©ITAT»~ Prosimo, poglejte n* i* •J naslova n dan. ko V % poteče. V teh časih «P je ime L- £ £ pote. h < vnja cen, potrebu-^ kovanje. Skuiajte vnaprej plačano. \ - % No. 16o \ GLAS NARODA List-slovenskih delavcev V Ameriki. v Reentered «• Second Class Matter September 35th 1940 at the Post Of dee at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3rd, 1819. KUII0IOI ^ y na dan doHfttl • ■ • C '6LA8 1110®r! ro po6ti Mmmoii u bh ČITAJTE, SAB VAS ZAHXXA 163. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 24, 1943. — TOREK; 24. JVVGUSTA, 1943 yOLUME LL — JiETNIK 14. RUSI OBHAJAJO VELIKO ZMAGO Harkov, tretje največje rusko mesto in najmočnejša neenaka trdnjava, je zopet v ruskih rokah. Poieg tega naznanja Moskva, da je rdeča armada v Doneče vem bazenu južno od Izijuma prodrla globoko v nemško črto. Nemci, ki branijo Doneeev ibazen — veliko industrijsko središče ob severnem bregu Asovskega morja — so bili potisnjeni nazaj 19 do 22 milj in rdeča armada je v treh dneh] rilovitih bojev osvobodila 30 obljudenih krajev, med njimi j tudi važno železniško križišče i J »onecko-Arrjbrosi jevko. Rdeča armada, ki šteje okoli 150,000 mož, je naskočila Harkov in po ljutem boju vdrla v mesto in s tem je bila končana 17-dnevna bitka za glajrno mesto Ukrajine. Berlin pa je že dan poprej naznanil, da je bil Harkov "izpraznjen.** Moskva je sinoči slovesno obhajala veliko zmago z bengaličnim ognjem in streljanjem. Stalin je osebno dal povelje, da v proslavo velike zmage grme topovi. Ob 9 zvečer je na Stalinovo povelje v Moskvi 234 topov oddalo po 30 strelov. Ko sta padla Orel in Belgorod 5. avgusta, je na Stalinovo poyelje streljalo samo 120 topov, vsak po 12 strelov. Z zavzetjem Donecko-Am-ro&ijfivk® *o Stosi odrezali zadnjo železniško progo, ki pelje v Tntranrog, okoli 50 milj severno od mesta in je s tem v veliki nevarnosti nemška armada v Donecevem bazenu. Včeraj so Rusi razbili 851 nemških tankov in 134 planov. Italjanski general Porcinari (desno) in častniki njegovega štaba, vjeti na Siciliji. NEMŠKI SARKAZEM ZDRUŽEN S STRAHOM Klic 2a farmarske delavce Washington. — Urad za vojne informacije je objavil ne kakšen oklic na vse one, ki morejo pripomoči pri delu na farmah, da se prepreči kvarjenje pridelkov, ki morajo biti pospravljeni koncem poletja in to jesen. OWI pravi, da bi bilo treba najmanj 750,000 mestnih prostovoljnih priglašencev za to delo do prvega oktobra. Ker plača ni slaba, je pričakovati, da »e bodo^odzvali študentje, ženske in vsi taki moški, niso rinjno delih. ADMIRAL STANDLEY SI JE OGLEDAL STALINGRAD Moskva.— Admiral William H. Standley, ameriški poslanik uposljeni v drugih v Rusiji, si je Šel ogledati raz-i valine Stalingrada in je po vr-Farmarji so to leto obdelali uit vi od tamkaj dejal, da je bil 347 milijonov oralov zemlje, presenečen nad hitrim prenav-kar je največ izza leta 1932. Ijanjem, ki ga je opazil vsepov-Vzelo bo pol uiiljona delavcev sod. da se pospravi pridelke, ki so Nekateri deli velike tovarne letos oibiiui. Od prebivalstva za traktorje že obratujejo, ka je odvisno, koliko teh pridel- kor je povedal poslanik in vlakov bomo imeli na varnem za ki že vozijo v mesto. Rusi pra- Salerno v razvalinah Včeraj so ameriški aeroplani skoro popolnoma uničili Sa- ISTANBUL. —Neki Nemeo, lerno ter razbili železniške proge po južni Italiji. — Ob- ki Je Pretl nedolgo dospel sein-enem pa so zavezniki dobili zopet mnogo vojaštva in voj- je Povedali Nemci nega materjala za vpad v Italijo. vprašujejo, če še držijo Dan- e J r ' ■ zig, ki je bil prvi vzrok, za ka- terega "da gre Nemčija v vojno. Nemci zdaj Na Sicilijo je prišel veHk ~ * konvoj z vojaštvom in vojnim1 Problem vrnitve ranjenih materjalom in z velikim Števi-j In pohabljenih V prejšnje lom najnovejših aeroplanov. i o k o 1 j e Zavezniški vpad na Sicilijo1 je presenetil osiške generale.j Washington, 23. avg. — Ar-" Seda i verujejo v zavezniško. "ladni zdravniki pravijo, da je premoč in pričakujejo vpad na'Te^0 stališče ranjenih in poha-italjansko celino. In če pride.*>ljenih vojakov, ki se branijo našo lastno prehrano in za pomoč zavezniškim narodom prihodnjo zimo. * Camden, N. J.3 23. avg. — Dva tisoč prostovoljnih delavcev, ki so vključevali bančne vi jo, da bodo porušeno inesto docela obnovili. Okrog 200,000 ljudi, ki živijo začasno v taboriščih in za silo popravljenih poslopjih, vrši delo obnove. Stand lev je rekel, da si je o-gledal na tisoče razbitih nem- uradnike, tipistke, inženirje, ških letal, katere so Rusi zbili tehnike, poslovne ljudi, itd. je iz zraka tekom ljutih bojev za rešilo včeraj pridelek paradiž- Stalingrad in dejal je, da po trikov v državi 'New tem, kar je videl v St&imgiadn ______________pred skvarjenjem, ko so si v za- verjame Rusom vse, kar pove- uvidevajo, da bodo srečni, če jemno vsi zavihali rokave in šli ( do o nacijskih izgubah in še jim ostane to, kar so prvo za- na delo konzerviranja paradiž- več. Nemško vrhovno poveljstvo do kar vse kaže, tedajj vrniti v svoje prejšnje okolje je sporočilo, da so se Nemci v armada v južni Italiji lz bojazni, da bi pomilovanje redu umaknili iz Harkova, ki je ne ^ moj?ia dobivati potreb-1 domačih in drugih porazno samo še prazna lupina. Mesto nih ojačenj in v0jaških potreb- j vplivalo nanje, je popolnoma v razvalinah. zaveznižki boirtbniki; Vojaku, ki ostane od vojne Stalin je v svojem dnevnem SQ razdejaIi skoro vse železni-1 pohabljen se je težko prilago-povelju, ki ga je naslovil na pFOge> ki peljej0 jz južne' dit1 novemu stanju in sorodniki generale Ivana Koneva, Niko- jtajjje prnih!_ vzhodno od Allicanta. Stockholm, 31. avg da je bil tekom izgredov po padcu (Mussolinija ulbit ali v ognju zadušen Virginio Ga j da, ki je bil Muasolinijevo trobilo, očividno niso bile resnične, kajti rimski poročevalec tukaj- I M1 TT živil ali potre^bsčin. Tako je na-! _ " ~ " , rvpa v TVflsViinEr-! * epoire u je a ja Nova suknja ... . Madrid, 22. avgusta. — Tednik "E1 Espanol" je v članku priobčen danes objasnil sedanje smernice Španije z ozi-rom na mednarodno situacijo v tej vojni. V dveh točkah je povedano, da je ostala Španija nevtralna iz lastne volje in vljub simpatijam od strani gotovih gibanj med prebivalstvom. Povedano je dalje, da je Španska falangi stična stranka narodni znanil ufad CPA v Washing-! tonu. šnjega lista "Dagens Nyheter" piše, da živi Ga jda prav mirno življenje v Rimu. vojnem ča»u je podzavestna sabotaža. Vojna produkcija potrebuje vaše dolarje, zato kupujte vojne boude, namesto, da trošite denar po nepotrebnem. vorih s Francom in njegovim vnanjim ministrom Gomezom Jordanom pretekli petek. Druga zanimiva faza razvoja španskega stališča v tem trenotku je uradno romanje ti-režim, kar pomeni, da stoji nad sočev falangistov v Santiago mednarodnimi dogodki in zato de Compostela — romarjem so tudi tega režima ne more pri- se pridružili na svetem kraju zadeti v nobenem oziru padec člani stranke s Franeom na če-fašizma v Italiji, ker ta nima lu. To romanje naj bi pokaza-nobenega vpliva na španski lo, da nosi Francova stranka Francov režim. Tudi razvoj in Ajegov režim katoliški zna-stvari v katerikoli drugi deže- čaj, kar je bilo uradno poudar-li ne bo imel vpliva na stališče j jeno in prikazano v luči, ki naj Španije. . j kaže Francovo stranko drnga- To zanimivo'' pojasnilo je čno* od vseh drugih, katerim se-prišlo na svetlo potem, ko je i daj pretijo posledice zavezni-bil angleški ambasador Sir Sa-iške zmage, katera ni ravno po-muel Hoare, dve uri v razgo-l sebno daleč. Očetje niso navalili na vladne urade za vojna dela "Washington. — Vkljxrb temu, da so 'bili vojaško obvezni očetje opozorjeni, da bodo vpoklicani v oktobru v armado, ako ne bodo .uposljeni v kakem važnem vojnem delu, so vladni uradi za uposljevanje zaibeleži-li zelo nizko število aplikantov, ki ni dosezalo niti enega normalnega dne. Navala ni bilo nobenega niti v New Torku, kjer je okrog 60 tisoč vojaško obveznih mladih moških, ki niso uposljeni v važni vojni industriji. Smatra se, da mnogi menijo, da je konec vojne blizu in zato jim je vseeno,, če so vpoklicani. Mnogi se tudi ne marajo prijaviti, ker se boge, da bi 'bili poslani na delo kam drugam in bi tako morali seliti svoje družine. Poudarjeno pa je bilo glede terra, da ne bo noben moški prisiljen, da vzame kako delo izven njegovega me-s-ta. Finski radio je -prenehal z oddajo programov v evropske dežele. Stalen radijski program je bil oddajan iz Finske od leta 1939, ali od časa, ko je bila Finska prvič v vojni z Rusijo pred sedanjim konfliktom. Radio iz Finske ni navedel vzroka prekinitve svojih oddaj. ★ « London. — Poljaki vojaki, ki se nahajajo v Angliji ter na Škotskem, so poročili 1600 angleških in škotskih deklet — mlade neveste so dozdaj rodile svojim mladim soprogom 1800 otrok. —t Poljska torej še ne bo propadla, kakor bi to želel Hitler s svojimi naciji. * Covington, Kip. — Lepa, 16 let stara Jo Ami Kiger^ je bila obtožena, da je umorila svojega očeta, podžupana Car-ia C. iKigerja in svojega le leto starega bratca Jerry-ja. Oba. sta bila-ostrešjem? pred nekaj dnevi, ko sta še spada v zgodnjem jutru. Tudi dekličina mati je bila ranjena. Pred usodnim streljanjem je družina praznovala 25-letnico poroke staršev. Okrajni pravdnik pravi, da je to nenavaden slučaj; kajti dekle ne kaže nObene žalosti nad tem, kar je storila. ★ Bera. — Francoski krogi tukaj pravijo, da so prejeli vesti iz Francije, ki pravijo, da so naciji aretirali 15 vichyskill u-radnikov in sioer fco to visoki uradniki in ministrstva za finance in industrijalno produkcijo. Nihče ne ve, kje imajo se-tdaj naciji skrite te najnovejše žrtve nemškega vladanja. Laval je hotel za svoje prijatelje posredovati, toda so mu naciji dali razumeti, da morajo spraviti na varno vse posameznike, ki delajo proti nemškemu raj-hu. * New York. — Tukaj so se pojavili slučaji otroške paralize, ki se nevarno viša v mestu New Yorku. Letos ima mesto od januarja zaznamovanih že 71 slučajev te bolezni, a lani je bilo v istem času zabeleženih komaj 19 sltičajev. iZdravni ki vkljub temu trdijo, da ta porastek te ibolezni še ni epidemija otroške paralize. Zadeva vpoklica očetov Washington. — Člane vojne komisije za moško silo, je dejal, da obstoja možnost, da bodo vpoklicani k vojakom samo oni predvojni očetje, ki niso uposljeni v kaki važni vojni industriji, to pa še ne pomeni, da je bila završena kaka spremem-iba v. odred/bi, ki določa priče-tek vpoklica očetov s prvim oktobrom. To prizadeva očete, katerih otroci so se rodili pred 15. septembrom 1942. New York. — - Mrs. Aizalia Miller, ki vodi .čistilnico za Obleko na Broadwayu, je dobila v hlačnem žepi Arthurja Gordona, ki si je dal očistiti oibleko, $1,390. Ženska je sprva inislila, da je denar takozvan "stage money!*, .toda se je kmalu prepričala,: Sa so ban-koycl pristni. Ko. je. bil pozab-ljivi možakar obveščen, da je bil najden denar, ta katerega je on skušal medtem, časom doma dognati, kam ga je vtaknil, je tekel v čistilnico in vzel nazaj svoj denar —•. prej pa je najditeljici odšteT50 dolarjev. Ta pa. ga . je delila s svojo sodelavko. . 2"... "GLAS NARODA" t* NEW YOBS TUESDAY, AUGUST 24,1943 VSTANOtWEN L. 18» GLAS NARODA (VOICE OF THE PBQPLB" 99 OWMd ud Vtuk (1 joaqb T^ip^t^ »bon XOBJE 11, N. Y. 50th Year "G1*b Narod*" Is lssoad every dsy Saturdays, Sunday« and Holiday*. Subscription Yearly ft. Advertisement on Agreement. 2A CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: f7.—; ZA POL LETA >8.50; Ž,A OSTBT LETA $2.—. "Glaa Ifarodt" ttftaja mM laTiamtt aobot, Mdeij in pramlkoy. "6U8 NARODA", 21« WEST Utk STREET, NEW YOBS 11, N. ¥ Telephone: CHeUen 3—134» LITVINOV IN MAISKY Stalin je odpoklical svoja dva najsposobnejša in najvažnejša poslanika: Makskna Litvinova iz AVashingtona in Ivana Maiskega iz Londona. Oba sta bila povabljena v Moskvo, da poročata svoji vladi svoje mnenje o vlnd&h^ pri katerih sta zastopala svojo deželo. V soboto zvečer pa je moskovska radijska postaja naznanila, da se Litvinov in Maisky ne bosta več vrnila na svoji me->ti. Ta novica je presenetila vse diplomatske kroge, zlasti pa v Londonu in Washingtonu, zlasti še v času, ko je v Que-becu tako silno važna konferenca med predsednikom Rooše-veltom in Churchillom ter njihovimi generali in svetovalci. Diplomati ugibljejo, kaj je napotilo »Stalina ravno v tako resnem času odpoklicati svoja dva najvažnejša poslanika. Nekateri domnevajo, da je Stalin hotel s tem Ameriki in Angliji pokazati svojo nezadovoljnost nad tem, ker Amerika in Anglija še nista pričeli druge fronte v zapadni Evropi, kar je Ru->ija že opetovano zahtevala, in ker Rusija ni bila povabljena na konferenco v Queibecu. Xaj bo temu, kar hoče, jasno je že dolgo časa, da Stalin popolnoma po svoje zasleduje svojo politiko in si po svoje GOVOR Dr. Miha KREKA £ ) r4 11, JULIJA J (JIC.) — Težka nesreča, kiniki nastajajo zlasti če je v je povzročila smrt predsednika sporu direktno prizadeta ena poljske vlade, gen'erala Sik or-[največjih zavezniških sil, ki in njegovih najbližjih vo nori levji del bremena na boj--jaških sodelavcev, je dala p©- nem pod ju in šteje deset milijo-vod nacistom in fašistom, da nov mrtvih in ranjenih za razlijejo novo ploho laži in -skupno zmago in svobodo. Uničenj po Evropi m svetu. Nacistična propaganda upa, Svobodni narodi, ki imajo pri- da 4>o pri tem dejanskem sta-•ložnoet, da- spremljajo dogod- n.iu taoglk, veaj vsfe svoje in vse ke z vseh strani in stališč* se površneže z drzno lažjo pre-seveda smejejo nizkotnim, zla- -pričati, dq, se je kateri od žaganim trditvam, da -so Sikor-'veznikov poslužil podlega sred-skega umorili Angleži ali Rusi, ftva m zadal poljskemu narodu radi njegove politike ali radi zavratni udarec na življenje drugih političnih vzrokov. To- njegovega voditelja. Kdor pa -da zasužrijena Evropa, ki tretje pozna dejanski razvoj dogod-leto ne sliši in ne dobi drugih in požrtvovalno prizadeva-vesti, kot one, ki so šle skozi nje pokojnega Sikorskega, da Goebb'elsovo cedilo, je v mnogo prttnagal v*e težkooe, a obe-večji i/k usnja v L, da takim la- n^m vodil politiko, ki odgovar-žem, ki jih ne ponavljajo sa- ja stremljenjem njegovega na-rao listi in radijska poročila, roda, mora takoj videti da laž ampak slovesno in odločno po- ni s=amo podla in zlobna, am-trjujejo najvišji nemški držav-! P n k tudi neumna. General Sini funkcijonarji, pokloni vsaj Gorski je hil tisti, ki je na toliko vere, da ne verjame na j poljski strani junaško zastavil nobeno stran in da sumniči na j svoja prizadevanja, da uravna vse strani. Čim nacisti in fa- nasprotja med Poljsko in So-šisii to dosežejo, da se v -široke. vjetsko Zvezo, a obenem naslo-plasti prebivalstva vgnezdijnil svojo politiko na pomoč suinnja in dvom, ao že doscgli4'zdraženHi narodov. General to, kar •so s svojo lažnjivo pro- ,Sikorski je bil najvstrajnejči pagando hoteli. Oni nam reč. tovariš v orožju in boju proti hočejo pri vsaki priliki ubijati silam osišČa. Njegova vojna ■zaupanje in vero zasužnjenih (politika ni poznala nobenih narodov. Zaupan jo v vodstvol ovir, njegova borbenost je bila SONART REKORDI Lepe Melodije! Ai. Mf 71—Na MnrUuce. Kje ao moje rotlce Karuu pe^a—polka OuqoecD« Dnlverelty tam)»urlca orkester ftt. M575—Teretlnk* polka Na plaulncah—valfek Jerry KoprivSeW in octerter Za u». cenik In cene ploSč m obrnite na:' JOHN MABSICH, IiKh m W. 4Snd 8L. New Yerk RAZGLEDNIH vo in danes skuša uničiti vse Slovanstvo, pot, ki bo vse vile združila proti nasilnemu ger manstvu. < To je cilj, ki ga je zasledoval pokojni Sikorski, to je izgled, ki nam ga je dal. Zatolta duhovnik. Nobenega most njegovi podli nasprotniki skega potomca nimam več in prizadevajo, da bi po .smrti ^o k* se slišalo "Selak, umazali njegov spomin in čast President o f the United njegovih največjih prijateljev States!" Pa je že tako božja Nova maša v New Yorku i V nedeljo, 29. avgusta too v slovenski cerkvi sv. Cirila na Osmi v N«w Yorku, pomembna slavnost in sicer nova maša. Bral jo bo Rev. Jerome F. Se-lak, sin našega rojaka Franka Selaka in njegove žeae Margarete. Oče in mati sta zelo ponosna, da imata novomašnika za svojega sina. Sicer je oče pri vsem tem, da mu veselja igra srce, nekoč otožno rekel: "Skoda, samo enega sina imam, pa se x in zaveznikov. volja! No, ja, saj sem vesel, da bo Frankie duhovnik," predstavlja bodočo razpredelitev Evrope "brez ozira na Ameriko ^elikifc, zaveznikov, zaupanje v v? t rajna in nepopustljiva, ter in še posebno brez ozira na Anglijo. In četudi je Stalin že po- nj&ovo politiko, zaupanje v zasledovala ponovno zahteval, da je druga fronta odprta, vse kaže, da tega ni mislil resno, ker ve, da bo rdeča armada sama obračunala s Hitlerjevimi tolpami in (bo na mirovni konferenci mogel reči: rdeča armada je zdrobila Hitlerja in hočemo mir, kakoršnega mi zahtevamo. • Maisky je celih 11 let zastopal sovjetsko Rusijo v Angliji in je bil izboren diplomat in ljubezniv družabnik priljubljen pri angleški vladi in v poslaniškem Zboru. Isto velja o Li-tvinovu, ki je bil poslanik v Washingtonu od leta 1941. Zadnjih deset let je bil Litvinov nekak barometer v odnoša-jih Rusije z Anglijo in Združenimi državami. Kadar so vladali prijazni odnošaji med Rusijo na eni strani in Anglijo ter Ameriko na drugi strani, tedaj je bil Litvinov vedno v ospredju. Kadar so se odnašaji ohladili, je Litvinov vedno izginil s svetovne pozornice. Litvinov se je vedno potegoval za tesno zvezo z Ameriko in Anglijo. Kadarkoli so bili odnošaji Rusije s Hitlerjevo Nemčijo napeti, je prišel Litvinov vedno na prvo mesto; kadar pa so se ti odnošaji kaj izboljšali, je Litvinov izginil. Odkar je Hitler prišel do vlade v Nemčiji leta 1963, pa do leta* 1939 je toil Litvinov Stalinov vnanji komisar. Litvinov je bil od početka velik nasprotnik Hitlerjevega nacizma in je svojo vnanjo politiko vedno vodil vsporedpo z zapadnimi evropskimi državami. Leta 1933, ko sta se Rusija in Francija precej zbližali, je Litvinov Šel v Rim in se je posvetoval z Mus so linij em v namenu, da pridobi Italijo za kolektivno sodelovanje za vzdrževanja miru, navzlic temu, da'sta si bila fašizem in komunizem največja nasprotnika. Leta 1934 je prišel Litvinov v "Washington in je dosegel, da so Združene države priznale Rusijo. Na sejah Lige narodov je Litvinov vedno povdarjal, da se Hitler pripravlja na vojno in je pozival zapadne države, da oklenejo z Rusijo trdno zvezo proti tej nevarnosti.. Po Monakovem se je Litvinov trudil, da bi pridoibil Anglijo in Francijo v zvezo proti Hitlerju. V maju leta 1939 je postal položaj nevzdržljiv in Litvinov je Stalinu ponudil svojo ostavko. Na njegovo mesto je Stalin imenoval Vjačeslava Molotova, ki je s Hitlerjem sklenil rusko-nemško prijateljsko 7 >o godbo. Ob izbruhu druge «velovne vojne je bil Litvinov celo iz- ključen iz osrednjega odbora komunistične stranke. To je bi- lo v februarju leta 1941. Ko pa je nemška armada vdarila na Rusijo, je prišel Litivinov zopet na dan, močan in kot naj-ufflivnejši jno-ž Rusije. Dosegel je prijateljs/tvjo AngUjje in Amerike in vojaško pomoč od obeh. . . Ko je že vse izgledalo, da bodo tudi (Združene države zapletene v vojno vihro, je bil Litvinov imenovan za poslanika v Washingtonu in je prišel na svoje mesto dan pred japonskim napadom na Pearl Harbor, 6. decembra 1941. Stalin je pričel od zaveznikov zahtevati drugo fronto, Anglija in Združene države pa so zahtevale, da gre Rusija v vojno z Japonsko. Litvinov je na to zahtevo mogel samo odgovoriti, da ruski narod obema zaveznicama želi samo srečo v vojni z Japonsko. V juliju 1942 je imel Litvinov dolgo konferenco s pred -dmkom Rooseveltom glede druge fronte. In tedaj so časni- 1 a rji. "ororali, da je toil Litvinov zelo resen, ko je prišel iz Bole hiše. V aprilu letošnjega leta je Litvinov od svoje vlade prejel naročilo, da pride v Moskvo na posvetovanje. Tedaj je bilo rečeno, da je njegovo pov|(bjLlo priti v Moskvo v zvezi s prelomom Rusije s Poljsko. Škoro ob istem času pa je bil tudi Maisky poklican iz Londona in diplomatski krogi so takoj slutili, da Rusija ni zadovoljna z Združenimi državami i? Anglijo* kako vodijo vojno. Sedaj je j&sno, Stalin ni zadovoljen s tem, da Anglija in Združene države ne opro druge fronte v zapadni Evropi; drugič pa je bil Stalin.tudi užaljen,, ker Rusija ni bila povabljena na konferenco v Qu^ecu. skupno z vsemi za-njihovo sporazumno delo in s vozniki neposredni in prvi na-iem zaupanje v vojni uspeh iu men te svetovne voine: da s?e povojne cilje. Če pada to za- prisilijo Nemčija, Italija in m pa nje, gine tudi vera in na- ''Japonska k brezpogojni preda-vdušenje, gine razpoloženje, ki ji- S to svojo usmerjenostjo je daje zaleta za požrtvovalno službo v borbi za svobodo. O--sebnost generala Sikorskega in njegova iznenadna smrt je bila za vse te podlosti izredno do- bil vojak Sikorski neprecenljiva pomoč vsem zavetnikom brez izjeme, in razlike. Laži, ki so se ob njegovi smr •brodošla Znano je žal le pre-i^nagromadile, torej _ * jj • te • P 'Studom zavrgli m ob odprtem vec. da pohhcni računi med bu &lovanskega Poljsko m Sovjetsko Z veze ni-1 korskega »-poljskim' narodom Z SES? M rn pro^HTbi tudi ta £> zbližanje med Poljsko in ltka žrt ki jo je hotela Čehoslovaško ne napreduje ka usoda^ pomagala k ^ slavi ■kor bi vsi iskreno zeleh. Zna- in ^^ ^ržavc. no je, da sta Anglim m Zdru- x ^ trdjla ve_ 1 Jr2ar!, ™ ™ in prepričanje, da bodo dr- svobodo z odprtimi rokami pod>vnU£ ^J^ narodov na-pirah - saj je radi napada na^fi i kite samo ene barve in blok za eelo sezono. DAHTFORD HATS 719 BROADWAY NEW YORK OTTY a-£3, 25. KUPUJ« UNITED STATES WAR SAVINGF BONDS If* STAMPS vojaku ali mornarju^ ki je prišel v taborišče. Nato pa je skozi njegova usta iz dna srca privrela najbrže zelo grda kletev na Mussolinija in njegove fašiste. In če je pred Bogom kaka kletev zaslužila odpustek, f* -lužila ta kletev. ttiiki so prednja straža u. "nov dragih ujetnikov, ki bodo za njimi prišli iz teme v dan svobode, kadar jih bodo zavezniki osvobodili iz taborišč po raznih od osišča zasedenih deželah. Po celi Italiji je mnogo taborišč, v katerih že leta in leta izdihujejo Slovenci, ki jih je fašistična banda odpeljala z njihovih domov in jih zaprla v bivališča, v katerih niti živina ne bi mogla živeti. Upajmo, da bo tudi še mnogo teh osvobojenih! ¥ "Slovanov" veder "Slovan" se je odloČil, da mesto svojega drugega piknika priredi zabavo, tako imenovano beer-party v soboto, 28. avgusta v Slovenskem domu, 263 Irving Ave., Brooklyn, N. Y. Vstopnina bo $1.10 in bo pivo brezplačno od 8 do 12 ponoči. Vsakdo bo tedaj manj zapravil kakor pa pri zabavah, kjer eden drugega "treta". Vsak se bo lahko o tem prepričal, ako bo prišel na ta beer-party. MOŠKI DOBE DELO ZA STAROST SE NE VPRAŠA ZA VAŽNO VOJNO PRODUKCIJO Pri JENKINS BROS., Bridgeport, Conn. Neizučeni defevci zaslužijo od $43 do $53 na teden za 61-66 urno tedensko delo. Tudi tujci so takoj sprejeti. Ako ste sposobni, __ ste takoj sprejeti. , Vprašajte kateregakoli zastopnika kompanije VSAK ČETRTEK OD 9. DOP. do 5. POP. UNITED STATES EMPLOYMENT SERVICE of the WAR MANPOWER COMMISSION 79-87 Madison Ave., 4th Fl., Sec. A New York City Kdor je zaposlen v vojni ali kaki važni industriji ne pride v poštev brez izpričevala uporabnosti. "GLAS NAKOPA" v NEW YOBS TUESDAY, AUGUST 24,1943 CHAR BAUDELAIRE: Pogača Važno za naročnike Poln; naslova Je razvidna do kda Imate plačano naročnino. — Pn' številka pomeni mesec, draga dan in tretja pa leio. Da nam prihra nit« iiepotpebnef« deb In stre- *kov. Vu proximo, da skušat* pra vočasne naročnino poravnat L Pa-fcfjite naročnino naravnost nam a* Jo pa plačajte našemu zastopniku t Vašem kraju. Zastopnik bo Vam ton«! potrdilo Potoval sem. Pokrajina krog jaznijo. Skratka, počutil sena mene je bi^i neodljivo veličast- se veled navdušujoče lepote, ki " na in imenitna. Gotovo se je me je obdajala, v popolnem mi-nekaj tega veličanstva prelilo ru s samim seboj in a, vesolj-v tem trenutku v mojo dušo.' stvom. Mislim oelo, da se mi Moje misli so plavale 2 lahko-1 v tef P0!*^ ^žežnosti in v to atmosfere. Nizke strasti,' Piljenju veeh *e- kakor sovraštvo in brezbožna kon^ ljubezen, so se mi zdele odda- Z da *e , ^Pf ^m m vo. Spomin na zemeljske stva prez n*m **? ho-]; ri je trkal na moje srce sla- Pov*ro^no lako1to; notno, skoro neslišno, kakor ^ f. zepa v«llk kcf kruba, po trk a vanje nevidne črede, ki ^>at mx ^Venno te- še je pomikala daleč, tam daleč kVf°.i° z po pobočju sosednje gore. Na d*la1' V tl?t,h ^s* hnbolaz-majhnem, nepremičnem, od ne f?' da s? 10 * P0™" izmeme globoeine črnem jeze-, ^" *nezenic?" , , , m se je prikazala sem in tam ™Sem,.J8! re.M(J kr»k kn senca oblaka, odsev plašča wlism» lahensurn in zračnega velikana, ki plove pre' * °fz?ra kv^ku' ^red men°J ko neba. Spominjam se, da;.ie ^talo majhno, raztrganj čr- me je to svečano in čudno raz-*™ ^f™™ bitje, cigar globo- položenje, ki ga je povzročilo k\^f: foro prosT veliko, neslišno gibanje, navda ka! ^™Iemoj kos kruha. 1 t v . , In s i sal sem, kako Te z erloibo- lo z veseljem, pomešanim z bo- . . , J ®J krm, hrrpavim gladom vzdih- nilo: "Pogača!" Nisem se mogel zdržati smeha, ko sem čul ime, s katerim je hotelo počastiti moj s»koro bel kruh, odrezal sem lep košček in mu ga ponudil. Počasi -se je bližalo, ne da bi trenilo % očffii od predmeta svojega požel jenja Potem je popadlo kruh z roko in naglo odskočilo kakor iz strahu, da moja ponudba ni odkritosrčna ali da mi je žaJ zanjo. Toda še v istem trenutku je planit nanj drug majhen divjak, ki je prišel od kdo ve kod in bil prvemu tako podoben, da bi ju lahko smatral za dvojčka. Valjala •sta se po tleh in prepirala za dragoceni plen, ker brezdvomno nihče ni hotel odstopiti polovice svojemu bratcu. Vež obupan je prvi zgrabil ^drugega za lase, ta pa se mu ,je zagrizel v ušesa in pljunil ponosno, nemarno kletvico krvaveč košček pred se. Zakoniti posestnik pogače je sku-žal zasaditi 'svoje drobne kremplje v napadalčeve oči, ta pa je napenjal vse svoje moči, da bi z eno roko zadavil nasprotnika, z drugo pa vojni dobiček pobasal v žep- Toda premaganec. oživljen od obupa, se je ■sspel kvišku, zaletel z glavo v zmagovalčev želodec in ga podrl na tla. Toda kaj bi popi- isoval odurni boj, ki je resnično trajal delj kot bi človek priča- 1 koval od takih otroških effl. Charles) (Pogača je romala iz roke v California: Han Fcanehteo. Jaeol» L*usbh»* Colorado: Pueblo, Peter Culle Walaenhurg, M. J. Bajuk* žep; toda, jo j, menjala je tudi svoj obseg. In ko sta se končno izmučena, zasopla in krvaveča odmotala, ker nista mogla več nadaljevati boja, ni bilo njiju vojnega predmeta nikjer več.. Kos kruha je izgi-■nil: zdrobljen je bil na drobtinice, podobne peščenim zrnom, med katere je bil pomešan. Ta prizor mi je zameglil pokrajino in mirno vetseljfe, ki ga je uživala moja duša, preden sem videl te mozičke,, je popolnoma izginilo. Zelo dolgo sem ■s p žalostil in ponavljal neprenehoma; "Tu je torej tista krasna dežela, kjer se kruh imenuje pogača in je tako redka *sladči-ca, da more vzbuditi pravcato bratomorno vojno!** > NARODNI IN OOSPCWOAR SKI POMEN LIPE TOuutevbirat i*-iJt4 iMnogo poezije se suče okrog lipe, v pesmih jo opevamo kot p0ma razsvetli luč in zagori v slovensko narodno drevo, zato tempi rdečini, na eouce pa na-tudi v dejanskem življenju po- riše fantastično gorovje ali poveličujemo slovenski prostor*krajino. Če pa zdrsni oblaček z lipami. tji^ nožrio pobarvano nebo, se Zavita v zarjo slovanstva, razs^vetHe le niegovi obrisi in diha lipa veličino, lepoto, kre-^bhf^te v beli ali rdeči, žareč: pi posameznikovo življenje ter.fcarvi. medtem ko notranjost Polnočno sobice na Lofotih V krajih smp, kjer je še pred nem žaru, v naslednjem hipu sekaj meseci vladala ena sam* se. pokaže podolgast oblaček, ki aoč, zdaj pa vlada en sam, dan. drgeta v svetlobi, eažari in iz-Potniki so #'e zbrali na krovu gine. Nebo se obenem prevle-in zdaj čakajo, kdaj se bo pri- če z novimi barvnimi pajčola-kazak) polnočno sonoe, »ližali ni, prav tako, kakor bi ga nte-smo zagotovila, da se vse mi- prestano nekje v notranjosti sebie predstave o polnočnem pulziralo, in ko se oblaki na soncu, ki jih človek prinese s njem Tasredčijo ali zgoste in setoj, raablinijo v nič spričo zaidejo v območje modrikastih veličastja te naTavne p ikazi^i. m beta. rdečih ali vijolieaatih Kakor hitro se prikaže pla- barvnih plasti, živahno zažare vajoča ognjena krogla v polni njihovi robovi, notranjost pa veličini na obzorju, kar se zgo-'^e razsvetli ali «stemni. Tako di čisto nenavadno, se v hipu. ie prelestna isrra na tfebu zme-spremeni podoba neba, gora in roip nova. Videl sem ljudi,, ki morja Ure in ure lahko strmi-! stalno žive v onih krajih, pa mo s prostim očesom v to kro-j so prav tako kakor mi z naglo: noben bleščeči žarek ne|n to pozornostjo ogledovali ve-ovira v"eč pogleda vanjo; v«i!ičaphio nehesno prikazen, žar se je skrri v svoj lastni pra-| Poseben čar pa je v tem, da krog, ki se zdaj zdi mnogo več ostaneta oni del n'eba, kamor ne ii kakor smo ga navajeni po-^fe prebivanje barv in gorata dnevi; tako velik se nam zdi. pokrajina nepremenjena. Tam da ?rtno v začetku od tega 'kar(vTf»da trdovraten mraz v bar-prevzet«" in ne opazimo nič dru vnh. morje ie iekleno «nvo. fi^sra- . j VVT107V pora temno zeh?no. Naposled zmaga ?ijaj barv; 7^"1' oVroo> «onca pa v*e žari zdaj je sonce rdeče žareč meteor m skoraj bi mislili, da «e bo razpršilo v milijone in milijone kosov in "koščkov, če ne bi tiho veličaste podobe pred našimi očmi in sijaj barvne harmonije na nebu oznanjala popolnega miru. Če se splazi o-Zek oblak mimo krogle, ga hi življenje naroda s pomnežtem zgodovine slovenskih rodov tja v sivo davnino, uči spoznavati dfblnka obdrži svojo barvo in znto se rofru>vi še bolj odražajo. Nebo blesti v vseh barvnih dtf Indianapolis: Fr. Markkrk Illinois: Obk-ago. Joseph Hevdč* . Chicago, J. Fablan (Cbleago, Ck*-co In Illinois) Joliet, Jennie BamhU'h La SaUe, J. SpeUoh Maseoutah, Martin Dolenc North Chicago In Waukegan, Math WarSok Mvytul: Eitzmlller, Fr. Vodoplrec Michigaa: Detroit. L. Plankar* Cbdaholm, J. Dnkanlch Ely, Jo«. J. Peshei Eveleth, Louis Qoufe OUbort, Louis Vc M. Pan la d Roundnp, M Washoe. L. Nebraska: Omaha, P. Broderick New Xork: Gowanda, Kari Strnisba* Little Falls, Frank lfaste* Worcester, Pater Rode* Ohio: Barberton, Frank Troba* Cleveland, Anton Bobek, Kar linger*, Jacob Besnik Glrard, Anton Nagode j Lomin, Lou la Balant, Joka KoaUSe | Toungstown, Anton Kikelj smeh in bol minulih pokolenj, tenkih, od močne, skoraj krva-v «ivih davninah že je gledala've rdečice nad gorami pa do na vrvež slovanskih rodov in j monotone sive beline na vrhu iim v -svoji krošnji pela ritem *voda, toda vse to tako, da n'e lepše bodočnosti, pod njeno moremo na nobeno mesto po-keosnjo so se »tirali k posve-1 »tavfH konice igle rn reČit to tovanju, z vonljivimi cvetovi pr^hnin ena barva v drugo, in ličjem pa je prijateljica na-f (V bi črtala slika pred na-«emu življenju in zdravju. Li-. Simi očmi takšna, kakršna je v pov čaj je namreč vsakovrstno' začetku, bi je bili morda kmalu zdravilo zoper prehlad, kašelj trudni Toda slika se nepresta-in podobno, o njenem ovetju pa[«o spreminja: zdaj xe sonce pravi pe«em; fbntf viiolrčno. zdaj rdečezlato. "Oj beK cvet, pr^ežlahtni cvet! j pokrito z lahno zrleno ten »ori m vriska • Uevištva venec je deklet-Nedolžnejših in lepših rož na zemlji oeli ne doboš!** Še dandanes nosijo neveste k poroki na glavi voščeni venec rog, ki predstavljajo lipovo popje in cvetje. Zato bodi proslavljeno, ti edinstveno, "slovensko narodovo drevo! Z izkušnjami in tradicijo stoletij Obteženo slovensko drevo, v katero je vtkano milijon Panj slovenskih poko-lenj, ne zavrzimo, ampak ga včlenim o v našo narodno kulturno imovino, kot sestavni del. Krasimo z njim nase ulič- čico. zdai zopet blešči v belini, toda zmerom ostane totflo, zme -om rde^e -nod vsakim pajčo-^anorn. ^dai Knankne mimo oz-m«Krl»». za^fciri in se Tarf>lini. Zdai Vešči sonci praktično uCenJe tea kar nalmanj naših logih, soseskah, poljskih neaanhnivlh ln aapletenlh slovničnih potih, po drevoredih in javnih p™t11 bPtrt- *ovo*ti m ra- vrt^vih zopet dehtele naše lipe, corintovo kratko metodo ao odobrili ki Ibi zapenjale svoje veje ka- oateUl, profesorji. Sole, poslaništva ln kor preproge vonljivih cvetov * nad našimi glavami! Prodanih j* um te nad 2.000.000 Pa ne samo v narodnem, tudi v gospodarskem oziru zasluži lipa. našo posebno pažnjo. V lipovih semenih tiči veliko bogastvo. To bogastvo je olje, ki lahke tekmuje oelo z olivnim oljem. Naše lipe cveto vsako leto zelo bogato in ima-do vredno «Uno mnogo. semen. Lipova semena vsebujejo veliko množino olja ter prekašajo po množini olja v semenih odo oreh, sončno, rožo m olivno palmo, lipovo olje je po kakovosti mnogo boljše od olivnega in od belega (laSkega,) ima svetlo, čisto barvo, in okus ie brez kake vonjave dK grenke primesi, ne postane •zaltavo, <^asi ga l^hko postimo /poljubno dolgo 5asa v odprtih jpoaoiiaB na zraku- Nikdar ne spremeni svojega okusa in svoje sestav« na srakn, ker spada Cortlnovlh Ob vas ta knjiga canlmiTa, Jo lahko naročite pri KNJIGARNI SLOVENK) PUBLISHING COMPANY, 216 West 18th Street, New Tork. N. f. - Ona le samo gl - t > ' ' OHRANIMO, KAR JE NAJBOLJ ŽENSKO. ^fciogo sreče, veliko moči in čistega veeelja je izgubil svet, mnogo družin se notranje raz* ruši, ker je marši kaka žena glede na otroka brezvestna in pozna samo svoj dragoceni "jaz". A kako bi to zlo zavrli? Kakor povsod, ga je treba zgrabiti pri korenini. To bi bilo idealno, če bi bila v«a dekleta tako vzgojena, da bi se zavedale pvoje veKke odgovornosti, ko »i ustanavljajo svoj dom-X.iih smoter n'e t»i bila samo gotova eksistenca, preskrba za bodočnost, ampak bi ugaja, da takoj naročim »e eno Ti svojo prijateljico. e e t Los Aioseles. CaL — Sprejela sem poslano knjgo "Ko smo Sil v morje bridkosti* ln zelo se ml dopade. Tudi zemljevid Slovenije mi ttgaja. Pokazala sem Jo rojaku, ki jo tudi hoče imeti. Tu pošiljam naroČila. e • Morgan. Pa. — Vaša knjiga zasluži vse priznanje In zato pa tudi zasluži, da pride naSim ljudem v roke. e e e Walsenburg, Colo. — S kajigo ^ Ko smo Hi v morje bridko«*!" ste storili veliko narodno delo. Želim, da bi se Stala pa vsefc nafiih naselbinah. Jaz jo vsem priporočam Knjigo lahko naročite pri; KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street New York 11, N. Y. krat bridka . resnica- Kje pa med ona olja, ki nimajo do kisika nohene 'sorodnosti. Rridobivamo ga: 1- S stiskanjem, kakor pri lanu. — 2. Iz zmletih semen pa oddeatiiiranjn s petrolejevim etrom. S pridobivanjem namiznega olja z lipovih semen, bi si nas narod v gospodarskem oziru nikoli i^ahko zelo opomogel, zacvetela bi domača industrija z& proizvodnjo namiznega lipovega ol-jat prihranili bi pa s tem tndi visoke izdatke «a uvoženo olivno in iaško belo olje. ZNIŽANA CENA n koračnico SOLDIERS ON PARADE Ker fell, da ao On bel j razttri n PIANO HARMONIKO koračnica "MLADI VOJAKF' Je Mr. Jenr W. KoprivMt nreifl i založnikom, da rejaki lahke debe skladbe po taliani eeal, to Je Sedaj 35c Dva k—ii ca N centov. Naročite lahko tndi pri: . Slovenic Publishing Ga 21« W. ltth Street New York 11. N. 5. naj bi jemala moči in požrtvovalnost, če ne iz nadnaravnih virov?"—^Žensko orodje je molitev — n'e samo čakanje — in kjer s križcem zaznamuje čelo J svojih dragih, ondi je navzlic trpljenju in k rižev in težav moči obvladati življenje. Srečno je trsto dekle, ki ima mater, katera ji nodi pravilno pojmovanje o velikih dolžnostih in sama vpričo nje živi tako življenje. A je veliko mater ki vprav ta vprašanja površno obravnavajo ali pa iz nevednosti dajo svoji heeri tale žalosten evet: "Ne bodi tako neumna, kakor sera jaz. Nie imej otrok! In tisti d'enar por -rabi rajši na zabave in zabavna potovanja P* — "In si nakopati veliko hudega," hi morale se dodati, saj je vendaT dokazano, da niso tiste družine najbolj •srečne, ki nalašč nimajo otrok. (Pa ne grešijo tozadevno le matere, marveč je vsa človeška tfružba sokriva. Ali bi ne bilo jako krščansko, Če hi na primer pomagali iskati etanova-nje družinam, ki imajo več o-trok? T\> je "boleča rana, zakaj čim kdo pove, da ima toliko in toliko otrok, skoraj ne more nikjer dobiti stanovanja Seveda da je veliko otrok v him za gospodarja mučno, če njihovi starši niso dovolj ob-' zimi. Lepo svojim o- Visoška kronika ROMAN — Spisal Dr. IVAN TAVČAR. ^IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII5 Najprej smo bili pri Zenti, kjer smo vzeli turški tabor, pobili tridesettisoc Turkov in ubili še celo prvega vezirja, da je turški sultan prav grdo jokal za njiin. Plena je bilo na c^tajanje, in tudi meni se je odkazal pravičen delež. Pozneje smo vihrali na Laško, in princ Eugenius je podil Francoee pred sabo takrat sem ostal zdrav pri vseh aferah. Kroglje so žvižgale mimo mene ,turške sablje so se bliskale nad jxano, s j.alaši so wekali po nuni in s helebardami so suvali proti meni, ni Bog oče je pazil nad mano, da mi je &lo ostalo nepoškodovano. Svojo dušo sm si varoval sam, da se ni zaletela \ i-kodo. Mloje vedenje je bilo všeč tistim, ki **o bili postavlje- r i nad me, zatorej sem po'dolgi in trudapolni službi dosegel samo možsrane, v wekaterih pri pazovanjem in odločitviio precejšnjo čast, da so me imenovali za desHnika. Bil sem merili pa «p'!oh Ves živčni «sis- Njegova odgovornost je velika tudi v gloaiozni batalji pri Turinu, kjer je tičal v francoskih Nem. Zato se imenue po teh in vloera še težja. Diagnozo^ ^ 1 leščah vrli naš kapitan, oospod Ptaun. Prihiteli smo mu na; dveh učenjakih otroška para- otroške paralize postavi vsak "''"^jlriarUafti naj mnNJ« ju-moč in naskočili visoke francokse okope. Mali sovražni!^ 1 i za Heine-Medinova bolezen, 'niik. ko je otroku /e rfpnel ta. *o stre jali na nas »odkoder eo mogli, da s« je veliko naših za-|J>ru*ri skandinavski raziskova-.-ali oni ud- To ni nobena u-valilo po melini navvdol, zadetih od smrti. Bil sem že sko- lec Wickman je opozoril na to, motnost Toda spoznati \k>1-; raj pri vrhu, in takrat je bilo nekaj cesarskih* ki hoteli po- da se lahko pojavi otročka bo- aru' v p^vih začetkih, ko ni še pihati navzdol. S palico rem jih tepel ter jih gonil naprej. IfZfn samo kot gripno ohole-,nobeneera sledu o paralizi, je) Tedaj se mi je zdelo da m«» je eden tcih bojazljivcev z roko su- uje brez paralize in da so prav ena najtežjih nalog, kar jih nil v prsi. Kar brez pričakovanja sem ležal na tleh, in na ti primeri nevarni viri novega more izpolniti zdravnik, levi nad srcem mi je hitela kri po obleki- Ni m» bila zadela oknženja-t {• Otroška paraliza se prične KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street New York City Andrej Ternovac Spisal Iran Albrebt Cena 5« centov Belfegor iS psa 1 Artur Bemede Cena 75 centov Filozofska zgodba Spisal Alojz Jirnsek Cena 50 cm tov LETOS IZ&LA Ko smo sli v morje bridkosti Spina! Rev. K. Zakrajfea Knjiga prl|poveduJe. kako Je Hitler n«stav!jal limn nice in zaujke in pripravljal "sirn,." x« Jugoslovan* in njibovo državo 4e dolgo prej kot Jo Je napadel. KnJipa Je t platno vezana In ima 207 strani. Cena $2.— Vnjiiire — "HOW TO KBCO.UB A CITIZEN OK TI1E l!MTEI> STATES" V tej knjigi Mi v na |>oja>ulla 1« uawWJem* Oun U real*« Listki Spisal Ksavar Meftko; 144 str. Cena 79 enim Cen« 75 centov ■ knul Malenkosti Spisal Iran Albrebt Zločin in kazen Spisal F. Al. Dostojevski DVA ZVEZKA Cen« *3,— 2ivi izviri Spisal Ivan Marlftč Knjiga Je svojevrsten pojav r slovenski knJižernoMii. kajti v v nji Je r trinajstih dnijrib poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda <*1 davnih početkov v starem slovaimtvu do današnjega dne. 13 poglavij — 413 strani V platnu rezano C«na H— Državljanski priročnik t V slovenščini > Knjižica daje poljudna navodila, kako postati _ui*-riAki državljan. Cena 50 centov POUČNI SPISI Angleško Slovensko Berilo (F. J. Kern) — Vezana knjiga „ Ona $2.— Govedoreja Spisal R. slikami. Leg»»rt. 145 strani s Cena SU Knjiga o dostojnem vedenju 111 strant. Ceno M rento* Mlekarstvo Spisal Anton Peve. H ailkaud. 163 strani. — Kujlga za mlekar }« In (anuerjf v «piaAuem. Cena 5« reolo« Obrtno knjigovodstvo lift« strani. e»ana. — Knjiga Je namenjena v prvi vrati m bn<>. umetno Id strojno kljufiav-niesrmvo ter t*"l»-toIlvao»rvo Cma «1.— Ako naročile knjigo, priložite k naročilu L'. S. oziroma Canadian Money Order za omenjeno svoto. Manj&e note, lahko pošljete v L7. S. rnamkab po t oziroma 3 rente. u x>ma roka, ali 'zadela me je francoska mušketa, jc potem zj^odilo, ne vem. Ko >ent se zopet zavedel, sem ležažl v lazai'etu Kaj se (Zdaj vemo, da se je otroška1 večinoma kot navadna vroči-paraliza pojavila v najrazlič- Vnetje zgornjih dihal, kot Obvezan ne.jših oblikah, od banalne- in- jrr^pa, po kateri ere šele pojavi Italijanski kralj govoril Sicilijancem liondon. — Dne 20. tega me- la ležiščih. Vefso bili ob- znaki primeri, ko dobe bolni- draženja možganske mrene ali ki je dejal, da sedanja ločitev ^rif^anife ^"arvik> za ^tero' ^ i obvezah silila na dan. A ki Mletje možganske mrene- predhodne paralize tega ali o- Sicilije od Italije ne bo dolgo 7 nJr^ ^ iviji privlačnega. Ko se je raz- Domovina otroke parade je nega živca, recimo ličnega. Xa trajala. Pri tem'kralj i ničo- T' ^ mendaV™ niso gradili drugega v Švedski in Norveški, kjer drugi strani pa, da lahko na-'meml, dali se bo Italija še na- 4 n .nAlAin« * nit __etnmion nr<»H n+rnJIm narnliv/i___ . . . TOKUU Sg ^C spomnil, da sem obležal v ba-> ta bolezen stalna ali epide- stopigo pred otroško paralizo prej bojevala ali ne Rekel je *e *cmci. Angleži tako. kakor mi je vedeževala "mična. Drugod se pojavlja ta tako nejasna in zahrbtna obo- le da z ijuds^om Sicilije trni ? P ' . ^ počili | _ bolezen posamič vedno v manj-j^nja otrok, da ne more posta- v tem težkem trenotku in za v pn?tani6c'e iztrgali "^ ših epidemijah kakor spomladi|viti diaimoze, niti najvestnejši ;Vodajo naj da -im je v du_ ^ 1AOT _ D_____r7i.i. -7/1rwni1r iSonroi- mtcli -no mn_ • " . .;0 . v Bnmuniji. Zelo^^avnik, čeprav misli na me- hu blizu Bodočnost, je pouda-' težke primere otročje paralize1 nigni tis. Gotovo bo pa stonl —i a 1--^---__ so imeli v zadnjih 20 letih državah. leta 1937 *._. w 4 . ... — . pa vsak zdravnik vse, kar je v cez zadostitev njrirovjh močeh, če je podana!pjjonjft , ... j . maimanjša verjetnost, da gre1 Lajik rad sega po člankih o ^ otra:ko Vlzo ' •otroški paralizi, rad se mfor-' mira, kakšna je ta boj'ezen, kakšni so njeni znaki in kako se pričanja ril kralj, bo prinesla Sicilijan-za sedanje tr- THE NEW ENCYCLOPEDIA of MACHINE SHOP PRACTICE Spiaal znani »rofeaar na Stevena Institute of Technology t attfieMinl George W. Barnwell aHHB^^HBaa|HBBBa__ Podlago aa mehanično znanje d morete dobiti ■ to knjigo. Ta velika knjiga popisuj« In w I* s v i V/^tE I tef J M hfii« Kazi oži vse natanko, kar moča znati naj-MJH MriMidk. Pojaannje vpora^ bo vsakega stroja, orodje In meril, načrte (blne prints.) 1000 allk in riab. 870 str. Cena $1.98 Ne glede na to, ali ste ftele potetnlk. Vam bo to knjiga zeU koristna in —Hi vrodna. NAROČITE JO DANES! cn 5o > Z > > Z o r pi u> m 2 R G S L OVE NI C PUBLISHING -COMPANY 21« WEST 18th STREET NEW YORK 11, N. Y rega je bil tudi kralj, pošiljali ameriške dolarje, da so se tako mogli prebiti skozi bedo, katere fašizem n iti kralj nista sknšala odpraviti. sem bil in uda nisem mogel ganiti. Ležal sem na deskah in Akcije do najtežje oblike s paraliza. Moramo fe pa zave- kosti nisem čutil v sebi- A vendar se mi je dozdevalo, da hrbteničnimi in možganskimi dati- imamo tudi primere ___BL ___ vste lahko v meni, da počivam na mehkih oblakih in da se znaki. In lahko rečemo, da te bolezni tndi brez paralize,j®3usft|is>is tuoAoisou er aoes z i bi jem ž njimi po nebu.. Ko sem se ozrl po prostoru okrog prevladujejo letos možganski ko pojavijo tudi znaki raz- po radiu kralj Viktor Emanuel, s?be jih je ležalo procej enakih na 1 ~^-'*:l- tr^j _ l:k 7nnL*i -nrin»^Ti Va ^/.ltc Kf\ir»;_ draženia možganske mrene ali L-i ___j__ veoani, in kri je v rdečih lisah pri glej, takrat stem videli, da sem obvezan na prsih; in ko sem svo jj glavo na vzglavju obrnil na levo, je bila tudi moja obveza t'jžko krvava-. Tedaj seui se lalji in da sem prestreljen prav ciganka za Blegašem. Tistihmal ^e bilo. da je stopil v lazaret majhen človek, na "katerem ni bilo opaziti nič posebnega. Pri vstopu je z veliko spoštljivostjo vzel z glave svoj triogelnik. Za njim se ^e trlo vse polno samih gtneraolv in oficirjev, na ksterih se je svetilo obilo zlata in katerih obleke eo bile obšite z drobnimi Združenih in dragimi špicami. Princ Euigenius pa ni nosil ne zlata, ne prtveliko spic, pi se je vzlie temu takoj dalo spozpa,«T da je nas vojskovodja in naš gon'eral. Pristopil je k vsaki postelji, razgovarjail se je z najnižjim v ?jakom in tolažil ga je o»b ležišču bolečin in trpljenja. Če so irtu ranocelniki na tihem povedali, da je rana težka in da bolniku ekoraj gotovo \zame življenje, je položil svojo roko ranjencu na čelo ter-izpregovoril: . i "Mersi bien," kar a51 fiorda pa se zrcalijo ob-največkrat omenja meeto in lak'' in v brleče skale. katero'samo pa nima na sebi imajo pristanišče vlkak?r famG pristaniške napra- A.ngleži pa ?o ve -skladišča itd., kar ;vse je služilo" l'e ?o?rpodarskim iztrgali! botrom, prav nič pa se ni ozi-emcem iz rok, tako da odreže ral° na prikupnost kraja. Za „> Nemcem dovoz železa iz'^evilne pristaniške delavce švedske Kirune. 90 ^^dili preproste lesene hi- Ob prelomu 20. stoletja je bil Narvik že majhna vasica s komaj 100 prebivalci. Ko pa so šice in tako je danes Narvik skoraj povsem leseno mesto br*\z kakšnih okraskov, brez arhitektonske kulture, brez le- RAZMERE V ITALIJI. (JIO.) — Italijanski podtal-Najbolj se zani- ni radio pravi, da priprave za majo za to starši, kar je tudi generalno stavko povoljno na -razumljivo. To bi bilo hvale- predu*jo. !Levičarska koriid-l^J^ S^so jim v-d