Posamezna številka 30 vinarjev! Stev. 232. V LlnlM, v sredo, dne 9. oktonra m Leio ML es Velja po poSUt a sa oelo leto oapra) ,, & 80'— la (to uieseo „ .. „ 4.96 t« Nemčijo oeloletno . * 55'— sa ostalo Inozemstvo. „ 80- V Ljubljani oa dom Za oelo leto naprej.. & 48 — ta sa maaeo „ .. K V apravi pralimin neieSne „ 3-50 b Sobotna Izdaja: s Sa oelo leto.....K 10 — ■a Nemčijo oeloletno. 18'— ia ostale tnosemstvo. „ 15 — bsb Inseratli ■■■ Enostolpna petltvrsta (M mm Uroka ln 3 mm vlsoks ali nje prostor) sa snkrat .... p« 50 v sa dva- In večkrat . „ 45 „ pri večjlb naročilih primeren popnst po doaovern. Ob sobotnk dvo|nl tartl » ■ ■* Poslano: mssam Enostolpna petltvrsta B I-Izbija vsak dsn lnvsamii a»> delje la praznike, ob 8. ori pop. Rsdna letna priloga vosni rw SOT Uredništvo je « Kopitarjevi nlloi itev. 6/IH, Rosoplst se ne vračajo; nelranktrana pismi se ne ea sprejemajo. — OrednlSkega telefona itev. 50. *ss Političen list za slovenski narod. Upravnlitvo je v Kopitarjevi ntlol it 6. — Bnčna poštne hranilnice avstrijske it. 24.787, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniikegs teletona it 60. Kaj bo storil Wilson? Po vojski prizadete države — in to je domala ves naš planet — čakajo s pridržano sapo na besedo, ki ima v kratkem priti iz Washingtona. Važna politična dejanja, ki bi se morala izvršiti te dni, so se odgodiia; nobenih pro-gramatičnih izjav ne podaja nihče, niti v enteeti, niti v osrednjih silah, dasi stojimo neposredno pred stvarjenjem novega svetovnega reda. V monarhiji je še tišje kot. drugod. Hussarekov govor o novi Avstriji, to žalostno, času neprimerno skrpucalo, predloženo zbornici z državniško gesto, je pozabljen — tako temeljito so ga desavuirali sledeči dogodki. Čehi so nameravali sklicati za včeraj sestanek vseh češko-slova-ških narodnih svetov v Prago, čigar sklep bi bil važnejši od vseh dosedanjih a so ga odložili. V državnem zboru avstrijskem se nadaljuje politična debata, a brez vneme, medlo in dolgočasno, in Čehi se včerajšnje sejo niti udeležili niso. ker vedo, da je za nas in za svet neprimerno važnejše tisto, kar ta hip "VVilson koncipira pri svojem pisal-niku. Časopisje entente se peča zlasti s pričakovanim odgovorom Amerike in celo vojaški dogodki na zahodu in na Balkanu, dasi so tako odločilni, dasi so ustvarili sedanji položaj in bodo naj-> močnejši argument, "VVilsonovega odgovora, so stopili v ozadje. Na Wilsonovo besedo čakamo kakor zločinec na sodbo. Kaj bo torej storil Wil.son? Po raznih komplimentih njegovi državni modrosti in pravičnoti, ki so v avstrijskem nemškem časopisju omenjali Buriano-vo noto, je zadnji čas jelo prevladovati bolj pesimistično razpoloženje. V svojem naznanilu zbornici o mirovni ponudbi, je smatral ministrski predsednik Hussarek za potrebno, da povdari tucli možnost, da naša ponudba v Ameriki ne najde pravega umevanja, in je za ta slučaj zagotovil, da se bomo borili »do konca«. Ni težko spoznati, da je to glavni stavek ministrovega govora, saj plava kakor cink na vodi. Tudi glasovi ententnega časopisja zvene dovolj pesimistično in kažejo tendenco, vplivati na predsednika ameriških držav v negativnem zmislu. Kaj bo torej storil Wilson? Če pogledamo njegovo dosedanje delo, si moramo s precejšnjo gotovostjo predočiti tudi, kako bo ravnal v tem momentu. Ko je izbruhnila vojska v Evropi, je skušal varovati najstrožjo objektivnost. Amerika je sicer zalagala entento iz svojih bogatih virov, a ko jc Nemčija poslala svoj tovorni podrnor-nik, je tudi njega naložila s svojim blagom. Wilson je med tem skušal vplivati na vojujoče se države v miroljubnem zmislu in je pisal svoje razprave, ki pa takrat niso vzbudile mnogo odmeva pri nas; zdele so se le hrup vojnih dogodkov, ki so pretresali Evropo, in v naši filozofiji sile, le preveč ab-> straktna in profesorska. Tedaj je Nern-r Sija razširila podmorsko vojsko, Amerika se je priklopila ententi, in tehtnica, na katero je Wilson vrgel no lc svojo avtoriteto, energijo in resno voljo, da vsili poblazneli Evropi nov red, ampak tudi svoje silne divizije, roje svojih letal in svoje tanke, se jc globoko nagnila. Česar ni mogel "VVilson doseči s svojimi razpravami, se je odločil da doseže s silo. Gotovo bi ga napačno sodili, čc bi menili, da ga je gnala v vojsko želja po novih kupčijah, kakor so nam ga hoteli slikati. Mož, ki je pokazal tolikokrat tako globoko spoštovanje clo prava in pravice, bi ne pošiljal svojih sodržavljanov krvavet za Jude-žev dolar; zemlja, ki je bila med vojsko silno obogatela in ki so se ji odpirale tudi za čas miru najlepše avspicije, bi se tudi ne dnla zavesti v voino, za katero bi ne bilo močnih etičnih nagibov. In ti so vodili Wilsona: prekoračil jo s svojimi r-etnmi ocean, da prinese Evropi trajen mir. Ker o resnosti mirovne ponudbe osrednjih sil ni mogoče dvomiti —• po- gled v sedanji položaj nam priča, da je bila krvavo resno mišljena — si tedaj tudi ni mogoče predstavljati, da bi jo "VVilson a limine odklonil. Seveda se je treba spomniti tudi predsednikovih besed, ki jih je izrekel jesni lanskega leta: »Mi potrebujemo več kot njihovo (osrednjih velesil) obljubo, da hočejo svojo besedo držati. Onemogočiti moramo, da bi svojo besedo prelomili.« "VVilson, najprej zagovornik miru, pozneje tudi bojevnik za mir, ponudene priložnosti, da vojska preneha, ne bo zavrgel, a zahteval bo g a r a n c i j. Kakšne bodo te zahteve, vemo danes le negotovo. Trde bodo in ni nemogoče. da se bodo osrednjim velesilam zdele pretrde. V tem slučaju bi nastopilo, kar je Hussarek povedal včeraj: bojevati bi se morali »do konca«. Mi upamo, da do izvršitve te eventual.no-sti ne pride. m* Zbornica nadaljuje debato. Glavna pozornost pa je za kulisami, V.j«-- '.i pričakujejo važni in veliki dogodki. Nemci hočejo svojo nemško Avstrijo, ki bi na podlagi samoodločbe narodov bila naslonjena na Nemčijo. O habsburški dinastiji ne vedo nemški nacionalci ničesar povedati — Mir v Bre- stu-Litovskem je pokopan, Poljaki sklicujejo svojo konstituanto. Istotako Nemci in Čehi. Godijo se čudeži, o katerih bi človek preje mislil, da niso rriogoči. — Čehi se niso udeležili današnje zbornične seje. Poslali so le v finančni odsek posl. Maštalka, ki je stavil predlog, naj se finančni odsek, od godi in je tako posvetovanja v odseku preprečil. Pred sejo zbornice se je vršila seja načelnikov strank. Tudi. tu so Čehi izostali. Mislijo odgoditi zbornične seje, dokler se položaj ne razjasni. Nemški nacionalci se zelo sumljivo zavzemajo za parlament. Načelnik jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec jc zahteval ocl ministrskega predsednika gotovih pojasnil glede nameravane njegove izjave. Ministrski predsednik je podal kratko izjavo. Povedal ni nič bistvenega in novega. Veliko pozornost jc vzbudil govor govornika Jugoslovanov posl. dr. R y -baf a, ki je dovolj jasno označil stališče Jugoslovanov. . • * Seja 8. oktobra. Začetkom današnje seje je ministrski predsednik baron pl. Hussarek podal obvestilo o noti, ki jo ie monarhija 4. t. m. poslala predsedniku Wilsonu, in nato izvajal: Analogen korak sta napravili tudi Nemčija in otomanska država. Ta novi in velevažni čin sc nam predstavlja kot dosledna posledica tiste poštene in odkritosrčne pripravljenosti za mir, ki je monarhijo, stoječo na stališču obrambne vojske, vedno prevevala in ktero je v zvezi s svojimi zvestimi zavezniki ponovno izrazila. V kolikor pa ta korak ne vsebuje lastnih stvarnih pogojev, marveč sprejema ocl pro-minentne nasprotne strani označene raz-pravne temelje, je to dokaz, da so zavezniške vlasti pripravl'ene, hoditi po tistih oo-tih, ki morejo tudi glasom manifestacij nasprotne strani dejansko voditi clo cilja. Nočem zanikati, da zahteva sprejem teh raz-pravnih temeljev, čeprav smo si jih v mnogem in bistvenem žc davno prisvojili, do, smo jih mogli vnaprej le najtopleje pozdraviti, v nekaterih podrobnostih modifikacijo političn:h nazorov, na katerih je doslej vstrajala javna orientacija na naši strani. Kljub temu računam na to, da bo visoka zbornica ponovni mirovni korak odobrila in mu dala s tem v imenu avstrijskih narodov tisti poudarek, ki ga potrebuje, da v času, ko dorastli narodi na svetu sami določajo svojo usodo, uspešno prodre. Saj hočemo moči teh idej zaupati tudi našo notranjo mirovno ustrojbo, v nadi, da bo tudi iz samoodločbe narodov izšlo niihovo vzajemno delo za skupne cilje. Odgovor nasprotnikov, ki bi našo pripravljenost prezira' in odkril brezobzirno uničevalno voljo, bi moral na strani zaveznikov računati z neunogl:ivo odločnost:o, da do skrajnosti branijo svojo čast in obstoi. V tem svetovnozgodovinskem trenutku pa smemo vendar izraz:ti upanje, da ostane talja zadnja strašna odločitev celokupnemu človeštvu prihranjena in da poj-de iz časa neizrekljivega trpljenja skozi vrata sprave, ki smo jih na široko odprl', lepši bodočnosti nasnroti. (Odobravanje.) Predsednik dr. Gross: Nai bo stališče strank v mirovnem vprašanju kakršnokoli, vsekakor se bodo srečale v zadoščenju nad tem, da se končno prih1'žu'emo miru. D-1 more biti ta mir samo nravičen in časten, za to ram jamčijo junaštva zavezniških armad, za to nam jamči snlošni vojni položaj. Sai ni dvom, da bo mir mogočno vplival tudi na notranje politične razmere in pred vsem tudi na nar, gospodarski do-ložaj. Prezgodaj pa bi bilo po mojem mnenju, da bi se že.zdaj pečali s temi vprašanji. Zato bi visoki zbornici predlagal, da preidemo danes v smislu dogovora na konferenci načelnikov v razpravo o notra-rie političnem položaju in rtav!jenih nujnih interpelacijah.. Govor dr. Rybara. Kot prvi govornik nastopi d r. R y -ba f, ki izvaja slovenski: Visoka zbornica! Na predlog našega predsednika, se sicer nc sme vršiti sedaj razprava o izjavi ministrskega predsednika, vendar moram pri tej priliki takoj izjaviti, da pozdravljamo mi pri tej priliki vsak poskus, da so napravi mir, da se zopet vrnejo normalne razmere. Toda obenem moram tudi izjaviti, da pričakujemo ocl bodočega miru izpolnitev naših želja, da pričakujejo od miru uresničenje vseli naših idealov. Tak mir želimo in le tak mir kot trajen mir. Le tak mir more napraviti konec borbe med narodi. To nado izrekam in v tem smislu pozdravljam tudi ponudbo za premirje in mir. Nemški nadaljuje; Dogodki, ki jih doživljamo v teh dneh, čustva, ki nas prevevajo, se no dajo izraziti v nujnem vprašanju. Veliki svetovni so ti dogodki. V tej debati se moremo omejiti le na to, da predložimo svoje pritožbe, da poskusimo povedati, zakaj je tako prišlo, zakaj so ti dogodki bili neizogibni. To ni samo igrača diplomatov, to je nekaj več, je usodepolno, je likvidacija stare Avstrije. Da morda še več. To danes ni več pobožna želja, to jc prepričanje povsod, nc samo v Avstriji, ampak tudi na Ogrskem, brez razlike narodnosti in stranke. Vsi tako mislijo. V začetku si je to prepričanje delalo le težko pot. V zadnjih dneh pa si slecle dogodki nepričakovano. Nepoučenega opazovalca lahko to preseneti. Kdor pa razmere v tej stari Avstriji pozna, ne more biti presenečen. Bilo je vse laž in prevara pri nas. Gospoda, ali se spominjate, kako sc je početkom vojne govorilo in pisalo o pdjhlajcnju države? Kako se je pisarilo, da so narodi države pozabili vsa nasprotja, da se vsi držijo navdušeni okrog vlade. Tako smo slišali govoriti. To pa je bila laž in prevara, s katero se je le hotelo delati razpoloženje. Predvsem je pa laž trditev, da so šli vsi narodi z navdušenjem v vojno. Morda so bili kateri, ki so res radi šli na boj. Pri teh pa ni bilo to nič drugega, kakor želja po pretepu, želja, dati si duška. Bilo je to razpoloženje kakor n. pr. v nedeljo v kmečki krčmi. Navdušenja pri večini narodov ni bilo. Bil je tudi čudež, če bi predvsem slovanski narodi, in v prvi vrsti še jugoslovanski narod, šli v boj z navdušenjem. Prosim samo, da »i predocite razmere pri iz- bruhu vojne. Evropska vojna je sledila balkanski vojni, v kateri se je šlo za uničenje Turčije. Veselje nad obračunom s tem starim sovragom ni vladale samo v Srbiji in Črnigori. Tudi pri nas tudi Jugoslovani monarhije so simpati-zirali z balkanskimi narodi, ki so s< borili za svojo svobodo. Bili so Jugo Slovani navdušeni za ta uničevalni bo,' našega rodu proti Turčiji. Tu pa je prišel kakor mrzel curek ukaz, naj se borimo proti Slovanom, naj se borimo proti Srbom in Črnogorcem, proti našim rodnim bratom. In pri tem naj kai odkrito priznam: vrhutega na strani tistih, katerih uničenje smo preje pozdravljali, katerih pregnanje iz Evrope mo se veselili. Gospoda, ako bi st Vam ukazalo, da morate v boj proti Nemcem, morda bi bili ukazom sledili ali navdušenje za kaj takega bi zavrnili kot nekaj nizkotnega. Protestirali b bili. Toda od nas ste to zahtevali. Kljut temu, da so naši vojaki povelju sledili so nas v zahvalo zasledovali in preganjali, ker svojih čustev nismo mogli skriti in jih zatreti. Potem pa govore in pišejo Nemci o svojih žrtvah na krvi in blagu. Tudi to .je laž. Ničesar nistt storili za obstoj države, navduševali ste le za Nemčijo in ne za Avstrijo. Spominjamo se na prvo stoletje naše zgodovine. Huni in Avari so udrli v deželo. Prebivalstvo so odvlekli s seboj, da sc je moralo zanje boriti. Na isti način so gnali naše slovanske narode sedaj v vojno, naj se bore za tujo nadvlado. AU se potem čudite, če nismo vedeli, za kaj se gre? Bctlunann-Holhveg pa je jasnt priznal: to je boj germanstva proti slovanstvu! Ali se ni ist« reklo morda tudi v Avstriji? Spomnite sc »Soldalenzeitung«, ki je izhajala na tirolskem. Ta časopis je bil namenjen vsemu vojaštvu. V tem nemškem vojaškem listu za avstrijske vojak« je bila tudi pesmica z refrenom: »Nemška Avstrija je panir!« Za nemško Avstrijo na) bi torej naši vojaki žrtvovali kri in imetje!? In vendar so si upali neprestano pisati o edinosti in solidarnosti v Avstriji!! (To je bila zavedna laž!) Naj pridejo k nam, da bodo videli, kako razpoloženje sc ustvarili! Ali se ni morda z državljani slovanske narodnosti pri nas ravnalo tako kakor z vojnimi ujetniki? Ali niso naših sodržavljanov zasledovali in preganjali t.ct to utemeljevali z vojno potrebo? Res je, da izredni časi zahtevajo tudi izredne odredbe, vendar, kar je storila avstrijsko-ogr-ska vlada, to presega sto in stokrat vse kar se je v tem oziru zgodilo v drugih državah. Zatirali so in plenili časopisje. Svoj denuncijantski sistem so izvajali do skrajnosti. Mirne državljane, na katere je padla le senca suma, da niso dobri patrioti, so vlačili po ječah zaradi njih mišljenja, ne zaradi pozitivnih dejanj. Obsojali so jih na več let ječe in na smrt, še več, brez sodišča in brez sodbe so jih enostavno streljali! To jc smel storiti vsak feldvebel. Še več! Rabilo se je nasilje, kakršno je v navadi samo nasproti sovražnikom. Pobirali so v lastni državi tale, postavljali jih na stroje vlakov in jim zagrozili, da jih na mestu ustrele. kakor hitro prifrči le en ka« men v stroj. Ta sistem, ki je rodil najhujše ogorčenje in največje razburjenje, naj sedaj zopet oživi! Čuje se, da nameravajo iznova jemati tale iz Bosne, Hercegovine in Dalmacije. (Čujte! Čujte!) Ali ni še dosti tega nasilja?i Ako bi bilo res, da hočejo novo Avstrijo, čemu ta nasilstva? Zdi se pa, da je :>nova Avstrija« samo beseda, preračunje-na, da napravi vtisk v inozemstvu, Da bi mogli nadalje tlačiti avstrijske narode, zalo so pričeli zadnji čas tako govoriti. To ni pomlajenje Avstrije, to je vrnitev k stari predmarčni Avstriji. Vse načrte za mučenje, kakor jc bilo nekdaj v navadi v Italiji, so si poiskali iz starih arhivov v našem vojnem ministrstvu. Pri takem posto-paniu proti nam naj bi potem mi kazali ljubezen do monarhije? (Posmeh.) Bil bi čudež, če bi naši narodi ne nastopili proti temu. Toda la sleparija z našim navdušenjem sc ni mo£la dolgo, držati* Končno pa so Nemci in z njimi vlada vrgli krinko proč. Ni se več govorilo o po-mlajenju in prerojenju Avstrije, ni se več govorilo, da morajo imeti vsi narodi enake pravice, da morajo prinašati vsi narodi enake žrtve. Prostodušno in predrzno se je pričelo proglašati, da je treba v Avstriji nemške nadvlade in označila se je nemška hegemonija kot vladni program. Kaj takega se v Avstriji brez nasilja nad drugimi narodi ne da izvesti. In mi Slovani smo vendar v absolutni večini v tej državi. Ob otvoritvi parlamenta je pričelo preganjanje nekoliko pojemati, toda kmalu smo se povrnili na staro pot. Ni dosti, da nam črtajo zopet neprijetna mesta v časopisju, pričeli so kratkomalo z ustavljanjem časopisja. Prepovedali so izdajanje Jugoslovana«, »Domovine«, ustavili so ■ Narodne liste«, zatrli so vsako politično gibanje in vsako politično zborovanje. Sedaj pa pravijo, da je posebna naklonjenost vlade napram nam, če nam dovolijo shode, na katerih pa naj govorimo edinole o davčnih predlogah in naj našemu ljudstvu priporočamo nove davke ter agitiramo za vojna posojila. (Veselost, medklici, smeh.) Na tak način in s takimi sredstvi hočejo pri nas utrditi nadvlado Nemcev. Naravnost neverjetno nasilje naše uprave tiči v tem. Naj omenim le nekatere slučaje: Taka zadeva je vpokojitev oziroma od-stavljenje obeh šolskih ravnateljev na Kranjskem, Cora in dr. Lončar. Cora je Nemec. Tega ni nikdar tajil in tudi ni postal renegat. Toda ker je uvajal na svoj zavod red, ker je skušal odstraniti neznosne razmere, ki so vladale na tem zavodu, ker se glede »nemške« realke v Ljubljani ni pokoril slepo šolskemu nadzorniku Belarju, ko je ta hotel vplivati na njega v prilog svojemu sinu, ker se je pokazal trdnega in vztrajnega ter se ni udal vplivom nemških kričačev, so ga nasilno in brez vsake preiskave ter brez disciplinarnega postopanja kratkomalo odstavili. (Čujte! Čujte!) Dr. Lončar je moral deliti usodo z njim vsled priprostega osumljenja in obrekovanja, ki se bo gotovo izkazalo kot povsem neutemelieno. Tudi on se je moral umakniti z realke v Idriji kot vodja tega učnega zavoda, tudi on je moral občutiti, da je proklamiran v Avstriji nov, nemški kursl Vlada pa je šla še dalje. Niso se zadovoljili s premeščanjem uradnikov naše narodnosti v tuje kraje, kljub obljubam in pa kljub vsem zagotovilom jih niso premeščali nazaj v domače kraje. (Gostinčar: Preganjanje železničarjev!) Posebno kar tiče železničarjev, kriči do neba. Odstranili so iih iz domovine ter jim popolnoma onemogočili vrnitev. Še več! Posluževali so se naravnost Sramotnih sredstev. Vlada je pričela podpirati časopisje, ki deluje v narodu sovražnem smislu. V to svrho so se oproščali vojaške službe častniki, o katerih so se izjavljala pristojna poveljništva, da so nenadomestljivi. Te častnike so potem postavljali v uredništva takih listov. To se je v Bosni zgodilo in morda so mislili, da si na ta način pridobe ljubezen naroda. Tako se je zgodilo tudi na Kranjskem. Mislili so morda, da bodo zanesli na ta način med narod navdušenje, katerega ni. Naravno je, da je naletel tak sistem celo v vladnih krogih na gotov odpor in da so celo nekateri nemški krogi, ki so si ohranili naravni čut, občutili kot sramoto, da se vlada poslužuje takih sredstev. Tudi nekateri Nemci so se sramovali tega sistema, ki je deloval na tako surov način na uničenje celih narodov. Zato so hitro našli novo parolo. Iznašli so »Staatsrai-son«, državno potrebo. Pričeli so govoriti o nemškem hrbtišču države ter so to povedali nemški radikalci ter nemški nacijo-nalci z izrazom: »Avstrija mora biti nemška, ali pa je ne bo.« In v smislu tega gesla so se petem cele stranke, ki so govorile o Avstriji prej samo z zaničevanjem, kar čez noč naenkrat razkrile kot cvet pa-trijotizma in kot opora dinastije. Nastopati in govoriti so pričeli samo »v interesu Avstrije in v interesu dinastije* ter so trdili, da so do dna duše vneti za oboje. Ravno danes sem čital v vsenemškem dnevniku »Alldeutschcs Tagblatt« uvodnik, ki označuje Čehe kot veleizdajalce. Uvodnik lomi nad Čehi palico in jih na naj-podlejši način denuncira. To vse delajo vsenemške stranke, ki so si napisale kot prvo točko na svoj prapor veleizdajstvo, in ki žive ob samem veleizdajstvu. Iz vsega tega pa se vidi, da tudi govoričenje o dr/.avni potrebi ni ničesar drugega, kakor laž in sleparija. Ne gre jim za interes Avstrije, marveč edinole za interes nemštva. Do najvišjih krogov pa je prodrla misel, da smo mi samo vazali Nemčije in Nemcev. Razume se, da Ogrska ne sme zaostali. Enako je tudi tan. Tudi tam imajo na programu preganjanje in zatiranje nema-žarskih narodnosti, tudi tam se govori o državnih potrebah. Ko vse to vidimo z lastnimi očmi, in vse to skušamo na lastnem telesu, ali se naj od nas še zahteva, da se ogievamo za to državo? Ali je čudno, če gre skozi naš narod kakor en glas, da s tako državo nočemo Imeti ničesar opraviti? Očita se nam, da pričakujemo rešitve iz inozemstva, očita se nam prijaznost napram ententi. Ako mirno in trezno premislimo, kaj 6e je nam v tej vojni vse zgodilo, kaj se je uganjalo proti nam v krogih nen:"' 'h nacijonalcev, kako je vlada z nemškimi nacijonalci vred vedno prilagodila svoj program položaju na bojiščih, potem se ni treba čuditi, ako se je isto zgodilo tudi z naše strani. f Začetkom vojne je vladalo pri Nemcih prepričanje, da prinese vojna obračun ne samo s Slovani v inozemstvu, marveč tudi s Slovani v Avstriji sami. Bili so prepričani, da je prišla ura, ko bodo Slovane, če že ne popolnoma uničili, pa vsaj storili neškodljive. To prepričanje je vladalo tako dolgo da je izbruhnila ruska revolucija. Toda tudi za časa vlade Clam Martinica so hoteli nemške »belange« z nasiljem udej-stviti na protiustaven način. Tu imamo dokaz, da so v zaupanju na dogodke na bojiščih upali z njih pomočjo udejstviti brez odpora svoje nemške zahteve. Šele ruska revolucija jih je spravila na druge misli, toda le, ker so se bali, da se utegne pri nas zgoditi kaj podobnega. Ruska revolucija je spravila gospodo do tega, da je sklenila sklicati pri nas parlament. Tu so hoteli potem igrati na druge strune, toda ne zato, ker bi bili ti ljudje prišli do spoznanja, da je njih ravnanje zaničevanja vredno, ampak ker so jih v to prisilili zunanji dogodki. Kakor hitro pa je imela ruska revolucija za posledico oslabitev ruske armade, kakor hitro je bila ruska ofenziva ustavljena, že so takoj zopet govorili drugače, že so zopet začeli strašiti z nemškimi »belangi« in nemško-nacijonalno Avstrijo. Vlada je našla oporo pri tem svojem ravnanju v ofenzivi proti Italiji, Da, Seidler je imel tako trdno upanje, da bo mogel ustreči vsem željam Nemcev, da je izključil za več mesecev celo parlament, šele dogodki na bojiščih, šele ne ravno ugodni položaj naših in nemških armad je povzročil izpremembo razpoloženja, šele vse to je nagnilo vlado, da se je nam začela približevati z gotovimi obljubami, z avtonomijo in drugim. In ko se je nazadnje položaj na frontah dan na dan slabšal, ko je bilo jasno, da miru zmage ne bomo dosegli, tedaj so prišli celo s ponudbami svobodne Jugoslavije, lastne države v okviru monarhije, Tedaj so celo obljubili, da hočejo vso hrvatsko in srbsko zemljo združiti v okviru monarhije v državno obliko. Toda pri vsem tem pa še vedno na tihem upajo, da naših zahtev ne bo treba popolnoma izpolniti. Kakor namreč slišimo, hočejo nas Slovence in Hrvate v Istri izključiti iz jugoslovanske države. Samo na kratko moram omeniti, da je upanje, da se bo jugoslovanski narod zadovoljil s tako ponudbo, enostavno varanje samega sebe. (Odobravanje.) Danes ni zavednega Jugoslovana, pa naj bo Slovenec, Hrvat ali Srb, ki bi bil zadovoljen s tako rešitvijo. (Pritrjevanje.) Če nameravajo to res izvesti in ako se upajo napraviti v inozemstvu vtis, da smo mi s tem zadovoljni, je to velika prevara. Nasprotno, Slovenci, Hrvati in Srbi v teh deželah se s tem ne bodo zadovoljili! Nas pa bodo razdražili do obupa in upora. S tem ne bo nič doseženo, kakor da bo inozemstvo izvedelo, kako silno nezadovoljni smo v te' državi. (Živahno pritrjevanje.) (Konec jutri.) Ostali govorniki. Poslanec dr. Schiirff, nemški naciona-lec, pozdravlja mirovni korak osrednjih velesil in želi, naj bi čim prej dovedlel do uspešnih mirovnih pogajanj. Upajmo, da nas pot samoodločbene pravice vede na-sprot: boljši bodočnosti. Poslanec dr, Jerzabek pravi, da se bo sedai nokazalo, ali je Wilsonu resno za pravičen mir. Govornik zahteva, naj se žanre borza in odpravi centralno gospodarstvo. Poslanec HHlinger je prepričan, da bo zbornica izpoln;la svojo misijo in ustvarila novo ustavo. Samoodločbeno pravico bo izvedla rajši po švicarskem načelu. Potem se ne bo več reklo: Uboga razdraoana Avstrija, marveč: Srečna zvezna Avstrija narodov! k Poslanec R e n n e r, soc. dem., nagla-ša, da so postale razmere, v katerih živi delavno liudstvo, neznosne. Državna prehrana stoji pred razpadom. Nabava se iz-'alovlja :n transoortne težave ovirajo razdelitev. Po vojski se ne bo mogoče vrniti na pot svobodne produkcije in trgovine, marveč bo moral priti nov socialist!čru gospodarski red. Nato so razpravo prekinili in sejo zaključili. Prhodnja seja jutri, v sredo, ob 11. uri dopoldne. Likvidacijski kabinet Lammasch. »Frankf. Ztg.« poroča Iz dobro poučenih dunajskih krogov, da se bo sestavil nov kabinet z Lammaschem na čelu, ki naj izvede likvidacijo stare Avstrije in reš! j zlasti tudi prehodne finančne probleme s | posebnim ozirom na vojne dolgove. Zasedanje delegacij. Na konferenci načelnikov delegacij-skih odsekov« katere so se udeležili tudi vai trije skupni ministri, so sklenili, da se snide vojni odsek v ponedeljek, 14. t m., ob 4. uri popoldne in zunanji odsek v sredo, 16. 1 m., ob 10. uri dopoldne. Nato se bo vršila zgolj formalna plenarna seja, v kateri ae izvrie Štiri nadomestne volitve v odseke in sprejme došle vloge. Obenem se bo začelo tudi jesensko zasedanje ogrske delegacije. V njenem zunanjem odseku bo podal grof Burian 15. t. mes. svoj ekspozč in ga naslednji dan ponovil v avstrijski delegaciji. Predsednik Hauser je opomnil, da se seje delegacij ne bodo križale s parlamentom, ker poslanska zbornica prihodnji teden ne bo imela sej. Finančni odsek nesklepčen. V finančnem odseku je stavil dne 8. t. m. posl. Mastalka predlog, naj se ne razpravlja dalje o predloženih finančnih načrtih, ker je le smešno, ako se v tako veJeresnih časih razpravlja o tako malenkostnih stvareh. Razen tega je vodstvo nemških strank prešlo v druge roke, ker so nemške meščanske stranke sprejele socialnodemokratično resolucijo za podlago nadaljnih obravnav. Predlaga, da se razprava prekine. — Posl. Renner naglaša, da sega soc,-dem. resolucija o samoodločbi narodov preko avstrijskih meja; razprava naj se nadaljuje. — Po daljši formalni debati jo načelnik dr- pl. Loewenstein konstatiral nesklepčnost odseka ia izjavil, da se bo glede Matalkovega predloga posvetoval s strankami. Nalo so sejo, kateri je izmed Čehov pri' "al samo Mastalka, zaključili. Justični odsek je v seji 8, t, m, sklenil, da se zakon o porabi upravnih preostankov si: Vb si-rotinskih blagajen podaljša za eno leto. Nato se je nada'leva!a razprava o kazen-skopravdni noveli. Odsek je sklenil, da dosedanji štirje sodniški senati ostanejo in sprejel člene 2., 3. in 5. z razr/mi izpre-membami. Na Olr.erjev predlog so se določbe o ničnostnem prizivu razširile. Dalje naj dobi deželno nadso "išče pravico, da tudi v slučaju obveznega preiskovalnega zapora dovoli, da se obdolžencc izpusti na svobodo. Vojaške oprostitve. Domobranski minister je dne 8. t. m. deputaciji nemških državnih poslancev zagotovil, da se bodo 491etni brezpogojno še v teku letošnjega leta odpustili in da se je izdal nalog, naj se odpusti čim hitreje izvedejo. Kar tiče oprostitev, jih bo treba nekaj na vsak način preklicati, da se dopolnijo najnujnejši pomanjkljaji. Vendar pa o splošnem razveljavljenju oprostitev ne more biti nobenega govora. Slovansko stališče nasproti socialnodemo- kratičnemu mirovnemu predlogu. Parlamentarna kluba Čehov in Jugoslovanov sta izdala naslednjo izjavo: Slovanski klubi doslej nasproti nemškosocia-lističnemu mirovnemu predlogu, nasproti vprašanju o udeležbi v mirovnem odseku in nasproti misli, da naj se iz poslancev posameznih narodov konstituirajo narodni zbori, še niso zavzeli stališča. Sami niso stavili nikakega direktnega mirovnega predloga, marveč so le obrazložili svoja načela za mir, stoječ na stališču, da vlada za vodstvo mirovnih pogajanj v imenu narodov ni kompetentna. Program nemških socialnih demokratov je vreden ozira, vendar so diference med njim in slovanskim stališčem zelo globoke. Preiskave proti posiancu dr. &or®fcy. (Nujno vprašanje poslancev dr. RybaFa, dr. Pogačnika, dr. Ravnikarja in tovarišev do notranjega ministra.) V Ljubljani izhajajoči časopis »-Slovenec« objavlja v svoji številki z dne 28. septembra 1918 to-!e okrožnico: Prepis. Zelo važno. C. kr. dež, predsedstvo za Kranjsko. Št. 4965 Praes. Rovanje poslancev in vo " strank. Ljubljana, 31, avgusta 1918. »Zelo n u j n o I« »Strogo zaupno!«. Vsem gospodom predstojnikom c. kr. okrajnih glavarstev na Kranjskem. Zvedel sem, da državni poslanec dr. Korošec baje vneto agitira zoper vojno posojilo in zoper izvršitev rekvizicij. Vašemu blagorodju se naroča, da strogo zaupno poizvedujete o omenjenih smereh in mi o uspehu zanesljivo poročate do" ld, septembra t. 1. V poročilu naj Vaše blagorodje tudi naznani, ali dr, Korošec razen propagande za ustanovitev jugoslovanske države, ki jo i« delal na raznih shodih na Kranjskem, tudi sicer kako agitira proti enotnosti države, pri čemer naj se navedejo konkretni podatki, V obeh smereh naj se morda potrebne informacije ali poizvedbe dobo na najstrožje zaupen način, zlasti nai s« opusti kakršnokoli dopisovanje z orožniškimi poveljstvi, predstojniki občin itd. Za c. kr, deželnega predsednika: Laschan 1. r. Če se dvigajo proti voditelju celega naro-da tako težke obdoižitve in če se uvaja tako dalekosežna preiskava, ki se ne da spraviti v sklad z Imuniteto poslancev, se moramo predvsem vprašati, kaj je dalo povod za ta sovražni korak. Dognalo se je. da je ta korak posledica višjega naročila. Na podlagi verodostojnih informacij se je moglo dognati, da jo izšel poziv za uvedbo omenjene preiskave oa c. kr. ministrstva za notranje zadeve in da je v zadnji vrsti posledica denuncijacije po naročilu c. kr. finančnega ministrstva za vojno posojilo delujočega profesorja dr. Pcerza. Da si moremo napraviti predvsem pravo sliko o osebi tega denuncijanta, naj zadostuje, da konštatiramo, da jc ta vzgojitefl mladine, ki je svojčas osrečeval kranjsko deželo s svojim delovanjem kot profesor in okrajni šolski nadzornik za nemške šole v kočevskem okraju, prišel zaradi spolnih izgredov napram njegovemu nadzorstvu podrejenim učiteljicam v disciplinarno preiskavo, katere rezultat se sicer ni izvedel, ki pa je imela za posledico, d» je dr. Peerz izginil iz Kranjske. V vojnem času je c. kr, finančno ministrstvo poverilo dr. Peerzu agitacijo za vojno posojilo ter je omenjeni izrabljal svojo stališče za ta, da je na eni strani uganjal nsjostudnejšo nemško nacionalno propagando, na drugi strani pa se odlikoval kot vohun in denunci--jant zlasti proti Jugoslovanom. Kot tak je predložil, kakor smo zanesljivo informirani, situacijsko poročilo o političnem položaju na lugu države, ki obsega brez navedbe kakršnihkoli dokazov najtežje pa tudi najbolj nespametne obdoižitve proti Slovencem in niih voditeljem. Predvsem dolži dr. Korošca, da agitira proti vojnemu posojilu in proti rekvizici-jam. Niti enega kraja ne navaja, kjer bi se bilo to zgodilo in nobene osebe ne ve povedati, k) bi tnogia to potrditi, O neki ženski (kateri?) v bližini Ptuja (v katerem kraju?) trdi, da j« grozila sosedi (ime?), da jo bo ubila^ če podpiše vojno posojilo. Popolnoma splošno, brei navedbe kraja ali osebe trdi dr. Peerz, da služijo propovednice na Spod. Štajerskem in na Kranjskem samo propagandi proti državi. O nekem duhovniku, čigar imena ne pozna, trdi, da je odklonil delovanje v državi prijaznem zmislu z motivacijo, da bi ga v slučaju, da m vda, njegov škof zasledoval. Jugoslovanske škofe dol ži, da ne nameravajo samo ustanovitve jugoslovanske države z lastno dinastijo, marveč, da žele tudi prestop k pravoslavni cerkvi. Ker bi v tem slučaju odpadel tudi celibat, bi ugodili osebnim željam duhovščine. Učeni profesor in doktor torej niti tega ne ve, da obstoja tudi v pravoslavni cerkvf cc ibat za one duhovnike, ki se niso oženili, preden so prejeli višja posvečenja. In takemir sumničenju naših cerkvenih knezov, nareko-vaneruu od očitnega nerazuma in podle hudobnosti, verujejo na merodajnih mestih! Brez navedbe konkretnih dejstev, izjav ia prič proglaša dr. Peeft: sploh vso propagando dr. Korošca za jugoslovansko idejo kot veleizdajstvo ter označuje že vnaprej vse nasprot ne trditve kot potvero. Toda dr. Peerz se ne zadovoljuje s tem, da brez dokazov sumniči, marveč kot pravi reši« teli države priporoča tudi protikorake. Predvsem zahteva, da se pokličejo jugoslovanski škofje pred cesarja. Nato zahteva državni pritisk na državne uradnike, nadalje zahtev* strogo postopanje proti jugoslovanskemu časopisju, o katerem trdi, da stoji skoz in skoz v 6lužbi entente. Dr. Peerz predlaga eventualno ustanovitev patrijotično pisanega lista. Nadalje predlaga dr. Peerz prepoved vseh .zborovanj in narodnih društev, gotove vladne korake s trdnim kurzom, ki more biti očividno le zloglasen nemški kurz, in končno zahteva velikopotezno propagando v besedi in v tisku Značilno za vestnost naših oblasti je, da so bili kljub temu, da obrekovanja ne prinaša, jo nobenega dokaza, kar je razvidno že iz tega, da so se odredile preiskave o resničnosti teb navedb šele sedaj, vendar ukazali vsi od dr, Peerza predlagani protikoraki že do zadnje pičice in da so sc tudi izvedli ter da se vlada celo pripravlja odrediti tajno preiskavo prof dr. Korošcu. V tem oziru je treba še omeniti, da smo dognali, da je c. kr. notranje ministrstvo zad« nji_ čas naravnost pozvalo oblasti, da naj takoj vlože kazenske ovadbe proti poslancem, če bi se ti drznili javno govoriti na način, kf bi vladi ne bil po volji. Zlasti se ie direktno naročilo, da naj so vloži kazenska ovadba proti dr. Korošcu zaradi njegovih govorov, k! jih je govoril meseca junija na Vrhniki. Ta sovražni nastop vlade, ziocti dr. Korošcu nasproti, ne pripušča druge razlage, kakor da skuša vlada, uporabljajoč omenjena sumničenja in denuncijacije, diskreditirati na zgoraj in na spodaj v popolnoma zakonitih mejah se gibajočo propagando za jugoslovansko državo in nastopiti v boju proti tej ideji. Kar nas mora pri tem postopanju posebno ogorčiti, je dejstvo, da se ne prikrivajo samo j denuncijacije, marveč da se naroča tudi, da ' naj ostanejo preiskave o resničnosti obdolži-| tev tajne. Vlada si je torej v svesti zavrženo-sti njenega nastopa ter je kliub temu ni sram nastopiti proti ljudskim zastopnikom s tajni" inkvizicijo! Vprašamo torci, ksko more c. kr. vlada opravičiti, da se o„,-i-:ajo na aodla.ji očitneg* obrekovanja in edino od be:,negi rarodnega sovraštva narekovunih denu iciiacij obsežne in daiekosežne preiskave ter da se prepreči dati pojasnila, kar ni razžaljivo sitno za osebo dr. Korošca samega, marveč tudi do«»ni«n-etvo ia ugled poslancev? Pobiranje davkov v zasedenem beneškem ozemlju. Delegat dr. Korošec se je dne 15, septembra i. 1. obrnil na zunanjega ministra grofa Buriana s protestom proti temu, da zahtevajo avstrijske-ogrske oblasti v zasedenem ozemlju Benečije izredno visoke davke. Zunanji minister je sedat izdal rešitev, la sc meritu vprašanja izogibije in -.z]avl)a, da je o vsebini ugovora obvestil v tem P«dmetu merodajno armadno poveljstvo, -Delegat dr. ■ Korošec si je v tej stvari pndržal nada nc koralce. Na tej zadevi so mteresirani Jugo- ! slovani iz splošnih razlogov, obenem pa se j odzivajo pozivu tamoSniejla.fi kontribucijami , prizadetega slovenskega prebivalstva. Nujna interpelacija poslancev dr. Benkoviča in tovarišev na domobranskega ministra, zadev a-ioča izvajanja predpisov vojnega prisilnega prava potom orožja s strani predstojnikov napram podložnikoin po vojaških sodnijah, ilasti v slučaju stotnika Wolfganga pp. 87. Meseca julija 1918 smo podali interpela- ciio zadevajočo protipostavno fiziliranje Koi-oorala Tušaka po stotniku Wolfgangu Kakor so poročali časopisi, je bilo prot. s otniku Wolfgangu uvedeno kazensko postopanie in podana obsodba radi zločina prekoračenja službene oblasti, ki je bila na glavni razpravi pred armadno divizijsko sodni,c■ v Gradcu modificirana tako, da c stotnik Wolfgang zakrt-v umor; ali obtoženec je bil pred vojno sod-n o popolnoma oproščen z utemeljitvijo, da je izvršujoč vojno prisilno pravo ravnal po ^.252. v. k. z. in § 33. s. r., ko je da ustrelit, korporala Tušaka in ni zakrivil nikakega prekoračenja istega prava. Ta razsodba razvija pravno vprašanje največjega pomena. Preden govorimo o njem, hočemo navesti na kratko dejansko stanje. Stotnik Wolfgang jcj ukazal ob 10 uri dopoldne četovodji Erhartiču, da bo vodil zvečer ob mraku patruljo v ozemlje ^e-remene. Erhartič je imel sam določiti moštvo patrulje. Tako jc določil korporala Tušaka, svojega rojaka in starega znanca. Ta odgovoril, da noče iti, da so tudi drugi tukaj. Ko je bilo to sporočeno stotn ku Wo fgangu, je takoj sklenil, da bo dal _ korporala ustreliti Ukazal je zavezati mu oči, nato mu je velel naj poklekne in salvo sam komandiral. lušak se je zgrudil v krvi in umrl dve uri pozneje. Vojaški pravdnik je podal obtožbo radi umora ali armadna divizijska sodnija je obtoženca oprostila. Tušak je bil družinski oče, je bil 2b mesecev na fronti in dvakrat odlikovan radi svoje hrabrosti. ...» Hočemo se baviti izključno s pravnim vprašanjem, ki nam ga nudi ta razsodba. Vojaški kazenski zakonik obvezuje vsakega predstojnika, da v slučaju, kjer se podlozmk brani bojevati se s sovražnikom, pa bi to moglo biti trenutno nevarno za službo ah za duha cet, tako visoko kaznjivega vojaka sam na mestu ustreli ali pa ukaže, da se ga takoj ustreli. V katerih slučajih pristoja predstojniku ta pravica, je jasno razvidno iz službenega regle-menta in iz vojnih členov. Hočemo navesti slučaje, ki ne puščajo nikakega dvoma o namenu zakonodajalca. Tako n. pr.: Sovražna infanterija napade baterijo, nekega moža obide strah in hoče pobegniti od svojega topa, Ako bi poveljnik baterije to dopustil, bi učinkoval ta zli zgled nalezljivo in nastala bi splošna panika. Radi tega dajejo vojni členi poveljniku pravico, da v tem slučaju moža ustreli. _ Infanterija juriša sovražno pozicijo. Blizinj- ski boj. Par ljudi vrže svoje orožje proč in dvigne roke v znamenje, da se hočejo vdati. Ako bi poveljnik to dopustil, bi mogli drugi vojaki, ki to vidijo, smatrati boj za izgubljen in bi se istotako udali. Radi tega obvezuje reglement poveljnika, da da svoje ljudi, ki vržejo orožje proč, ustreliti. Isto bi veljalo n pr., ako bi kaka četa vkorakala v sovražno mesto in bi začelo par ljudi pleniti med mirnim prebivalstvom in bi nastala nevarnost, da bi zli zgled učinkoval nalezljivo in bi vsa prizadevanja oficirjev radi ustavitve plenjenja nič nc koristila. V teh in podobnih slučajih, ki se navajajo v službenem reglementu in v voinili členih, se dopušča predstojniku samo takrat pravica, da svojega podložnika pobije brez i sodne obsodbe, ako gre za to, da prepreči neposredno trenutno vsej četi grozečo nevarnost in da zabrani 'izbruh panike ali popolno poni-šenje discipline s takojšnjim ustrašljivim zgledom.^ primcrjajmo Wolfgangov slučaj. Ob 10. uri dopoldne je rekel četovodja Erhartič korporalu Tušaku, da naj gre zvečer ob 9. uri na patruljo. Erhartič je govoril s Tušakom kakor pač govori četovodja s korporalom, ki ie njegov rojak in star prijatelj. Vojaški pravdnik je označil ta pogovor kot pogovor med tovariši. Ko je nadporočnik Turek pozval korporala na odgovor, se ta ni več branil iti na patruljo in je rekel, ko mu je nadporočnik ponovil ukaz: »Da, že grem*. O paniki med moštvom, o porušitvi discipline ni bilo nikakega govora, Subalterni oficirji so prosili stotnika .oglasno, naj Tušaka pomilosti, ali stotnik Wolfgang je sam odgovoril na vprašanje, zakaj da ne poda proti Tušaku kazenske ovadbe, marveč da sam izvrši obsodbo, tako, da wma do c. in kr. vojaških sodnij nikakega zaupanja. To je dejansko stanje. S tem je treba primerjati slučaje, v katerih službeni reglement in vojni členi obvezujejo predstojnika, da pobije svojega podložnika. Po tem je jasno, da daje § 252. voj. kaz. zak. po tolmačenju graške vojne sodnije predstojniku pravico nad življenjem in smrtjo njegovih podanikov, da sega mnogo dalje, kakor se je kdaj doslej mislilo. _ Ako je tako tolmačenje mogoče, se mora zakonodajalec vprašati, ali more § 252. obstojati še nadalje v svoji sedanji sestavi. Kajti ni malenkost, ako ima ne samo neposredno v boju, ne samo pri grozečih pamkah, marveč v čisto normalnem službenem obratu vsak jjred-stojnik pravico, svoje podložnike brez sodnij-ske preiskave obsojati na smrt in obsodbe iz-vrševali. V naši interpelaciji opisani slučaj je smatrala vojaška sodnija sicer za dokazan, vendar je sledila oprostilna razsodba v največjem nasprotju s citiranimi predpisi. I a razsodba je zbudila pozornost v vsej Avstriji, čeprav jc naša javnost proti razsodbam s strani vojaških sodnij že precej otrdela. Ako se besedilo in zmisel določil v vojnem prisilnem pravu tako tolmačijo, kakor v tem slučaju, "otera morajo določbe izginiti iz voiaškega kazenskega zakonika, kajti drugače se pušča poveljnikom največja samovolja. Oprostilna razsodba temelji nadalje na tem, da se člani v.oiae sodnije po nekakem povsem nedopust- nem sistemu komandirajo k razpravam in da njihove sodhc ne določajo okolnosti posameznega slučaja,-marveč se. jim ista sugerira takorekoč s kazenskoprocesualnimi nedopustnimi sredstvi. Radi tega stavimo nujno vprašanje: Kako more Vaša ekscelenca upravičiti, da bi ostala taka zloraba vojnega _ prisilnega prava, kakor v slučaju korporala Tušaka s strani stotnika Wolfganga 87, pp,, nekaznovana? Ali hoče Vaša ekscelenca vse potrebno odrediti, da sc pri domobranstvu, kakor tudi pri armadi na bojišču uporaba istega nasprotujoča zmislu vojnega prisilnega prava najstrožje"kaznuje?. Interpelacija poslanca DuHbiča. V seji dne 4. oktobra je vložil posl. dr. Dulibič interpelacijo na doinobanskema. ministra, v kateri se pritožuje nad nečloveškim ravnanjem z bolnimi vojaki. Taki bolniki morajo mesece in mesece, da, eno leto dolgo od bolnice do bolnice hoditi, da se jih pošlje, nazadnje umirajoče domov. Družine takih vojakov se izjavljajo pripravljene in so v stanu, jim postreči, toda prošnje ostajajo brezuspešne, nc dajo jib domov, čeravno bi to ne bilo samo v interesu bolnega vojaka, ampak tudi vojaške uprave. Vpraša se, ali minister noče tu pomagati. Dalje je vložil v isti seji posl. dr. Dulibič interpelacijo na domobranskega ministra, v kateri se navaja, kako morajo vojaki, katere se mora odpustiti in kateri se nahajajo v Dalmaciji ter so lam pristojni, najprej jjotovati daleč h kadru, da se podvržejo 14dnevni kva-ranteni. Šele potem jih pošljejo zopet v Dalmacijo, kjer jih odpuste naposled po večmesečnem čakanju in pošiljanju sem in tja. To povzroča ljudem veliko --troškov in neprijetnosti ter izgubo časa; vse to brez pravega pametnega vzroka. Vpraša, aH je minister pripravljen odrediti, da tako preganjanje vojakov, katere jc odpustiti, v prihodnje odpade. Tudi v deželi tlačenja narodnosti — Ogrski — so prisilile čez noč nastale razmere vodilne faktorje, da so pričeli misliti na notranje državne spremembe. Tisti grof Tisza, ki je še pred kratkim tako oblastno nastopal v jugoslovanskih deželah in izjavil zastopnikom Hrvatov in Srbov v Sarajevu, da morejo (Mažari) propasti, ali preden se bo to zgodilo, imajo toliko sile, da bodo mogli uničiti vse tiste, ki goje težnje za narodno svobodo, se jc naenkrat spremenil v jagnje in obljublja na. Ogrskem živečim narodom po možnosti avtonomijo. Mažari ponujajo nemažarskim narodom, katerih poprej po naziranju grofa Tisze na Ogrskem sploh ni bilo, celo ministre. Nadalje izjavlja grof Tisza, ki se kaj rad vmešava avstrijske zadeve, da bodo italijanski kraji ostali italijanski, dele Galicijo pa milostno odstopa Poljski. -Pesti Hirlap - pa zahteva za Ogrsko sledeče: Popolno neodvisnost Ogrske s personalno unijo, prosto pot do morja, nedotakljivost mej in pa morska pristanišča. Ogrska naj bo res ogrska narodnostna državn brez narodnostnih stvorb. Sedaj jc torej celo žc Tisza za deklaracijo in pričakovati moramo, da se oglasi zanjo celo kranjski deželni odbor. Še pretekli mesec je Tisza sprejel jugoslovansko deputacijo kot tolpo zločincev, danes se odpoveduje aspiracijam na naše zemlje, hoče varovati zgolj ogrske državne meje in pot do morja. Še pred kratkim bi se dalo o tem govoriti, danes je naš odgovor ena sama beseda: Prepozno ! Nemčija sprejme vse Wilsonove točke. Berlin, 7. oktobra, (K, u.) •-Norddeu-tsehe Zeitung-' piše: Kolnische Zeitung < pravi, da so med programom večinskih strank in programom predsednika Wilso-na gotovi razločki. Temu nasproti ni mogoče dovolj odločno naglašati, da sta nemška vlada in večina nemškega državnega zbora prejeli cel Wilsonov program brez izjeme in omejitve za temelj miru. Podrobnosti o mirovni ponudbi Nemčije, Berlin, 7. oktobra. Berlinska Borseu-Zeitung« poroča: Mirovni korak so sklenili v kronskih svetih. Program večinskih strank ni šel tako daleč, kakor mirovna nota. Lipsko, 5. oktobra. »L. P.- poroča: V vladi so prvotno nameravali, da b', se obrnil državni zbor sam, seveda sporazumno z vlado, na reprezentantsko zbornico Združenih držav. Proti temu nazoru sc je ugovarjalo, da ne kaže v takem vprašanju prevzeti države in da jc umestno, da se predsedniku pridrži osebno tak korak. Sklep o prošnji za mir se je soglasno členil v seji kronskega sveta, katere se je udeležil tudi Hlndenburg. Čc si predoču-jemo podobo o morebitnem bodočem miru, moramo upoštevati, da ne obsega Wil-sonu odposlana nota nobenih omejitev ln nobenih pogojev in ni v njej ničesar o kršitvi državnega ozemlja in o nemških kolonijah. Posebno važno je, ker se je sprožilo vprašanje o Poljski. Če niso dogodki že zelo prehiteli kanclerjeve izjave o Al-zaciji Loreni, se mora še počakati. Ententa in Avstrija-Ogrska. Berlin, 7. »Vorwarts« javlja iz Ber-na: »Temps« je objavil o Huasareko-vpm govoru članek, ki je nasproti Hussareku zelo zmeren in mu očita pred vsem, da ni odločen dovolj, toda najskrajnejše ostro DiŠe proti Tiazi. Sploh so rdi, iln s p jo ententa odločila v avstrijskem vprašanju zasukati fronto pred vsem proti Ogrski, katero smer podpirajo tudi iredentisti in Albert Thomas. Eindenbnrg iu Ludendorff tn mirovno ponudbo Wilsontt. .Berlin, 7. Iz najboljšega vira se javlja, da se ni stavila zadnja mirovna ponudba Wilsonu samo z izrecnim pritr-dilom marSala pl. Hltulenburga, marveč da jo je v gotovem smislu povzročil sam. Z maršalovo intervencijo soglaša popolnoma tudi Ludendorff. Poročilo, cla je general pl. Ludendorff obolel na živcih, se odločno demontira. Mirovni posvet bo zboroval v Haagu, Berlin, 7. oktobra. Lokalanzeigerc poroča iz H?aga: Včeraj po pol 12. uri je pričel zborovati izredni ministrski svet. Kraljica se je pripeljala dve uri prej v Haag, da se udeleži posvetov, pri katerih jc šlo za to, da bi morebitni mirovni posvet zboroval v Haagu, Minister Cnllin jc v Londonu, Wilson sprejme mirovno ponudbo? Bern, 7. oktobra. V tukajšnjih diplomatskih krogih se trdovratno vzdržuje govorica. da jc Wilson sklenil sprejeti mirovno posredovanje. Ententa ne prekine ofenzive. London, 8. Times^ poročajo: Izključeno jc, da zavezniki v Franciji prekinejo ali ustavijo ofenzivo. Predlogi nemškega kanclerja so siccr gotovo mišljeni odkritosrčno, toda premislil ni, da so se odločili zavezniki nadaljevati boj proti nevarnosti, ki grozi civilizaciji. Narodi entente soglašajo v tem, da morajo izsiliti popoln sovražnikov poraz. Edina pot, ki vodi do miru, gre čez moč. Američani zahtevajo popolno kapitulacijo. WashingtoD. 7. oktobra. (K. u.) Danes zjutraj je švedski poslanik izroči! Buria-novn noto državnemu tajniku Lansingu. Švicarski poslanik je osebno izročil predsedniku Wilsonovo nemško noto. London, 7. oktobra. (K. u.) Daily Mail* poroča iz Neworka: Poročevalec »Wnrla« v Washingtonu piše: Visoki vladni krogi ne izražajo še nobene sodbe, ker še nimajo besedila kanclerjevega govora. Istočasno pravijo, da se morata bistveno Nemčija in Avstrija Ogrska udali brezpogojno, če hočeta končati vojsko prej, ko bodo napadli in opitstošili njuno ozemlje. Splošno govorjeno je sprejem pogojev predsednika Wilsona brezpogojna predaja Nemčije, Avstrije Ogrske in Turčije. Veliko vplivnih osebnosti tu in v glavnih mestih zaveznikov nasprotuje premirju, bodisi pod katerimikoli pogoji, čc jih tudi določijo zavezniki, marveč hočejo prenesti vojsko čez sovražnikove meje, da Nemce in njih zaveznike za med vojsko storjene zločine primerno kaznujejo. Pogoji Amerike Nemčiji. Washington, 8. (K. u.) Mac Cumber je predlagal senatu sledeči predlog: Predno sklene Nemčija premirje, mora razpustiti svojo armado, izročiti svojo mornarico, od-škodovati uničena mesta, vrniti Alzacijo-Loreno in plačati Franciji vojno odškodnino iz leta 1870. — Lodge jc izjavil: Edini kurz, ki je v bodoče mogoč, je, da se zagotovi popolna vojaška zmaga nad nemškimi vojnimi silami. Angleški minister očita Nemčiji cinizem. London, 7, oktobra. (K. u ) Delavski | minister v vojnem ministrstvu Barnes je i govoril včeraj v Manchestru govor, v ka-j terem je izvajal: Govor nemškega kanc-, lerja pomenja velik napredek na poti do ' miru. Značilno spremembo so povzročile j armade zaveznikov, toda če opazujemo, ; vidimo, da znači ponudbo ravno tak cinizem, kakor vse nemške izjave. Turčijo so prepustili njeni usodi in ravno tako Bolgarijo. Avstrijo Ogrsko so tudi pustili na ccdilu, čc z njenim pritrdilom ali brez njega, ne moremo vedeti. Nemčija, ki je vojsko zagrešila, jc edina ined sovražnimi deželami, ki se hoče rešiti z zdravo kozo. Nobenega znamenja ni, da mislijo spreme vno tako, kakor angleška vlada- Položaj, ki je nastal po govoru princa Maksa, zahteva veliko previdnost, predno ne bo več točk jasnejših, kakor so po oficijelnih po-ročiLih. Glavno jc, ker izjavlja nemški državni kancler prvič oficielno, da nemško ljudstvo pričenja spoznavati pravo stanje. Predsednik Wi!son je prav za prav v diplomatskem oziru napravil prvi korak, ker je precizira! svoje stališče, in kancler je izjavil, da soglaša i njim. Vse, kar ju mogoče zdaj reči, je, da so izjave nemškega kan-cle rja najvažnejše, kar jih je dozdaj izjavila Nemčija, London, i!. Reuter poroča: Dobro poučeni krogi, k.i so proučili kanclerjev govor in noto Wilsonu, izjavljajo: Nemčija se je tako hitro spreobrnila k liberalnim idejam, da moramo počakati, če bo spreobr-nenje trajno. Če primerjamo besedilo note Wilsonu z govorom princa Maksa, dobimo veliko razlik. Medtem ko sprejema nemška nota predsednikovo poslanico kongresu z dne 8, januarja in njegove poznejše izjave z?, temelj mirovnim rx>gnjanjem, izjavlja kancler, da sc drži programa večine. Cc je program tak, kakor ga je objavil list * Berliner ^Tageblal t«, se diference precej poznajo. Z ozirom na te razločke upravičeno vprašujemo, katerih izjav se v resnici Nemčija drži, ali mednarodnega dokumenta, ki se je posla! Wilsonu ali izjave, ki sc je podala nemškemu ljudstvu v državnem zboru. Nota sama se lahko različno razlaga. Ni verjetno, da bo Wilson razpravljaj o premirju, Določil jc pogoje predaje; ni verjetno, da jih spremeni ali prekliče. Svet ni prepričan, da zahteva Nemcev po vladi, ki govori za ljudstvo, je udejstvo-vana in ne bo prepričan, dokler nc bodo javno odklonili cesarskega sistema. Iz Anglije. < Roiterdam, 9. oktobra. (Kor. urad.) Rotterdamski Courant< poroča iz Londona: - Dai!y Ncivs < piše o nemški ponudbi mir zelo simpatično. List zaupa izjavi o novi smeri v nemški notranji politiki in ustavnem razvoju Nemčije. Rotterdam, 9. oktobra. (Kor. urad.) Londonski dopisnik lista >Manchester Guardian« poroča od strani dobro informirane osebe, da manjka nemškim predlogom nekaj bistvenega, namreč garancija, da nc bodo na mirovni konferenci svojih načel spremenili, kakor vili v Brest-Liiovskem. Saj cliio, kar bi utegnilo mišljenje Wi!sona nasproti nemški vladi spremeniti. V nemški ustavi se ni nič spremenilo. Bojazen pred nemško pastjo, London, 8, (K, u. Reutes.) Na shodu, pri katerem je bilo 5000 ljudi, je govoril včeraj v Glasgowu Churchil. Izjavil je: Mogočna nemška armada je pobita na bojišču, toda najznačilnejši prizor je ponosni cesar, ki je pobegnil za videz parlamentarne vlade in prosi mirti pri tistih, katerim je uniči! najdražje zaklade ali jih je oskrunil, da se nam skoraj smili. Neumno bi bilo, če bi podcenjevali važnost nemških predlogov. Misel na sklep miru ja sovražniku enostavnejša kakor nadaljevanje vojske. Vsako priliko izrabimo, da bo umevalo nemško ljudstvo, da se nc bori za svoj obstoj, marveč za ponos svojega cesarja. Gotove temeljne pravice se bodo Nemčiji zagotovile, bodisi nasu zmaga št tako velika, teda zadnji nemški predlogi sc vzbudili dvom in sum. V Nemčiji sc je ustanovila nova vlada. Vprašanje jc, če je tc vlada kesanja, ali grenkobe, ali hinavšči-ne. Gladkih besedi ne moremo sprejeti za pokoro slabih dejanj. Nc moremo napra viti koraka naprej brez jamstev. Wilson il Clemenceau ter Llovd George se nc bod->n prvi sej sprejel spomenico, katere besedilo so brzo javili Wilsonu. Oklic poziva WiIsona, na sprejme mirovni prcdloji osrednjih velesil ker predstavlja zmago demokracije, Lou ,uet piše v Populairc : Mir je pred vratni? prišla je ura akcije. Glasovi 5z Italije- ' Curih, S. oktobra. Poročila iz ltaltfe soglašajo v tem, da jc mirovna nota osred> njih velesil /elo učinkovala na italijanski prebivalstvo, ki jo jc veselo pozdravljalo Korak je z Deželnega mesta«. Isto velja tudi za teleta. Za vsako ia dežele iztihotapljeno žival bosta prodajalcu odvzeti dve drugi govedi, čeprav plemenski, za vsako doma brez dovoljenja zaklano ali pod roko prodano govedo pa eno govedo. Seveda se bedo odvzela _ potom rekvizicije ter sc bodo poslala v Ljubljano, Za zakol spodobne živali se bodo oddale vojaštvu, plemenske živali pa sc bodo zamenjale za klavno živino. Ta korak je Deželno mesto za vnovčevanje živine- storilo vsled tega, ker se je prepričalo, kako velike nnožine živine se iz« tibotaplja na Hrvatsko, Štajersko in Primorsko. Pošteni posestniki in pa posestniki ii sredine dežele morajo potem oddajati inestc drugih živino. Ravno tako se pobijajo na skrivnem goveda in teleta v velikanski množini oziroma sc prodajajo pod roko v veliki množini brez vednosti zaupnikov, ki imajo nalog nadzorovati premet z živino, da se ne gode sleparije ter imaio skrbeti, da se živinoreja po nepotrebnem nc uničuje. V sili zaklano živino ima vsakdo naznaniti pristojnemu zaupniku, ki določi, ali se sme zakol v sili doraa razprodati ali se odda na kontingent kake občino. Kdor bi v sili zaklano živino brez vednosti zaupnika razpolagal, sa mu bo odvzela za kazen kaka druga žival. Kdor bi živino nalašč poškodoval, da bi jo potem zaklal v sili, sc mu bo odvzela ravno j tako druga zdrava žival, k"t če bi jo narav-I nest zaklal doma. Posestniki se torej nujno ! opozarjajo, da se ravnajo točno po obstoječih , predpisih glede prometa z živino, ker se iz-i govori o nevednosti nc bodo upoštevali in ba ! »Deželno mesto za vnovčevanje živine« stro« I go izvrševalo zgorajšnja določila. š č e se za takoj pridno in poSteno DEKLE vsa domača dela proti dobri hrani 'n plači. — Naslov v upravi Slovenca pod št, 3722, ako znamka. Tla proda] še m- lepa vila Pismene ponudbo na upravo Slovenca pod Lepa vila. Iiče so proti dobri plači vseskozi *anes,itv hlapec z večletnim, dobrimi spričevali za ve-Ilko prome no gostilniško dvorišče, ki bi so dobro razumel iadt na obdolo-vanie pol,a. Naslov pri upravi Slov. nod 3581, ako znamka za odgovor. iupi S2 lliin pripravna za trgovino v Ljubljani, Vzamejo se tudi lokali ali večjse*;tčnlft i izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo. — Posebno se še zahvaljujemo preč. duhovščini blag. gg. pevcem, r. uradništvu, cenj. ognjegascem in vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so izkazali našemu blagemu pokojnemu slednjo čast. METLIKA, dne 0. vinotoka 1918. Žalujoča rodbina Potrti najglobje žalosti, javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskrenoljubljeni sin, oziroma brat, svak in stric, gospod ognjičar, imejitelj velike hrabrostne svetinje I. razr., bronaste hrabrostne svetinje ter Karlovega križca dne 5. oktobra ob 3/4l. uro popoldne, po kratki za-vratni španski bolezni ter pljučnici, previden s svetimi zakramenti, na Dunaju v rez. bolnici št. 5 bogu-vdano preminul. Pogreb predragega pokojnika se je vršil dne. 8. oktobra iz garnizijske bolnice na centralno pokopališče na Dunaju, kjer je bil začasno pokopan. Sveta maša zadušnica se bode brala dne 10. oktobra ob 8. uri dopoldne na Zg. Rožniku. Ljubljana, dne 9. oktobra 1918. KDOR IMA NAPRODAJ v a u c a v za denar ali tudi i.a živilo, izve naslov kupca pri upravi »-Slovcnca« pod St. 3712. ig utiiic IU! dobavlja najceneje JOSJP FALTUŠ, Ruda Dolni (Nied.-Eisenberg), Moreva. — 3 iucati zu poskuSnjo 42 K po povzetju.' 3636 w Mladini«, star 26 let, z lepim posestvom ra Dolenjskem, vrednim nad 40.000 krtin, oproščen voiaSčine, ker delam v nekem rudniku, se želim seznaniti s kako gospodično ali vdovo brez otrok, v starosti od 20. do 30. leta, nko ima svojo trgovino c!t gostilno. Ponudbe s sliko na upravništvo > Slovenca« pod Šifro: «SREČNA BODOČNOST« 3741. Tajnost zajamčena. sprejema v popravilo in tudi nove na nove oblike prenarHi FRANC CERAR, tovarna slamnikov v STGU3U, poŠta Domžale pri Ljubljani. - Cene primerno nizke, ločna postrežba. 3715 se išče v dobro trajno službo za vinograd na Dolenjskem. Sposoben naj bo za umno obdelovanje vinograda s pripadajočim malim kmetijstvom ter vešč pisanja. Vi-ničar, zdrav in krepak z ženo ali doraslimi otroci, ki bi v vinogradu delali, ima prednost. Poleg plače in stanovanja dobi del kmetijskega pridelka. Prilika za viničarja po poklicu ali go-ričana, ki se hoče stalno naseliti. Ponudbe z natančno navedbo dosedanjih služb, spričevali in podatki o družinskih razmerah na upravo tega lista pod ,,V1NICAR BREG". 100.000 i hvaležnih odjemalcev potrdijo, da uničevalec korenin ..Rlabalasra" v treh dneh brez bolečin odpravi kurja ooesa, bradavlo«, trdo koto. Uspeli (zajamčeni Cena 3 It, 3 lončki 7 K, 6 lončkov 10 It. Posip, prašek „ltc" odstranja naglo pot na rokah innoqah. Cena K 2*S0, 3Ška-tlje 6 K. Krema „Clroo" omehSa razpokan« roke. Cena b K, S lončkJ Zobobol najtrdov. rcvmatlz. bolečine, ko je tc vse odreklo, In pri "——-otlih zobeh. Ce ni uspeha, denar naza1. Cena S K, 3 puSIce 7 K, 6 puSic 10 K, N:knk, okani. zobovja, ne nepriiet. duha! Snežno bele zybc da ,Xlrls', zobna tcunčins. Takoj, uspeh Cena 3 K, 5 siekl. 7 II. KEHENV, Kanchau (Ssn)) I. postni pre-Jal I2-C-30, Ogrsko. 1148 Zjap^ IŠČEM za takoj dobro, skrbno in pošteno, če mogoče že priletno 3713 na veliko posestvo in L številnim otrokom brez matere. Cenj. ponudbe r.a naslov: RUDOLF MAKAROVIČ, Avče, Goriško. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, ozir. oče, brat in stric, gospod posestnih In gostilničar v torek, dne 8. oktobra 191S, po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v če* trtek, dne 10. oktobra 1918 ob pol 3. uri popoldne iz hiše žalosti Karolinška zemlja št. 42 na pokopališče k Sv. Križu. — Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. V LJUBLJANI, dne 8. oktobra 1918. Marjeta Vidmar, soproga. Franc, Jakob, Anton, sinovi. Angela, Jožeta, hčeri. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. -"—IS Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskrenoljubljeni dobri ata, brat, tast, stric in stari ata, gospod Franc posestnik in mlinar po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, danes ob pol 12 dopoldne mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega se vrši v sredo dne "J. oktobra ob 9. uri zjutraj iz hiše žalosti na domače pokopališče. Kadeče pri Zidanem mosta, dn