo toliko zemlje. V zacctku sc jc pri- kJatilo v Opatijo pohio italijanskih pro- palih trgoVcev, vee italijanskih bank jo pokupilo zdravilišča in hotele mislcči, 3a bodo napravili vclikc dobičkc. Kakor so prišli, tako so od-šli praznih žeoov. Vse življenje je zamrlo. Ce bi ostala Opatija pod Jugoslavijo, bi se lepo razvijala in napredovala. Vsa mesta na hrvatski t>- bi\]\ so uatlačena ljudstva v letni sezoni. Končno sem dospcl na široko cesto, pri- jela me je pa taka omotica. da sem z vso težo padel po hodniku. Tu je zopet lukuja v mo.iem zivlje- njiL Trl tedne sem ležal brez zavesti. Ko | sem se nazadnjc prebudil, sem se znašei j v eisto tuji sobi. Neznan človek ie bil tu I in mi stregel. Cisto jednostavno mi je j pripovedoval, da me ie nasel nekegn jutra na Irgu Montparnasse ter ine vzel k sebi. Bil je star zdravnik. ki ni vec Iz- vrševal prakse. Ko sem se mu zahvalil. mi jc na kratko odgovoril, da se mu ie moj slučaj zdcl zelo čuden in da ga ie hotel štud?- rati. V prvih diieh niojega ozdravljenja me ni pnstil nič vprašati, pozneje me pa sam ni ni<3 vprašal. Oseni dni sem ostal še v postelji, irncl sem še slabo gla/o. nič se nisem hotel nazaj spominjati, ker ves spomin je bila Ic muka in žalost. Cu- til sem v sebi pohio sramu in bojazni. Ko bodem lahko sei na zrak. si bodem vse natanko oglcdal. Morda sem v hud! mr- zlici izrekei kako ime. Vendar ni zdrav- nik nikoli namigaval, kai sem govoril. Njegova ljubezen je ostala skrita. Poletje ie prišlo. Nekega jutra junija mi >e dovolil, da sem Sei na kratek sprc- hod. Bilo je krasno jutro, v katerern je veselo solnce dajalo mladost ulicam sta- rcga Pariza- Sel sem počasr, izprasujoč sprehajalce na vsakem križišču, kje ie uliea Dauphine. Prišel sem tia in le s tc- žavo imšel hotel, kjer sva izstopila. O- troška bojazen se me je nolotila. Ce bi se postavil naenkrat pred Margareto, sem se bal, da jo umorirn. Bolje bi bilo inogo- ee obvestiti najprvo starko gospo Ga- bin, ki je tu stanovala. Pa mi ni nič kaj ugajalo, da bi prišel tretii kot zapreka med naju. Nikjer sc nisem vstavil. V me- ni je bila velika praznota, kakor žrtev. ki bi jo moral že davno izpolniti. Hiša je bila popohioma rumena od solnca. Spo- znal sem jo po malem restavrantu, ki sc je nahajal spodaj in odkodcr smo dobi- vali hrano. Vzdignil sem oči. DOglcdal na zadnje okno tretjega nadstropja na levo. Bilo jc na široko odprto. Mlada razku- štraua ženska se je prikazala in se oprla na komolce, zanjo je pa mlad človek, ki jo je za'stedoval, pomolil glavo in jo je uoljubil na vrat. To ni bila Margareta. Nobenega presencčenja nisem občutil. Zdelo sc mi jc. da saniam to in še drugc reči, ki sem jih šc videl. Za tremitek sem ostal na uiici no- odloeen, in prcvdarjal. ali naj grcm gori Ur vpraSam ta dva zaljubliena. ki sta se venomer smejala velikemu solncu. Prc- mislil sem se in stopil v majhen resiav- rant spodaj. Najbrže me ne bo nihče Strari 2. »i\ ü V A L> 0 Ü A« >.'¦ •¦¦'<-' ¦ . l> tako bi bilu tudi v Opati.ii. ce hi bila v naši državi- Italijaui ne prideio v Opa- tijo, ker imajo v stari Italiji clovolj zdra- viliše in kopališč s povoljneiso klimo, kakor jo inui Opatija. Opatijo ubija, ker je zgubila prirodne zvezc z Rcko in me- sti Kvarnerja. Brez zveze z Jugoslavi- jo je Reka mrtvo tnesto. ki ne more dat! Opatiji nikakoga življenia. Tudi ce bi sc upostavi-le zveze mod .Jugoslavijo in Reko, ne bode Opatija nikdar to, kar je bila ali kar bi bila, ee bi bila v .lugosla- viji. Iztrgana je iz celote in je ostnla brez naravnega zaledja. Zato nam je po- polnoma razuniljivo. da Drebivalstvo Opatije preklinja trenotek. ko je Libur- nija postala del Italije. JDS. Oplotnica. Na občnem zborii krajev. organizacije .H)S v Oplotnici. kateri se jn yrsil due 15. tin., se jc izvolil sledeči ndbor: predsednik Fran Petelinsek, ko- lar in posestnik; podpredsednik Avgust Verbič, gozdarski upraviteli; tajnik Ig- j nac Pukl. posestnik; blagajnik Jožei Li- pus, posestnik in gostilniear; odborniki Frnii Obrul, posestniški sin. Ferdo Ra- hle, Ivo Rudolf, oba trgovca z lesotn; namestnik Anton Meliva. gozdarski ad- junk t. Načelstvo JOS zoper proostro davč- no prakso. Načelstvo IDS ie v seji 19. tin. razpravljalo razna gospodarska vprašanja, zlasti tudi razmere ki so na- stale vsled preostre davene prakse. V j)rid težko prizadetcmu obrtniškemii sta- nii bo stranka storila na merodajnlh jiiestih tozadevno vse kovake. Mariborske novice- Proti noviiiarju Tonetu Gniajnerju ter 5 delavcern svojčas dvignjena ob- tožba zaradi zločina po § 91 b kaz- zak. (razžaljenje Vclieanstva) ic bila na rc- kurz glavncga obtoženca Gmajnerja sc- daj iitnaknena radi pomanjkanja doka- zov. ¦ Nova odvetniška pisarna. V inienik odvetnifcov s sedežcm v Mariboru je vpisan g. dr. Vinko Rapotec. Okoli 100.000 kron so žc nabrali v Mariboru u. par dneh za novouslanov- Ijeno protituberkulozno ligo. Mariborski občinski svet ima svojo prvo sejo v leto.šnjcni letii due 26. ian. ob IS. uri. Mariborska organizacija demokrat- ske stranke otvori prihodnje dni posebno tajnisko pisarno. CeEjske novice. VELIK DEMOKRATSKI POüCNO. ZABAVNI VEČFR prircdi celjska krajevna orfcanizacija Demokratskc stranke v soboto M. febr. H. ob S. uri zvečer v veliki dvorani Nar. doma. Na to že (lanes opozariamo vse naše cenj. somišljenike. Program večera bo obsega! poleg zaniuiivCKa predavanhi CelJanom dobro znanegn predavatelja tudi godbene hi druse zanimivu toekc. DEMOKRATSKI DISKUSIJSKI VE. ČER se vrši v petek 21. jjan. ob 8. uri zvečer v veliki sobi restavracijje prl »Belem volu«. Predinet diskiijije in po- drobnosti še objavimo. LJUDSKO VSEUClLIŠCE V CELJU. Starši in vzgo.ütel.ü naše mladine, pozor! Prihodnje predavanje na celj- skem Ljudsketn vseučilišču oskrbi v pondeljek due 23. Jan. niestni fizik g. dr. Mano Dereani. Snov predavanja bo »O vzgoji naše mladine v šolski dobi.« Ker se bo ob tej priliki izgovorila marsikatc- ra odkrita beseda glede nedostatkov, ki se še danes nahajajo pri vzgoji Ijudsko- in tudi srednjesolske mladine. je vstop dovoljen samo staršem in odraslim osc- bani, izmed dijaštva oa cdino-le visoko- šolcein. IZ SEJE OBCINSKEOA ODBORA CELJSKEGA due 17. januarja. (i. župan oinenia zaroko kralja Ale- ksandra v prisrenih besedah, nakar so zaklicali navzoei svetniki živela kraijii in kraljičini. Skleuilo se je, da se proda za ec- nilno ceno poslopje stare gimnazijc oko- liški obeini v solske svrhe. Del zemljišča na Kralja Petra ccsti, približno 1204 rri". sc proda Zadriižni Zvezi s pogojem. da zida stavbo še letos in da bo imela na.i- inanj 6 stanovanj za stranke. V osnov- ni šoli se obnove kurjavnc cevi, kar bo stalo okrog 100.000 K- Napravi se še ena svetilka v Saniostanski ulici. Za jugo- S'OV. akad. menzo se nakloni 200 K, olI- boru dijaške kuhinje v Celju 6000 K, Fe- riialneinu savezu za dijaški doni v To- poli 100 K. Skioptikon se prenese iz gle- dališea v meščansko šolo, kjer bo služM v uerie svrhe. Aleksandrovo vojašnico, 'üvgmentacijsko skladišee in municijsko skladišee s stražnieo na Oolovcn se sklene prodati. Mestncmu stavbeneimi uradu se naroei, da izdela podroben na- ert in proraeun za popolnoma novo, vsem sanitarniin zalitevam odgovarja- joče kopališče ob Savinji. Principijelno se sklene, da obe. odbor vse potrebno ukrene "glede izdelave naerta in drugili predpriprav za novo savinjsko nabre- žje od earinskega skladišea do novega mostu oziroma do primerne toeke nad novim mostom. Mestni magistrat naj uemudoma ukrene potrebne korakc. dn se na novo vpeljana nočna brzovlaka tudi v Celju ustavljata. Qrobokopu na bolni'skem pokopališeu se poviša mese- ena plaea od 300 na 500 K. Gospodu Karbeutzu se izreee zahvala za ciose- danjo delovainje. na mestnem pokopali- ščmi in se ga prosi šc za nadaljno. V domovinsko zvezo se sprejmejo: Ivan Pršak. Ivan Strelec. .ložef Tratnik, Flizabcta Planine. Helena Žurej. Mariji Kropflitseli se pa zagotovi sprejem v obeinsko zvezo za slueaj, da si pridobl jiigoslov. državljanstvo. Pogodbi lov- skegn y.nkupu tir. Oolitseiia in loviu^lru- štva «ßinigkeit« sc prediozita pokrajin- ski upravi v razveljavljenje. Okrajno glavarstvo se naprosi, da izda prepoved vsega izvoznega klanja, razun v celjski klavniei, da ostane vsa drobovina in 20 % mesa v mestu, da sti prcpove naku- povanje živine jio tujih agentili in da se dovoli sanio nekaterim niesarjcm izvoz, kateri morajo biti domacini in uvedejo naj se za tukajšnje meso makshnalne eene. Potoni okr. glavarstva naj se do- seže, da izvozniearii dajo gotove pro- eente na domaei trg. Mesarju Potekalu se dovoli preme- stitev stojniee na Glavni trg, istotako Ivanu Laporniku. Valentinieu se dovoli stojniea za pečenje kostanja. Fr. Jagru se dovoli koncesija za nakup in prodajo ueprimienin. Julij Krajšek se priporo- roea. da dobi koiicesijo za dobivanie vt- zuniov. Iv. Saleju se dovoli stojniea za pro- dajo južnega sadja na Deekovein trgu. V odbor za obrtno razstavo se iz- volijo gg.: Ooriear, (iobec, Sviga. — Nainešeenceni plinarne in elektraine se dovoli nabav-ni prispevek, kakor tudi dnigim niestnim uslužbeiicem. Finančneniii odseku se naroei, naj stavi konkretne prcdloge glede zgratlbe stanovanjske liiše v obeinski režijl; sklicala naj bi se konferenca avtononr- nih mest Slovenije, ki nai bi sklepala o omiljenju stanovanjske bede in glede a- provizacije. Seja se je koneala ob 24. uri. BALETNi VECER (JOSPE HELENE POLJAKOVE. ki se ie imel vršiti v so- boto, due 21. tm. se p r e 1 o ž i na iiecio- ločen čas. Imenovanje. Absolvent kmetijske sole Anton Gregore je imenovan za za- easnega živiiiorejskega inštruktorja ter dodeljen v službovan.ie živinorejskenni iiištruktorju v Celju. Iz poštne službe. iPreinešeeni so: poštni oficijant Franjo Turk od urada Maribor 1 k uradu Celje. poštna ofici- jantka Vida Modic od urada Koeevje k uradu Celje. Ljuba /tivko od urada Ce- lje k uradu Ormož. Na Teharjili je v noei od 19. na 20. tin. unirla gospa Marica Cajlienova, roj. Osetova. iz znane narodne rodbinc Ose- tove v Hruševcii pri Sv. .lurju ob j. ž., žena vi'Iega narodnega posestnika in go- stilniearja Jos. Cajhena. Pred letom dni se je zavedna narodna mladenka |toro- eila. Nedavno je porodil dečka. a |)o porodu jo je zagrabila španska bolezen inpljučnica, katcri je sedaj podlegia, stara 26 let. Pogreb je v nedelio 22. tm. ob 4. uri pop. na pokopališče v l'eharjiri. Težko prizadetiin rodbinain nase iskre- no sožalje. vrli narodni ženi pa bodi blag in prijazen spomin! Greinij trgovcev v Cel.iu ima jutri 22. tin. ob 10. uri dop v niali dvorani Narodnega doma redni obeni zbor. Za pust in pies. V Celju smo po mi- losti božji in dobroti mesarjev za božič- ne praznike komaj dobili ineso, scveua siiKi inorali sprejeti višje eciie. Kaknr čujemo, te cene zopet ne odgovarjajo, in vse kaže, da liomo naislabše kravje meso plaecvali skoro oo 50 kron. Doma- ei in laški izvozniearji, ki jih mrgoli po naši zemlji, plačujejo kmetom že cone do 50 K za kg žive teže. Kaj knietii. kai Iz- voznicarju in kornu se mar. ako sc bli- žajo cene mesa visini, ki je za nas ljucll, ki moramn jesti, nezmagljiva! Vsi venio da izvoza ne bomo zastavliali in ne bo- mo vagonov zadrževali. tako so nekdai spoznal, brada mi .ie med rnrzlico precej zrastla, obraz ie bil udrt. Komaj sem sc vsedel k mizi, sem zapazil gospo Gabin, ki je prinesla čašo, da kupi va\ dva soua kave. Postavila se je pred blagajniško mizo in y. gospodinjo klepetala o eeneah vseh dni. Pazno sem poslušal. »Dobro!« je vprašala gospa. »Ta »- boga mala iz tretjega nadstropja se je vendar koncno odločila?« »Kaj hočete?«, je odvrnila gospa Gabin, »kaj naj pač bolj panietnega sto- ri. Gospod Simoneau ji ie izkazal toliko prijateljstva! ... Srečno je koneal svoJe zadeve, podedoval je vcliko preinoženje, ponudil ji je, da jo vzame v svoj kraj. kjcr bode pri teti živela ž num. ker pn- trcbuje zanesljivo osebo.« Gospa se je na lahko zasmejala. Hiiro sem skril obraz za časopis, ki sem ga bral, čisto bled. Roke so sc mi začelc tresti.- »Brez dvonia se bode končalo s po- roko.« je povzela na novo gospa Gabin. »Nič nisem opazila napaencga. Mala je objokovala svojega soproga in mladi inož sc je obnašal popolnoma pravilno •. Včeraj sta odpotovala. Ko bode čhs /^a- lovanja pri kraju, bodeta storila. kar bo- stn hotel a.« V tern trenutku so se odprla vrata. ki so vodila iz drevoreda, na široko in Dede je vstopila. »Mama, zakaj ne prides gori?*... Nestrpno te čakam, pridi hitro.« »Takoj, ti me eisto zmedes!«... ]c rekla mati, Otrok je ostal in poslusal žcnski. Na (jbrazu se ji k videlo, da ie nrava pa- glavka. ki je vzrastla na nariškeiii tlakrif. »Poslusajte pred vsem.« je razlagn- la nadaljc gospa Gabin. «umrli ni maral gospoda Simoneaua .... Sedai se mi ni vcč prikazal, ta suhec. Vediio ie bilo sto- knnje! Ni denarja, ni denarja! O! Nc! Res! Tak mpž kot je bil ta. je bil pac ne- prijetcn ženi, ki ima živo kri... Med- tcm, ko je gospod Simoneau bogat mož. nioean kakor Turek ...« »O!« se je vmešala Dede, »nekega dm- sem ga -videla, ko sc jc uniival. Po rokah je zelo kosmat.« »Ali se Jni pobereš!« jc zakricafa starka in jo potisnila proc. »Ti vtaknes zmerom svoj nos. kamor bi ga nc smela.« Zaključila je svoj po-govor: »Vcste! Oui jc res pra\- naredil. da ie nnirl. To ie velika sreea-' Ko sem i,e '/ua.sei zoi)ct n.i ulici, sem korakal prav poeasi. noge so se mi sibile. Prevce pa še niseni trpel. Je celo zasmejal sem se, ko sem zapazil svojo senco na solncu. Postal sem celo zloben, sanio eno misel seni imel, porociti Mai- gareto. Spomnil sem se, kako se je doi- gočasila v Guerandcu. na njeno mucno hi trudapolno življenje. Draga zeuka sc jc kazala dobro. Nikdar nisem bil njen Ijubček, ampak brat, ki sem io ob.ioko- val. Zakaj bi znova razburkal življenje.fJ Mrtvec ni ljubosumen. Ko sem vzdignil glavo, sem zapazil, da sein prišel do vt- ta Luxemburg. Vstopil sem, sc vsedel na soluce in sanjal z vcliko sladkobo. Misel na Margareto me jc ganila. Predstavljal sem si. da živiin na dcželi. v majhnem mestu, zelo srečen, zelo l.iubljcn. zclo spoštovan; ona je postala veliko lepSa, imcla je tri decke in dve deklici. Toraj! Bil sem priden človek. ker sem uivirl tcr gotovo ne bodem napravil vclike neiun- nosti, da bi vstal od mrtvih. Od tcdaj sem veliko prepoioval, v.\. vel sem po malern povsod. Srednji člo- vek sem, ki je delal in jcdel kakor ves svet. Smrt me ni več strašila; zcli se mi pa, da ne mara zame, sedai. ko nimam nobenega smotra, da živim iti.bojim sc, da bode name pozabila. v Jugoslaviji hoteli slabi preroki. Vsi pa verno, da imanio pravico do življenja vsi, ki delamo, in ne samo oiii. ki orjejo, seiejo in žanjejo ali oni, ki trgujejo in prektipeujejo, vsi tvorimo narod in dr- žavo. Jnlijana Filipič, o katcri snio poro- eali, da je bila aretirana. jc 41 let stara, soproga Antona Filipiča, doma iz Voj- nika. ProŠJije za podaljšanje policijske ure je vlagati pri okrajnein glavarstvii na;i- manj 10 dni pred dotičniin diievom, na cigar veeer naj se podaljša poHcijska ura, ker se pošljejo te prošnje na po- krajinsko upravo. oddelek za notranje zadeve, ki edino dovoljuje podaljšanja. Kdor bi kasnejc vložil i>rošnjo, se bo si- cer predložila pokrajinski vladi, toda če se prošnja pravocasno ne reši, si ima prosilec sain scbi pripisati posledice ter bode moral imeti prostore ob navadni policijski uri zaprte. Brzojavne in tele- fonske intci vencije odklanja okrajno gla- varstvo že v naprej. ker so proti služ- benim prcdpisom. Plesna sola Pečnik iz Mariboia se prične v pondeljek 23. jan. v dvorani Iio- tcla Skoberne. Več glej v oglasu! Zdravstveno stanje ministra dr. Žer- java se zboljsuje. Vnetjc pljuč ponelia- va, vnetjc porebernice sc razvija nor- malno.'Srcc je bilo v četrtck dobro, tcin- peratura 37.5 do 38.2. Kralj odklonil povisanjc civilne li- sle. Kakor i>oroca Bcograjska »Samoa- prava«, je kralj Aleksander odklonil po liovem proraCunu predvid'cno povisa- nje civilne liste na 3 millions dinarjev. Svojo odločbo je motiviral kralj z nujno potrebo varcevauja pri vseh drzavnlh izdatkih. - lJo dosedanjem proraeunu ima kralj civilne liste 1,200.000 dinarjev letno, d'ocim je prejcrnal kot prcstoloiui- slcdnik 120.000 dinarjev; urine Ojorgje dobivii letiio 60.000 dinarjev. ostali čla- ui kraljeve liiše pa nc dobivaio od drža- ve nikake apanaže. Svetovne gospodarske konierence v Oenovi se namcravaio udelcžiti zn- stopniki 25 držav. V Varaždinu je iimii v visoki staro- sti kanonik Milan Knčcniak. odličen ju- goslovenski rodoljub in voditelj varaž- dinske organizacije Deniokratske stran- ke. Blag inn snoinin! Zdravstveno stanje papeža se jc giasom najnovcjših poročil poslabsalo. Teinperatnra se je 19. tm. dvignila na ,W.9. Bronliialni katar se Siri. Z ozirom na visoko starost je pricakovati koinpii- kacij. Limrl ie 19. tin. v Ljubljani nenado- ma ravnatclj trboveljske prcniogokopnu dnižbe g. Bella Max. Bil ic edeu uajspo- sobncjsi'h veščakov. Petdinarski bankovci se zaradi iiiiio^'ili falzifikatov vzemo iz prorncfa. Državni uradi jih sprcjemaio samo 5e do 20. tm. Do 20. jul. jih zanienjavajo Narodna banka in njene podružliice, po 20. jul. pa samo Narodna baiika v Beo- grad ti. V Murski Soboti se tamošnja gini- nazija prctvori s tekočiin šolskim lctom v državno rcalno gimnaziio. Poslanec Urek (SKS) je vložil tožbo proti zcniljoradnikoin Novačanu, Malie- nu in KnraltiJ, ki so trdili o iiiem, da je ¦za časa volitev 1. 1920 vzel od dr. ^eria- va 30.Q00 K za SKS. Iz Italije izgnani so vsi neniški iiovi- uarji, ki so Avstrijci ali so prisli v Italiio po prevraiu. Izghiila. Ncža Planine roj. Uniek, srednie vclikosti, močnc okroglc posta- ve, podolgastega obraza, kostanjevih las in sivih oči, jc v noči od 5. na (\ de- cembra. nšla svojemu možu Cirilu, po- scstnikii v Križah st. 8, okraj Kozje. Z ujo jc izginila velika svota denarja, o- krog 100.000 K. Kdor jo izsledi, naj jo odda na sirnske Cirila Pfaninc pri lijcm doma. K.je jc Jancz Stritar. čovljarski va- jenec pri Ignacu Poharjn v Radecah? Imcnovaui, ki je neznano kam uscl, Je šibke postave, bledega obraza, crnih las, /dravih zob in oblcčen v. rujavo oblcko. Kdor bi ga izsledil, naj ga odda oeetu Dominiku Stritarju, posestniku in go- stilničarju na Bregu St. 10. občina Lo- ka pri ZicUmem mostu. Imenovanje v državni službi, Po- krajinski namestnik je imenoval za defi- nitivne na dosedanjih službcnih mestih SteV. 8. »NOVA D 0 B A« Stran 3. tele provizorne živfriozdravnike: Joslpa Kodreta v Zalcu, Franca Lobuika v CJornji Radgoni in Franca Vcbleta v Ko- njicah, vse v IX. čin. razredn: uadalle Franca Baša v Mozirju. Ant. Soka v Dolnji Lendavi, Pavla Kolenca v Dravo- gradu in Antona MoCilnika na Prevaliati, vse Stiri v X. öin, razr. drž. uradnikov, Uinrla jlc v šoštanju gdč. Slavka KoSanova, diiakinja 4. gimn. razreda. Bl- la je izredno nadariena. Podlegla je jctiki. N. v m. p.! MeduanKlna železniška konfcrcnca v Rtniu. Naša vlada je prejela poziv, naj doioei delegate za nrednarodnc železm- Sko konferenco, ki se bo vršila v Riinu IS. do 30. aprila tl. Na konfereuci se bo razpravljalo o vprašan.iih železniškcffn proinela. Avstrljski sekvestri. V notranjcm ministrstvu so je sestala komisija, ki ima rešiti vprašanjc sekvestriranili posestev naših državljanov, naha.iaiočih se v Av- striji. Komisija obstoji iz dr. Kostrcneiča, dr.. Arangjeloviea in ravuatelia Praprol- iiika. NovoliiHMwvanl skof v Sibenik'u. Škofom v Sibeuiku je inieiiovau O. Mi- leta, ki je bil dosedaj v Rimu. Siovesno ustoličeuje bo I. februnria. Turistika in sport Podružuica SPD v Mariboru je vpo- slala Ijubiteljem planinstva plakate z-, plauiuski pies I. februarja tl. v Götzovi dvorani v Mariboru. Kdor ima te plaka- te, naj jih blagovoli razobesiti na viduih in vamih niestih. Za to iskrena hvala! Na svidenjc na planinskem plcsu in po- horskem seimu v sredo due 1. fobruarjn 1922! »Sport«. St. I. Or. C. Zižek: Pomer, sportnih organizacij za razvoj sporta. — Dr. D. Bleiweis-Trsteniski: O nemški vl- soki šoli za telesne vaie. — Pariško zrakoplovstvo. — ObCSni zbor Jugoslov. koles. podsaveza Ljubljana. — Občm zbor kolcsarske Ilirije. - - Belecke. Občul zbor Jugosiov. kolesarskosa podsavcza Ljubljana se je vršil S. tin. v Celju. V Sloveniji je danes 11 kolesai- skih klubov, od katerih doslci še 3 iiiso prišli do delovanja. Najmočnejši klub Ie ilirija v Ljubljani. Kolesarsko - sportno g'lbanje v minolem letu je bilo zelo zi- vahno. Za tekoče leto se pripr.ivljajo sledeče prireditve: zvezdna dirka v Ce- lje, dirka Ljubljana-Maribor. sknpinska dirka na 40 km, cestno prvenstvo Slo- venije na 1, 10 in 100 km in gorsko pr- venstvo Slovenije. Ce bo mogočc, bo tu- di dirka krog Slovenije. Podsavez se inienuje odslej Jugosiov. kolcsarski pod- savez za Slovenijo. Sportnl klub Celje ima v torck 2-i. tin. v gostiliriških prostorih Nar. doma svoj letni občni zbor- Razdeljeae bouo pri tej priliki tndi diploma za zadnje pla- valnc tekme. Med slovenskim meSča::- stvom bi bilo želeti mnogo vee zanimit- nja za razvoj sporta v Celin. zato se naj občnega zbora nasega spoi'tliega klnba, ki v težavnili razmerah pridno clcia, v velikom škvilu udeleži. Jz Boliinla se nam poroča: VsleU obilo zapadlega snega v Bohinin odpade na dan 22. tin določena predtekma zn sankaško prvenstvo Bohinja in se pre- loži na pozncjši eas. Ako ne pride do kukih spremenib, se bodo virile glavnc Mošnje ziinskosportne tekme ob slede- cih dnevih: 5. febr. Smučarska tekina za Prvenstvo JugoslavUe. 12. febr. SrrmSKa tekrna v skokn. 19. febr. Sankaska tek- nia za prvenstvo Jngoslaviie. — Sportru zveza Ljubljana. »Sloveiiskega lovskega društv«« Xl. mini občni zbor se vrši letos na ^večnico due 2. febr. ob 3. uri pop. v r.c- stavracij.skiii prostorih Nar. doma v Uubljim» z obiCajnim dnevnim redom. 1 o';lvljani° Clanc. da se zborovanja za- «fsljivondcleic.kcrborešitivečaklu- almh vpraSan, Vsak ÖIan ]Mo Sc pet odsomrfi eianov. Kot pooblastilo velja druStvena izkaz„ica (l,IaC,lni list) zastopanega. Veljavne so tudi §c lanske izkaznice. Samostojne prcdlo^e je prU glasiti 8 dni prej odboru sicer pridejo \ razpravo le, če jtm obeni zbor prizi>a značaj tnijnosti. Odbor. Ssi Prosveta. Meliere. (Ob tristoletnici njegovega rojstva.) Jean Baptiste Moliere (pravzaprav ^oquelin). najvcčji francoski pesnik za burke, je bil rojen 15. jan. 1622 v Parlzu in je umrl 17. febr. 1673. Bil je sin pari- škega mcščana, dvorncga tapetnika, kl je dal svojega sina na razna in-ili^a, da bi se teni bolj iZiteil. Studiral ie pravo, katero je tudi nekaj časa prakticiräi. Srce ga je pa vleklo drugam. v glodnll- žt-e. Leta 1643 je postal Clan gledaliske dsiižbc L'lllustre Theatre, kateri jo na- Celjcval že leta 1650. Letü 1658 je igrai prvič pred kraljem Lndvikom XIV. Leta 1062 sc je oženil z 19-Ietno igralko Ar- mande Bejart, ki mu je pa zajcrenila ceto življenje. Pri 4. predstavi »DomišljavcRa bolnika« ga je v glavni vlogi prijel sreiu krč in je Se isti dan umrl. Cerkveni krogi mu niso bili naklonjeni, zato so ga tucn pokopali po tioči brez cerkvenih slovc- snosti. Spisal je 32 dram. Na višek se je povspel pri dramah Lc tartdffe, Le mi- samhropo in L'avare. v katerih je botci vzgajati Ijudi na zakonski stan. Najbfllj so mu zamerili pri Tartuffcu. v katerem je razkrinkal navidezno pobožnost, n\ cerkveni kregi so mu nredbacivali, da sc je hotel norcevati iz Najsvetejšega. Mo- liere je bil mo?,, ki je sovražil laž in hi. uavščino. Bičal je neizprosno slabe na- vade vscli stanov brez izieme. Največja njegova slava ¦ obsLoji v tern, da je res večni pesnik človeštva. Osebe, ki jih je vstvaril, ima in tako ja- sno dtisovrio fizionomijo, da iih vsak la- liko jzmed tisoe spozna. Clovek se tuko vživi v \\Il\ da nusli, da ie ž niimi živei. V'sako stolelje jih ima za svojy so\ rst- nike. Najvišju InStanca, je-li njegovo Ue- lo bilo dobro ali ne, je bila njegova do- bra stara gospodinja, priprosta navadiin kmetiea. Kadar je koneal kako delo, jo jo povabil k sebi v sobo in ii čital. Ce se je kuharica suiejala, je b;l Moliere z:ulo voljen, če je pstala pusla. ie dramo uničil. Moliere je bil istocasno igralec, av- tor, ravnatelj m režiser. Tako izvanrcd- no jü bil nadarjen, da je lahko razvese- ijeval navad'uo ljudstvo in dvor. Cista duša in dobrohotnost srea združena z izvanredno nadarjenostjo sta dala ne sa- mo Francozom, ampak vsenin svetn pc- snika-učitelja. Slava njegovemu spo- minii! Koncert v Žalcu. Due 22. Jan. pride narotlna godfoa iz Maribora in prirodl v dvorani g. Kcbleka vclik zabavni večer z resriim in humorisilčnim delorn. V pr- \ em. so prvovrstna glasbena dela, v drugem pa dvc baletni točki. dvc nm/.,\. kalni komični enodejanki itd. OdoIu'Uev Solskc Imjige. Ministrstvo za trgovino in industrijo ie odobrilo Sol- sko knjigo »Blagoznanstvo« za dvoraz- redne trgovske sole, del I. auorgansko blago in del II. organsko blago. Knjigo je spisal Fran Verbič,.založila na io je /a- loga Šolskih knjig v Ljubljani. Vestnik invalidov. Statistika vojnili invalidov. Med- narodno tajništvo invalidskih organiza- elj je izdalo statisliko vojnih invalidov v kolikor jo je nioglo zbrati. Po ti pribli- žni statistiki je danes v državah, ki so sodelovale v svotovni vojni. okoli 0 mi- üjonov invalidov, ki so do državah raz- deljeni takole: Francija 1,500.000, Nem- Cija 1,400.000, Anglija 1,700.000. Italija 570.000, Poljska 320.000. Amerika 245 tl- soč, Češkoslovaška 178-000. Avstrijn 164.000, Jugoslavija 150.000. Kanada SS.OOO, Rnmnnija 84.000 hi Belgija 40.000. D o p i s i. LaSlio. V pondeljek 23. ian. ob 5. un pop. ima tukajšnja podružnica Ciril-Me- todove driižbe v tfostilni Tadina svoj občni zbor. Petrcvsie. Društvo »Sokol < v Pc- trovčah ima svoj prvi redni obeni zbor v nedeljo dne 22. jan. ob 15. uri popoklnc v dvorani g. Vodenika. Orlže. TukajSnje dramutieno društvo vabi na svoj redni občni zbor. ki se vrši v nedeljo dne 5. febr. tl. popoldac ob 5. uri v dvoranige. Amalije Pikl. Vstop i- majo tudi nečlaui, prijatelii kulturncga dela. —¦ Odbor. Hrastnlk. Zmrznil je v nedeljo po- noči ob eesti iz Sv. Katarine proti Hrast- niku upokojeni rudar Blaž Kirn. /Vlož se ga jc preveč napil, obležal v snogu, kjer so ga našli drngi clan rnrtvega. Iz Trbpvclj. UCitelistvo v Trbü\'- I.Kth Je priredilo večerne srbske teeajc. kateri Se yrJsijo trikrat na teden po 2 uri- Na teh tečajih pomT-ujc in predavn o srb- skeni jeziku <— srbski književnostt in knltnri sploh, neumorno marl.iiv gospoct Miloj Jovanovič, delegat ministrstva sa- obračaja pri rudnikn v Trbovljah in si- cer brczplaC-no. Oospodu delegatu sc mora izrcči vse priznanje, da poleg svo- jega obilega dela žrtvuje še do 6 ur na teden za izobrazbo nčiteljstva v srb- skem književnem jeziku. TeCaie poseCa okrog 30 ueiteljcv in ueitcljic iz Trboveij in Trbovelj-Vode, 3 kateheti in nekaj naših vnetih privatnikov. Srbski kro- žek je sklenil. da priredi ob proslavi go- du sv. Save poučni in zabavni večer, na katereni se bode predavalo o tern naj- veejem srbskem narodnem svetnikn, de- klamovalc srbske junaškc pesmi, pele srbske narodne pesmi in končno plesal kolo. Biti hoče lep večer. Torei šo enkrat srč-na hvala gospodn delegatu Jovanovl- ču za njegov požrtvovalni trud in ?.e- liTTio, da bi -tiašel več posnemalCev po- sebno v večjih krajih in mestih. Lc na. ta naein se bodetno najbolie in najpreje spoznali z našim junaskim. bratskim srbskim narodom in le na ta način botie naSa državna miscl in beseda meso po- stala. — Tone. Iz Žalca. V nedeljo, dne 15. prosinca tl. je priredilo »Gasilno društvo v Lev- cu svojo prvo «led. predstavo n-.i odru Dram, dništva v Žalcu. Videlt sino no- vi'iice na deskah iz kraja, ki ie bil v izo- brnževahiem oziru doslel zanemarjen. Zalo je ta pojav iz Levca tern bolj raz- veseljiv in se nj ^uditi. du ie initi sosp. režiscr iz Ooricc, Id je pošilial »dušc v vice«, prav ležko stalištV. Prva igni »Stari in mladi« je 51a še gladko izpotl rok, a druga »Oasilea hoče ...« je žo te- huičuo nemogoča in ie naibrz «vsled te- ga« poi^srečila tudi na odru. Vkljuo sncžriemu zainelu se je uabralo so prc- coj Ijudi n spodnjih vasi. ki so bili ob- sojeni zinrzovati v dvorani. Med odmon je ubrano sviral tamburaški zbor iz Pi- rešice. Drugo predstavo priredijo Lcv- čani v Petrovčali. kjer imaio proti pro- šnji in primerni odskodntui oder na raz- polago, ker jtm je k-ta bližji in priklaii- nejsi. Levčani le vrlo naprei! Slovcn.igradec. Koncert povskega drnSLva in salonskcga orkestra v Slo- venjgradcu se ponovi v nedeljo, dne 22. jan. 1922 ob 3. uri popoldne. Znižai^ cene. Socijalna politika. ODGOJA IN ZAŠČITA OBRTNO- INDUSTRIJSKEÜA NARASCAJA. (Elaborat iz ministrstva za soc. politiko, ki nam ga je dal na razpolago min. n. r. g. dr. V. Kukovec) (Dalje.) II. Strokovtil pouk v d'elavnlci. Or«:nnizacija xn iwko in skrbstvo vajcueev in niladoletnih delaveev sPreJ- me tuko pripravljenega dečka ali doklico v svoje okrilje in ga namesti v izbrani obrti. Predno ga organizacija odda na to mesto, bi moral prebiti vsak vajonec za- dnjo, strokovno prei-zkušnjo v posebnin. jedino temu namenu služečim zavodoni, v učnih delavnicah. V tern zavodn bi se izvršila prava strokovnjaška izbera, ta- ko da bi bila mogočnost pogrešne izbere obrti po preteku tudi te preizkušnje o- inejena na minhnimi. Prva. v prejžnjcm ndstavku označena. ovidenčna določitev stroke bi bila le približna prcsoja, da s« brez velikih napak odda deeka ali dckli- co na primcnio strokovno centralo or- ganizacije, o kateri se bode poznc.ie še govorilo. Ta prcizkušnja bi bila potrcbna v splošnem le za vajencc. Pri mladoletnih delavcili bi bila enaka preizkuSnja le za one potrebna, kateri se posvetijo bre* predliodnega obrtnega učenia višje kva- lificiranemu iudustrijalmemu delu n. pr.. strugarstvii. Vsi ostali niladoletiii de- lavci bi se lahko takoj po dovrSenju pri- pravljalnc Solo posvetili določcnemii po- klicu. Oinenjeni strokovni preizkušnji b: služili vajeniški domovi. ki bi morali i- meti posebno učne delavnice za vse glavne strokovne panoge. Sprejetega gojenca bi se zaposlilo en ali dVa tedna pri gotovem delu vsakc obrtne panoge. Pri torn njegovein zaposlemu in vedenju bi se ga najskrbnejc in do najmanjšifi detajlov nadzorovalo in presoialo njego- vo posebno nadarjenost in izurjenost. Pri tej preizkušnji bi bilo točno opazo- vati vsako najmanjso kretn.io. vestno presojati čas vsakega posamcznega de- hi, utriijeiiost, veselje in volio pri vsen obrlnih vrstah, katcre gojcn?c nbsoi- vira. Po liai^vj /c uiMiiCcui oi/ic-jitv'i Zn gotove obrtne skupine- (n. pr. živilne. ko- vinska, lesna industrija itd.) bi seveda ne bilo potrebno, vsakemu gojencu prc- d'jlati vse obrtno vrste, nego le obrtne vrste dotične industrijalne skupine, za kalero je bil iz prvotnih razlogov goje- nec izbran. Računam torej, da bi ta pre- i/ikušnja ne trajala vee kot mesec dm ali največ 2 meseca. Pa tudi če bl tra- jala dalje, bi bilo to le v korist vujenca in obrtnika-mojstra, ker bi s to preizku- Snjo lahko odpadla zakousko predvide- na proizkuSna dob a P.ri obrtniku. Do- seglo bi se s to preizkusnjo tudi, da va- jenec no bi inenjaval tako nogosto uc- noga mojstra, dokler ne pride do pravc in prik.ladne sltiz.be. kar se danes talco pogosto devgaja in kar znaCi veiiko de- lavuo izgubo za mojstra in va.ienca. Po preteku te preizkiišnie vstopi torai vajenec v učenje njemu namenjenc o- brti po danasnjem sistemu. Za to učenje sc seveda ne more prcdpisati kakih po- sebnili norm, kcr je učenje odvtsno od individuahiosti mojstra all nomočnika, in bi tudi vsi evcntuelni piavilniki bili lo mrtve črke, kateri sc bi le v na ire dice i- sih prtmerih uvaževali. VpraSanjc je pa pri res priliki na mc- stu, ali jc obrttio license po dannsnjem si- stemu vajeništva sploh pravilno in edino odgovarjajoče za iznčenje gotove obrtf. Zanikam to vprasanje in Irdkn. da vaje- niško izučovanjo po današuiem sistemu ne odgovarja sistematičnemu in vzorn-c- mu pouku obrta. Odpravil bi vse vajeni- stvo'iz obrtti-.li delavnic in ustanovil je- dino primerne obrtne sole, ki bi vzgoj-e- vale izključno obrtni in iudustrijalni na- raSčaj. Ker je pa ta cilj pri današnjih raz- merah in v doglednem času še nedoseg- Ijiv, jo tudi vsako utemeljevanje in zago-. varjanje tega novega ii^nega sisleina v tej razpravi neumestno. Olavna naloga organi-zacije za nego in skrbslvo vaiencev med učno dobo vajenca bi bila redno in strogo nadzorö- vanjo, da se vajenec zaposli iedlno pri obrtnem delu, da marljivo sledi strokov- nemn pouku mojstra in Domočnikov, da - se izuči v vseh delih dotične obrti in üa se toCno drži delavnega reda odnosno delavnice. Vse prestopke delodajalca bl morala skušati organizaeija sporazum- nim potom odpraviti, vajenca primerno opominjati in medsebojne spore ublaže- vati. Le v primeru, da bi delodajalec po- novno grešil proti dolžnostim napram vajencem, bi morala poklicati organiza- cija obrtnega nadzornika. da odpravi nered, od^osno da kaznuje obrtnika, ki greši proti predpisom. Učno dobo bi imela organizacija v sporazumu z učnim mojstroni določiti od slučaja do slunajtočiiejše racunc. posebne knjige, katere bi bile pod strogim naJ- | zorstvoni organizacije. Na ta način bo vajenec že v" na.iz?o('"p^: •' '' •-•¦''M Stran 4. »NOVA DO B A« Štev. 8. gospodarsko ravnati z denariem in se uvajal v praktično knjigovodstvo. V vsaki delavnici mora biti za va- jenca določen toeni učni program, kate- rega mora nadzirati organizacija. Tako n. pr. za ključavničarsko delavnico: 1. pilenje in dletenje; 2. vrtenje, rezanie vijakov, nltanjc, upogibanie: 3. kovanje; 4. strugarenie: 5. dclo na aparatlh in stroiih. Popofoioma pregrešno bi bilo, Če bi mojster prLčel učiti vaienca najprcj s kovanjem in strugarenjem in potem šele s pilenjcm in vrtanjcm. Scveda mora organizacija sama sestaviti točne učne programe za vse vrste obrtl. Posebna skrb organizacija mora bi- ti, da so vajenci stalno pod strogim nad- zorstvorn mojstra in pomočnikov in da obrtnik ne zaposli prevelikega števila vajencev v primeri s številom zaposlenlh pomočnikov, kar se žalubog v današnjein času zelo splošno ugotavlia. V nnbenem primeru se nc sine dagoditl. da bi prišla na enega pomočnika odnosno na mojstra več kot 2 vaienca. Vsako prekoračenje tega števila se mora brezpogojno In ne- odložno odpraviti. ako se hoče. da se bo vajenec v pogojeni učni dobi izučil in spopolinil v svoji obrti. Zadnja naloga organizaclje glede učne dobe je soodločanie pri pomočnižki preizkušnji. Noben vajenec ne more in ne sme zaključiti učenja brez odobrltve organizacije odnosno, v nasprotnem slu- čaju ne sme noben delodajalec zavlače- vati odpustitve vajenca iz učenja, ako, je vajenec po mnenju organizacije zado- stno izučil dotično obrt. V primeru, da bi se delodajalec protivil pravočasno izdali vajencu učno pismo, opravičena mora diti organizacila. da izda vajencu odgo- variajoče izpričevalo in sioer sporazum- no z vodstvom strokovne sole, o kateri bo v prihodnjem odstavku obširnefc go- vorj-eno. Ako tudi preneha z zaključenjem učne dobe glavna naloga organizacije v pogledu varuštva vajenca, nai bi orga- nizacija raztegnila svoje varstvo in svoj delokrog tudi na pomočnike, v kolikor bi sc scv-cda le ti prostovoljno oglasili pod njeno okrilje. Ka.iti izučeni vajenec še dolgo ni mojster in ne tudi tako dobro izšolan, da ne bi potreboval nikake pod- pore. Ker pa to nc spada v ožji okvir ic razprave, naj bo odločitev prepušeena organizaciji. Prchrana pasivnlh kra.iev. Miiiistr- stvo za socijalno politiko priuravljn ob- širno akcijo za prelirano naših pasivnlh krajev. Poleg državnih ustanov sc boilo pritcgnile k tcitm delu tudi eospodurskc ustanove zasebne iniciative. Podporno Uruštvo sleplh v Ljubljanl Wolf ova ulica 12, se najvljudneje zahva- ijuje vsem plemenitim sreem. ki so do- prinesli dar za Božič in Novo leto in « tern pripomogli našemu odboru, da je lažje razdelil med vsc svoje redne člane — razun odbornikov — po 350 K kot prvo novoletno podporo. Tu smo spo- znali požrtvovalnost za naše dntStvo, kajti marsikatera revna starka ie princ- sla zadnji dinar, da ie prispevala našim potrebnirn rednim članorn. 2elimo, da bi se tudi premožnejši bol.i zaniniali za na- še društvo, ki zbira in oskrbuie najpo- trebnejže, to je slepe. Za odbov: O. F. Inrasek, tč. predsednik. Pro« povodiiii pijančevaina. 49 litrov opojnih pijač na osebo v Sloveniji..... to je signatura naših razmer. Poidrugo mi- lijardo kron na leto po grin! Pri tej dra- ginji hi pri tej bedi... In mi bl tern kri- čečim pojavom nasproti ostali hladni?! Kdor ima še kaj srea za dom in rod, zga- ni se! Vsl prijatelji ljudstva — na noge! V nedeljo dne 22. januar.ia bo veliko. ce- lodnevno zborovanje in posvetovanj- v Ljubljani v «Unionu«. Kako ustaviti po- vodenj pijančevanju in razuzdanosti med Ijudstvom? Te dni pa izide »Preporod«, glasnlk za nravno povzdigo naroda. Ce- na letno samo 10 Din. Kdo bi iih ne dal z vsseljem za tako stvar? Med maso mo- ra. a še prej med intel&enco! Sprejmite ga dobrohotno! Narodno eospodarstvo. RIBARSKI TECAJ NA BLEDU. V dneli od 28. do 30. decembra prcr- šlega leta vršil sc je na Bledu prvi teča] zri umetno ribogojstvo. Vodil ie tečaj lias" znani najbolj.ši in svetovno vpoštevam ribarski strokovnjak prof. Ivan Franke ob primeniem številu vdeležencev. Na Bledu se nahaja 5e staro ribje vališče ob potoku Rečica. ki tvori glavni dotok jezera. To vališče je dal odsek z:i ribarstvo Pokrajinskc uprave, oddelka za kmetijstvo adaptirati ter opremiti z novimi modernimi takozvanimi Scher- belhuberjevinii valilnimi aparati, v nc- katerih bližnjih studeneih pa napravitl provizorična vališča, tako da znaša ka- paciteta cek naprave do pol milijona iker. Te blejske naprave so le začasne, kor se namerava zgraditi to leto nov moderni ribogojiii zavod v Bohinju z velikim valiačcm (za poldruj? milijon iker) in primernimi ribniki za odgojeva- nje ribjega zaroda. Načrti za to največjo ribogojno napravo so že izdelani in zasi- guran je tudi že potrebni kredit. Iz tc&n ccntralnega zavoda nameravajo zalagall vsa inanjša lokalna vališča z ikrarni, do- čim bi se zarod dobavljal direktno rl- barskim gospodarjem. Potrebno pa je, da sc interesentje upoznajo temeljlto in to tudi praktično z vsemi oosli umnega ribogojstva. V to svrho je sklenil odsek za ribarstvo pri oddelku za kmetijstvo prirejati vöcdnevne rlbarske tečaje, ka- lerih prvl se je vršil zadnjcdni lanskeg?i leta na Bledu. Čas za njega prlredHev diktlra narava. Kakor lansko leto, so sc tudi letos drstlle postrvi radi majhuih voda izredno pozno in tako se k vrgil glavni lov za plcme baš o BožkHi. Naš izkuäeni prebogatl ribarski nc- stor prof. Ivan Franke obdelal je s svo- j!mi predavanji na tem prvem tečaju po- leg sploänih naukov o ribah In rlbogoj- stvii predysem pridobivanie iker, lij'h unietno oplojcvanje in valenje. Vdele- žen-ci so imell priliko praktično spoznatl vsa dela v ribjem vališču. osmukanje plemenk in sameev, vlaganje iker v va- lilnice (ali ležnlce hrv.) primemo r-eguii- ranje vodnega dotoka ltd. Konečno se Je gospod predavatclj dotaknil tudi vpra- Sanja prepotrebnega varstva naSih rib- jih voda in zatiranja škodljivcev ribar- stva, pri katerem treba nastopiti z vsemr sredstvi. Poslednji dan se je priredil kra- ¦ tek izlet v Sotesko. kjer nudi Sava-Bo- hinjka vse razne oblike Korskega toka. Tu je videti mnogo drstišč. posebuo otl postaje nizdol do mostii in pod jezom v Stengah. V zgodnji pomladi, ko pridc čas za vlaganje zaroda v proste vode, st bo vršil drugi ribarski teča.i na Bledu, ki ho obravnaval v glavnem odgojevanje za- roda in umno gospodar.ienje v ribjih vo- dah. Zcleti je, da se tega tečaja vdcležc poleg kmetijskih in gozdarskih strokov- ujakov posebno tudi naši kmetovalci, ki imajo priliko in veselje udcistvovati sc tut tem pri nas še sila zaneinafjcMiens Rospodarskcm polju. RAZMISLJEVANJA O VINSK1 TROAT- VI I'm NA DRŽ. VINARSKI IN SAD- JARSKI SOLI V MARIBORU. (PoroCa ravnatelj Andrei Zmavc.) (Konec.) Letos se pojavlja pri neklerili nio- žtill iz grozdja, ki se je močno ali -pozno žveplalo proti oidiju, a ga deževje ni niojflo izprati, ker ga ni bilo dovolj, iic- prijctni okus in dull po «nilih iaicili, ki ga povzroča žveplov vodikovec. To ni bo- lezen, ampak napaka vina, ki nastane vsled navzočnosti žvepla med kipenjein ter &c odpravi s pretakanjem v zažve- plan sod. Zveplov vodikovec ie plin, ki se z večine izgubi pri pretakanju v zrak, a ostale rrniožiiie tega plina pa razpadejo vsled navzofnosti žveplenaste kisline v novein sodu, da se žvcplo kot tako izlo- či. Vsaj po drugem pretakaniu ie napa- ka navadno odpravljena oopolnoma. Te- žji slučaj je, ako je žveplov vodikovec nastal vsled razkrajanja nezdravih an preslabih drož, pri kojcni procesu sc tvorijo še dru&e. snovi, ki dajeio vinu ue- prijeten okus in dull, da je to napako te- žjc popraviti ali sPloh ne. Grozdje, ki je začelo cvesti prve dnl junija, je naglo ocvelo in se dobro oplo- dilo vsled takratnega ugodnega vremc- na, tako n. pr. vse, vrste burgundca, mozlavina (šipon), rizlSiiK. siivanec i. dr.: sorte, ki so pa začele cvesti šeie okoli 10. jirnija ali pozneje, kakor n. pr. žlahtnina v nižji legi, so dolgo ovele in se jako po- manjkljivo oplodilc, kar je imelo za po- sledico manjSi pridclek. Jagode so se za- čelc niehčati deloma žc v Prvi polovici, večinoma pa v drugi polovici avgusta. Zorcnje jejpotcm dobro in naxh napre- dovalo. Vremenska opazovanja so za kirrc- tijstvo zelo važna, posebno pa še za vl- nagradništvo. Več ali manj so nam že v dobre.ni spominu letnlki 1917, 191S, 1919 in seveda 1920; dobra sta bila letnika 1917 in 1920, kterima sledt zooet dober leliiik 1921. Kteri od teh treh dobrih let- uikov je najboljši? 0 tem če,šče razprav- ljajo in dcbatirajo vinopivci ia se upozoruju do- mačl privrecbici, da posuijcše svoj'lm prijavima, da hu tako inoze biti mesto osignrano. Ured se »ZaKiebačkoga Zbo- ra« nalazi u zgradi Trgova^ke komorc Trg 29. listopada 1918 br. 1 Zagreb, devize: Berlin 155.50-157, BukareSta 220-225. MUan 1'70-1290, Lon- don 1252 1260, Newyork kabel v91-295, Praga 504 505, Pariz 2400-2420. Svica 57CO 5750. Dunnj 3.70 3.80, Budimpesta 39 50-40, Sofija 180, valute: dolarji 292 -293, rubiii 22—26, napolconi 1010-1020, marke 155-i57, leji 200-115, lire 1230, tnad2aiske kron 40. Curih, devize: Berlin 2.70, NewyorU 5.15. London 2173, Milan 22 45, Praga 8.70, BudimpeSta 0.68, Zagreb 1.75, VarSava 0.17, Dunaj 0.16 avstrijske i\g. krone 0,09 Pariz 42.20. KUPUJTE »PROSVETNO KNJIŽICO« »KLUBA NAPR. SLOV. AKADEMIKOV VCELJU«! Skupno Ftajieoslia poslanska zbarnlca z ogrom- no ve^'»° lirelda zaupnico novi vladi. Pariz, 19. jan. Izjava uove^a kabine- ta Poincarejevega, ki ie bila danes pre- čitana v zbornici, pravi nadalje: Povra- tek v normalnc razmere je odviseil pred- vsem od obnovc razrušenih pokrajin. V ta namen pa je prva potreba: nadzoro- vanie proračuna Nemčije, izdajanja no- vrih bankovcev in njeneg.a izvoza. Trudili se bomo za lojalni spora- zum z zavczniki in začeli ž njinii zopct razpravljati o raznih vprašanjih, ki jih jc treba nemudoma rešiti. S simpatijo za- sledujw-mo nastop in uspehe male enten- te. Podpirali bomo Še nadalje Zvezo na- rodov. Glede pakta za konsolidacijo mini v Kvropi se bo Francija čutila srcčno, čc bo mogln skleniti z Anglijo sporazum na podla^i popolne enakopravnosti. Preprečiti moramo tudi ponovitev sovražnosti med Orčijo in Turčijo. Ohraniti hočemo najboljše prijatelj- stvo do vseh narodov, ki so se borili on strani Francije, zlasti do Zedinjenih dr- žav, čijih sodelovanje ie pripomoglo k skupni zmagi. Vladna izjava koii'ca z apelom na zbornico, naj vanije f- vso odločnostjo pravicc Francije. Pariz, 19. jan. Na predlog poslaiica Arage ic zbornlca novi vladl z 127 proti 107 Klasovam izrekla zaupnlco. Razne vesti. 110 let je doživela Maša Poljak v stlii Tribnjii v Dalmaciji. Urnrla je te dni. Nczasilšaii i-oparski umor v Trsiu pri beleni dnevu. V pondeljek. ltmlo pred poldncvom, ko so ulice najboli živahne, so vstopili v Bolaffijevo menjalnico v Dantejevi ulicl (prej ulica sv. Antona) štiric inoški ter naperili revolverje proti bankirjevemu sinu, nicKovemu stricu Za- nultlju in uradniku Cassanelliiu. Eden ropariev jc skočil čez ORrajo. ustrelil % dvema streloma bankirjevega. sina, na- to pa pograbil iz blagajne denar. Ker se je vsled strelov zbralo Pred menjal- nico več ljudi, so zbežali roparji do bli- žnje ulice, kjer jih je čakal avtomobil. Trijc roparji so skočili v avtomobil, do- ^¦lm sta čctrtega vstavila dva stražnika. Takoj je skočil iz uvtomobila eden tova- rišev ter oddal šest strelov na stražnika. Eden stražnikov ie bil smrtno drugi pa tudi nevarno ranjen- Vsi štirie rgparji so se potem naglo odpeljali. Ranicni straZ- tiik je strcljal za avtomobilom. Pozneje se je javil na policiji Sofcr. ki je izpo- vedal, da so ga roparji 7. revolvers pri- silili, da jih je odpeljal v ulico Luigi Rizzi,- kjer so izstopili in izginili. Vsled stražnikovega strela je bil avtomobil preluknjan in znotraj ves okrvavljen. — _ Stev. 7. i,\OP Ü G B A. Stran 5- osMicm Hranilnica mestne občine Celje —»-«i V lastni palači j>r>i kolodvox^u. T3 O 'E •a o TEL ¦ n cs U> U1 Stan]e haniinih «log K 35,000.000. V edfiost rezer vnena zaklada BC 8.000.000. HRANILNE vloge, ki se spreiemajo od usako- gar, užiuajo najpopolnejšo uarnosi in ugodno obresiouanje. Poštne položnice strankam brez- plačno nwiovu poino/na akcija ob.iavlja nasled- ie porocilo o pokrajiiiah. kier razsaja lad, z due 1. januar.ia 1922: V Rusiji irada 33 miljonov liudi. od teh prcti 19 | riiiiijonom smrt vslcd lakotc. Vsak clan dobiva 300.000 otrok hrano od Hoove-s- ieve p-oniožiic akciie. 375.000 odraslih in otrok pä od Nansenove. Ostale pomožnc akcijc oskrbujejo okoli šest milijonov ijudi. Ostanek bo umrl od lakote, ako ^vropa takoj tie priskoči na doiiioč. 2teden. IZlCaZ o zaklanih živalih od 9. 1. do -. 15. 1. 1922 v mestni klavnici v Celju, II > \m mesarja. ii| 1 > ianuarja ob 1A2. uri po kratki mukepolni bolezni, 1 pieviaena s svetotajstvi, v starosti 26 let, v Gospodu zaspala. 1 Pogreb nepozabne rainke se vrSi v nedeljo ob 1/24. uri \ POP^ne IZ hiäe žalosti na teharsko pokopaliSče. | Dra^° P°kojnico priporočamo v blag spomin. | | Teharje, dne 20. januarja 1921. IJoško Cajhen, sopro&Božldar Jože sinček Neža Oset mati. France, Andrej in MlloS Oset, bratje. Mara, Minka Oset, Marica Cajhen, vnukmje. Dušan Oset, vnuk. Ana in Ignac Cajhen, tast in taSča. Ylesto posebnega obvestila.' Trgovina pohištva Marijo Biumgoptngf CEL3E, Eosposha ! I. ZS. GEL3E. Zaloga lesenega in tapetniškega pohištva vseh slogov. Vedno bo- gato sortirana zaloga v različnih — o— slogih. —0— I Obl. konc. posredovalnica za promet | ) 7. realitetami 148 50-50 , I Anton P. Ai*xen&ek \ Ceije, Kralja Petra cesta St. 22. i \ posreduje pri prodaji kakor tudi pri ' ) nafcupu hES, v5l, gra^čšn, xem* < > Ijiiöj fndustrij. podjetij itd. ve- ^ stno in pod ugodnimi pogoji. J ^^^^^L I^^^^B ^a^^H a^^^aV ^R afl' aal aaa^BB JSnOVO BLÄGO ,|P Povsem zrela! m se dobiva povsod. B ;Pn?a M^ \mm sfllms, ¦ sa&ega mesa in mill 116R1W1C »I k m d. d. I B 1169 Petrinja 30-20 I HGlaviio zastopstvo za Sloveaijo: 1 H|Rri Bunc i^ drug HB Ceije Ljubljana Maritior Plesna sola Fečnih iz Maribora se otvori v Celju, dne 23. jan. ob 20. uri v dvorani hotela ŠKOBERNE. Kurz za otroke in moderne plese, kakor: One-step, Foxstrot, Boston in Stimp. Brat in sestra Pečnik prired>ta v torek v goii imenovani dvorani zabavni wecef, h kateremu se vsi Ijubitelji plesa vabijo. Vstopnina prosta. Po do- končani zabavi se bo do sprejemale prijave za plesni kurz. Razen tega se bo podučevalo kolo, salonsko kolo in češka beseda. Ker sta za pouV samo 2 zaporedna dneva v tednu določena, se bode posamezne tudi privatno podučevalo. Kupjrn hi so trgouino i goslilno. Eventuelno se pridružim kot kompanjon s kapitalom, kateremu si bodi podjetju. 92 1 JHr^aTfrjaCi^CEJ^ m «% a aV^aTa> igKar^W^ ! Vsak dan sveži kvas (drože) iz najbolj sloveče tovarne Jugoslavije, tvornice špirita in drož, Savski Marof razpoSilja in razprodaja po orfginalnih fouaraiSftih cenah Glavna zaloga hvasa ANTON KOLENC & DRUGOVI 89 3-1 VELETRGQVINA - CELJE. I Trgovina z galanterijskim, modnim in norimberškim I blagom ter kranjskirni izdelki po najnižjih cenah Fr, Kramar I v Celju, na Ki?Ltlja. JPeti»a oesti, I Zaloga cigaretnega papirja in stročnic. Strank »NOVA DOBA« Stev. S. I POSOJILNICA V CELJU Ustanovlj ena leta X88O. v lastni paiači NARODMI DOM Rezervni fonde in vrednost last tih his Lez K 7,000.000. I Eden najstarep sloYenskih denarnih zavodov. Sprejema hranilne vloge na vložne knjižice in tekoči raöun ter jih obrestuje najugodneje. a! i ¦ Daja posojila na menice, vknjižbe in v tekočem računu. Otvatrja trgovske in obrtne kredite. Financira industrij- ¦ oiDiiDidCbini ska podjetja. Obavlja vse denarne transakcije, daje vsakovrstne informacije brezplačno. tChOd3»aiiCb * Stanje hranilnih vlog čez K 45,000.000. Izurjena tipharicn in stenogra- fjnjn se sprejme za 8 mesecev. Na- * stop takoj. Oglasiti se je v Zadružni Zvezi v jCejju._______63_ 3-3 flov opalograf v velikosti kanclijskega papirja, se proda. 48 Natančneje se izve pri 2—2 Fp. Rasohf knjigarna v Celju. se išče za posiopje, zemljišče in industrijalno podjetje, vredno 8 milijonov krön. Ponudbe na pisarno advokata Müllerja, AAaribor. I Stavbeno in galanterijsko kleparstvo Franjo Dolžan I Kralja Petra oesta CELJE Kralja Petra oesta I izvršuje vsa «Lela točno In aolidno. s B S Cene zmerne. | 53 Proračuni na razpolago. 52-3 ¦«________________________________________________________________________________________i Vsak Jugoslovan mora bits clan »Jugoslovanske Matice«! f/srfar/za CELjE Irrršuje vsa v stroko xpa- dajoča dela najhltreje In po dnrvnih cenah. Izdelaje vse ttskovlne kakor. časo- pisje, trgovske, šolske In üradniSke tlskovlne, knjlge, ccnike ltd. do najumet- nejšega barvnega tlska. riajoolje urejena KNJIOOVEZNICA Izvršuje hitro in solidno knjigoveška dela od naj- priprostejše do najfinejše --------- izpeljave —— Fižol, krompis*» suhe yobe in deželne pridelke kupuje po najvišjih oenah špecerijska tngovina Celje * PETEK & ORUO * Celje ^ Oglejte si inaiiufakturne trgovino Celje - Gaberje št 16, nasproti vojašnlci prestolonaslednifca Aleksandra Priporoča se vsem odjemalcem: na di*obno in debeio« Dospela je veliika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, šifon in raznovrstno manufakturno blago. da imamo v veliki množini na zalogi: Med (strd) domačega čebelarja K 80'- kg Slivovka, domaca od K 76- do 96- liter Rum najfinejsi za čaj, steklenice od K 32- do 160- Likerji pristni holandski in domačih tvornic Sampanjec Imperial, Elite, Diamant _ špecijaliteta Vino Corinth Ookolada vse boljše vrste Kakao holandski^ odprt in v zavojčkih Caj najfinejsi, orange pecco Velika zaloga kave, riža, olja, lestenin, moke, milay masti itd. po najnižjih cenah. Za obilen obisk se priporočata: Frccc % plahttta ÄUKsandroya St. 7 Oik ÄlcHsandtoVa % 1