’Naročnina listu : Celo leto K i 20'—, pol leta M 60'—> četrt leta K 30'—. laven Jugoslavije: Celo leto K 150*—. Inserat! ali oznanila se zaračunajo po dogovoru ; pri večkratnem inseriranju primeren popust. Upravništvo sprejema naročnino, Inserate in reklamacije.------------Telefon št. 220. Neodviščn’ političen list m slovensko ljudstvo „Straža“ izhaja v pondeljek, sredo In petek, Ifredaišivo in uprevništvo je v Mariboru, Korolfea east a ši 5, — Z uredništvom se more govorili vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo, Nezaprte reklam so poštnine proste.----Telefon šf. 2i lil. ftfeanrIStesfc. t S. ofetolsj?» Letnik XSII. Antanta in mi. Igro za S kader smo srečn o i z gubili in sedaj nam antanta meri itn, določa meje napram Albaniji, ki gotovo ne bodo delale izjeme v neprestanih neuspehih naše zunanje politike. Razburjenje in ogorčenje v beograjskih krogih je veliko, ni pa naperjeno proti strani, ki nam j(e brezdvomno naj’ več škodovala na- zunaj, Ce „Balkan“ konštatira velike in hude neuspehe naše zunanje politike, se vedno strašno razjezi in grozi antanti, da bo izgubila naše simpatije (!) in da si bomo poiskali drugo orijentacijo. Ta jeza in ta ton je zopet velika, nespretnost, ki nam nikakor ne more koristi-tk Prvič antanta ni jeden subjekt, temveč v njej so močne države: Angleška , Francoska in Italija in sedaj gre samo zatt katera od teh nam je prijazna in katera nam. j,e nasprotna. S francoskim prijateljstvom so se beograjski politiki že dovolj bahali in lahko tudi s ponosom kažejo na razna odlikovanja, kakor na red Častne legije poiioajminitetra Prib.čeviča, odlikovanje mesta Beograda in na celo vrsto večjih in manjših svetinj in križcev- Z ordenskjm leskom in bleskom francoska naklonjenost res ni varčevala in povrh je dala še marsikak profit beograjskim porodičarjiem za „ma- j lo“ protiuslugo sevecla, ki obstoji v j tem, da se najerši Irancoski kapitali- j sti in špekulanti nemoteno kretajo po ] nagi državi ter jjo, na najsebičnejši na- i čin eksploatirajo, (To prijateljstvo — mied francoski- j mi in srbskimi Špekulanti namreč — ; ie na vsak način neoporeöijrvo, če je ! pa za državo koristno, ]© pa drugo in 1 prav končljivo vprašanje. Z Angleži nimamo; prijateljstva in še celo s kapitalisti in špekulanti ne, ki na balkanskem terenu ne vidijo prave atrakcije za svoj kapital. Z(njir mi torej ni nič,. Še manj pa z Italijani in tako imamo pri oeli antanti razven francoskega dvoumnega in špekulativnega prijateljstva samo več ali manj odkrito mržnjo in nezaupanje,. To smo srečno dosegli po bizantinskih terorističnih in sebičnimi metodah nar ših vladinovcev, ker je vendar več kot jasno in naravno, da vlada, ki vodi 'slabo in derutno notranjo politiko, ne more voditi dobre in uspešne zu* nanje politike. Naš današnji režim vodi svojo po litSko proti ogromni narodni večini, zato pa ne more uspevati v zunanji politiki. Bilo bi nujno potrebno, da pade, ker se vendar vidi, da v vseh smereh državnega življenja ne prinaša drugega, kot ogromno škodo in slab kr dit države. Policijska knjižica. Ravno ob času, ko so vlad) novci začeli koketirati s socijalisti-ministeri-aloi in ko so podkupljeni „neodvisnji“ lisü začeli po Beogradu sestavljati vladne recepte, po katerih bi bilo do-ro Pašič— Pribičevičevo vlado podkrepiti s socijalističnim sodelovanjem Ko-rač—Lapčevičeve grupe, je naperila poüoajdemokracija najtežje udarce, proti delavskemu razredu. Od dneva do dneva silnejši eksploataciji od stra ni delodajalcev, se je pridružila naj-reako.jonarnejša policijska kontrola, И postavlja delavstvo izven zakona — za državljane devetega reda z veliM-rni dolžnosti, a brez vseh državljanskih pravic, Ze zadnjič enkrat smo poročali, da se je delavska knjižica spremenila v pravo pravcato „policijsko knjižico“, kakoršna !e bda poprej v rabi za kontrolo prostitutk po javnih in evidentnjih. vlačug po privatnih hišah, j iTe so sedaj brez prave kontrole, raznim potepuhom, goljufom In sleparjem se danes ne posvečuje dosti pozornosti, zlasti, če so boljše oblečeni in se gibljejo v boljših krogih, policijske bukvice so pa ostale in upotre- bljavljajo se za delavsko kontrolo, jo je za uk lep an je v jarem popolne odvisnosti od raznih brutalnih izkorišča valcev in od milosti in nemilosti po sameznih policijskih organov. Ta policijska kontrola, ki se je začela v Beogradu in gotovo ne bo samo v Beogradu ostala, tepta cinično in brezobzirno vsa ustavna določila 0 osebni svobodi in o svobodi dela in profesije ter s tem dokumentira vso korupcijo in nasilnost policaj demokrat skega režima,, ki proglaša posamezne opozicijonalne stranke in pavšalno ves delavski razred za „vogelfrei“, za parijo, nad katerimi .se lahko vsak zna ša in izpsuje. Za primero,, evo doslovne opombe iz te famozne „delavske“ knjižice:' . „Delavska knjižica se izdaje kvalificiranemu in nekvalificiranemu delavstvu na podlagi potrdila pristojne občinske oblasti o politični zanesljivosti m dobrem vedenjuj ter velja kot dovoljenje za vstop v službo in za bivanje v Beogradu, .Vsak delavec, ki dobi delavsko.knjigo, je primoran, poiskati si v treh dneh delo, če ga ne dobi, pa takoj zapustiti mesto“. Kakor smo že poročali, vodi to knjigo poslodajalec v sporazumu s policijo pristojnega* revirja, ki beleži v knjigo tudi vse morebitne policijske in sodniijske kazni in vojaško službovanje delavca. Poslodajalčeve ocene policija potrjuje, ali jih pa s kakim dodatkom tudi spremeni in tako potu e delavec naokrog kot pravi policijski sumljivec ali obsojenec, policijska knj ga, večine prijave in odjave na policiji, ga pred celim svetom označujejo kot nevarno zver, ki potrebuje naj-večje kontrole in jeklenih verig, S tem so delavstvo pavšalno ožigosali z žigom „politične nezanesljivosti“, — kar se doslej še v nobeni državi ni zgodilo. i -f t 4 S to odredbo se je pokazala vsa perkdnosit policaj demokracije, ki se po svojih eksponentih s Pribičevičem in Kukovcem na čelu postavlja na pravo teroristično stališče proti vsem določilom ustave, Vsfi vemo, da je produkci-; ja slaba, da celo pada po sebičnih na 1 k an ah in diletantizmu vodiMhj špeku-j lantov; od dne do dne, policijska knji-I žica pa zahteva, da si delavce v trph j M) dneh najde službo. Velik del vse-I ga posla po mestih je sezonski' in cie-\ lavci so si doslej sami uredili izmeii-! Javo vdela, da lahko vsi, kakor pač j gre, prebijejo mrtvo sezono. D stava I govori o zavarovanju brezposelnih in j bolnih, policija pa vse to pijevrže ter I delavce, ki v treh dneh ne najdejo de-j la in v treh dneh, ko delo zapustijo, j izganja z družino vred iz mesta. Kam naj gre? Iz kraja v kraj, iz mesta do mesta in,povsod samo za tri dni!? Nomadi, cigani imajo mnogo boljše; najdejo si hosta ali pašnik in ostanejo, dokler se jim poljubi. Skandal vseh škandalov, socijai-demokrašJdh voditeljev pa ni nikjer, da bi prodi temu nastopili. Prej, dokler .je obstojala komurjistična stranka so se do hripavosti In onemoglosti razburjali proti njej, vse golide blata so izpraznili, — danes pa molče čakajo., da jim dobrodošli teror prižene ves proletarijat kot „Stimmvieh“ za pro-speh raznih političnih špekulantov in megalomanov. Nejasnosti vedno več. Ze zadnjič smo poročali, da vlada nalašč ali pa po nerodnosti s vso mogočo, naravnost brezprimerno nejasnostjo obdaja kraljevo bivanje v tu iini. Vladp a poročila so vedno bolj poluradnega značaja in nikdar ne demontirajo, kar so prejšnji dan v jako čudni, nelogični zvezi poroča. Zadnji čas je kralj neprestano tik pred svojim povratkom, —; Pašič pa Uk pred svojim odhodom v Pariz, da ga informira in da z njim reši to in ono vprašanje, Ta obljubljen povratek in obljubljen odhod nista v nobeni pravi zvezi, pa to nič ne de, ker smo raznega protislovja že itak dovolj vajeni. Pred par dnevi se je dejalo, da gre Pašič h kralju radi nujnega vpra Sanja prestolonasledstva, sedaj pa ču-jemo, da je ministrski svet to vprm šanje že sam uredil in da bo prestolonaslednik princ Pavle, sin Arsena, brata pok, kralja Petra, ki je po Ciova rieevem mnenju edini, rednim potom izšolani srbski princ. Njegova kandidatura za prestolonas'ledstvo se je že pred meseci tolmačila kot gotova stvar. Ministrski svet je to vprašanje sedaj končno pretresel in sedaj* se nam vrine vprašanje, zakaj je malo poprej vlada lansirala vest, da mora Pašič baš radi tega vprašanja v Pariz. Čudno, čudno poročevanje, ki je izzvalo že razne, nam ne ravno dobro došie komentarje v tujih listih, Vidi se, da vlada ne pozna jasnosti in da ne čuti nobene potrebe po njej. Na temno zamotanost so se tudi beograjski listi navadili, „Pravda“ na primer citira pri svojih poročilih o kraljevem stanju — privatnega dopisnika iz Pariza in se niti ne spomni, da bi za saka poročila bila edinole vlada kompetentna in celo dolžna, da jasno informira javnost. Sedaj zopet „Balkan“ naznanja kraljev prihod, ker- je eden izmed nje go voh zdravnikov (1) javil svoji družini,- naj mu ne pošlje več pisem v Pariz, ker se namerava kmalu vrniti. Tako je torej poročevanje! Ministrski svet clrž(i kraljevsko oblast pravir dno v pesteh, zav 5a vse v gosto me gio nejasnosti,, beograjska žur n ali Stika pa okrog privatnikov v Parizu in okrog zdravniških družin v Beogradu lovi „izvirna poročila“, da je kralj na povratku. Same doma Jugoslovani. Vladino ve,i, radikali kakor demokrati si nadevajo napram Hrvatom in Slovencem krinko jugoslovanstva, da prikrijejo Velesrbsko hegemonijo. Srbska radikalna stranka se je prekrstila v „narodno radikalno stranko Srbov, Hrvatov n Slovencev“, demokrati pa že od nekdaj zagotavljajo pre-čanskemu svetu, da hočejo ustvariti enotno Jugoslavijo, med tem ko v praksi vsak dan delajo na tem, da bi se slovenska in hrvatska individualnost v vseh smereh javnega življenja zamenjala g srbsko. Na vodilnih mestih srbske politike so že od nekdaj osebnosti, ki poznajo in zastopajo samo velesrbsko idejo in tem ljudem se j*e peščica demo kratov iz Hrvatske in Slovenije pridružila z zatrjevanjem, da so edini -pravi zastopnik slovenskega in. hrvat ! skega življa-, vse drugo pa separatistične smeti. Ti prečanski demokrati so začeli graditi svojb moč in gospod-stvo na razdoru med Srbi na eni in SioVerifei ih^Hrvafi Tia- drugi strani ter so zastavili vse svoje sile, da ta razdor poglobijo in da z največjol demagogijo in z lažnjivim poročanjem svojih listov oslikajo srbski javnosti druge slovenske in hrvatske stranke kot največji separatizem in izvor vseh proti državnih in protijugoslovanskih naklepov. Med družbo velesrbskih, radikalnih kakor demokratskih politikov so našli odprta ušesa, ker je v tej družbi tudi špekulativno, profitarsko nar gnenje tako veliko, da no izbira sredstev za cilj popolnega podjarmljenja l.rvatskega in slovenskega življa, ki jim j’e po svoji kulturi in smotrom a-gilnosti nevaren pri raznih špekulativnih aspiraojah. ,S srbsko šiiršo javnostjo imajo vodilne politične glave prav lahek posel, ker jim talmiinteii-genca med narodom že od nekdaj pripravlja teren. Narodno „vaspitanje“, to je naobrazba, temelji na historičnih „činjemcah“ po proslavljenih Cokori-lovskih vzorcih. Za primer naj služi sledeča, ki je ravno pripravna, da pokaže, kako lahko je srbsko javnost razvneti in razburiti proti prečanom: „Srbi smo imeli nekdaj v posesti tudi vse kraje in pokrajine današnje Slovenije in Hrvatske, od Vardarja do Drave je živel enoten srbski narod, gori smo imeM za sosede Švabe iti Madžare, doli pa Turke. Srbi današnje Slovenije in Hrvatske so. se s svo jnni sosedi vedno bolj bratili, nazadnje sö se celo po „švabsko“ prekrstili, mi pravi Srbi iz Srbije pa smo st hrabro bojevali s Turki iu smo tudi pravi Srbijajici ostali“. Naravno je, da iz takih naukov izvira pri Srbjancih nekaka osvetna želja, ki se skuša udejstviti proti „popačenemu srbstvu“ iz prečanskega sveta. V pravi osvetniški pozi stoji da nes veliko število raznih divjaško navdahnjenih elementov po južni Srbiji napram mu sil im antskemu prebivalstvu in rezultate tega „vaspitanja“ vidimo v nepretrgani vrsti krvavih dogodkov skozi ves "čas od ujedi« jen ja ali osvo-bojenja. Proti nam se izigrava poza osvo-bojiteljev in če se ljudje, ki niso v državotvornih strankah, čez to in ono pritožujejo, je vedno izgovor pri roki, da je „osvoboditelj“ lahko tudi robat in da ima vse pravice, pograbiti koga tudi s trdo pestjo za vrat. Naši demokrati s svojim priveskom in na novo vzklili „narodni“ radikali hočejo imeti oblast in pa občinstvo. Pred občinstvom nastopajo kot Jugoslovani, ki obsojajo vsak separatizem, torej tudi srbski, med beograjskimi politiki pa niti ne črhnejo o ju--goslovanstvu ter na vse kriplje delajo za centralizem, M seveda izključuje jugoslovanstvo, ker nosi srbsko hegemonijo. i * O tem ni treba teoretičnih razprav, ker imamo za seboj dve leti prakse in Pribičevičevega dela in ker do dna duše poznamo razne državotvorni ke od „preka“, ki so že tako pokvarjeni in cinični, da govorijo beograjskim prvakom: „Cim manj nas je, tem več smo vredni. Dajte nam zato oblast, da druge spreobrnemo In spokorimo“, Povsod napredujejo. Pred vojno so bili liberalci — ali naprednjaki, da se jo slišalo lepše. Jedli, pili in plesali so na enkratni narodni spas,, pa svojih, glasilih pa mazali osebne in farovške gonje. MM vojno so še skrili kot ščurki in čakali v strahu in trepetu, dokler se niso sami vpregli v voz, na katerem je sedel dr. Korošec z jugoslovansko deklaracijo. Po prevratu so po milostmi popustljivosti SLS zlezli v pokrajinsko in osrednjo vlado —■ postali so demokrati. Gnoj z lopato se je znašel v Beogradu, ujedinili so se v sol in hrbtenico kraljevine ter se proglasili m JDS cele države od Piškopeje do zadnje pohorske vasice. Kot JDS so se lotili tesanja korit, izvozničarstva ter vsestranske korupcije 'n terorizma. Večina naše inteligence je začela kriviti svojo hrbtenico ter pripogibala svoja kolena pred JDS zlatim teletom. Dobrot demokratskega zlatega teleta so postali v obilni meri deležni ravno najbolj brezvesii, drzni ter duševno najbolj kratko pristriženi demokratie. Baš preveč enostransko kontarstvo, ki ga je uganjala JDS kmaiu po ujediinjenju s Srbi in Hrvati, je povzročila secesijo NSS, Po konsiituajitnih volitvah in po sklenjenem koruznem zakonu z radikali, se je proglasila JDS ne samo kot sol in hrbtenica, ampak kot edino državotvoren element, ki se mora v o-brambo države (recte JDS) poslužejvti naiostudnejše, osebne gonje, koritar-stva, korupcije, teptanja zakonov, n-, stave in svobode vseh onih, ki mislijo, čutijo in delajo poštenejše od demokratov. Firma demokratske državotvornosti in terorizma je rodila resnične in izmišljene atentate, izpraznila držav- er*.*«tv^satps»*»*«*« 'г«»ч n» blagajne, skr ah; rala valuto in stre zailn radikal», ki so zabeli kazati — JOÜ roge. Spor v koruznem zakonu med demokrati in radikali je postal tako o-üter, da so se,njegove posledice pokazale celo v Sloveniji in rodile novo iirmo naše napredne inteligence — slovenske radikale. Demokratski kožuhi se tako hitro pretvarjajo v radikalne med slov. inteligenco, da pride 26. oktobra v Slovenjih minister dr, Kukovec. štet značaje, če je Še sploh kateri, rs Pred vojuo liberalec veseljak, med vojno strahopetni ščurek, po prevratu demokrat, potem 'JDSar, narodni sodil alist in danes radikal--v tem je fotografija značajnosti naše slovenske inteligence naprednega mišljenja, od katere bi se naj naš proletarski narod «dl državotvornosti, Hvala Bogu, da »ta pri nas Slovencih kmet in delavec sto in stokrat bolj značajna od kori tarsko korumpirane napredne (inteligence, jej obračata hrbet in sta se u-predelila v stranke, ki niso arena za spreminjanje firm. In baš stranke našega, Se precej nepokvarjenega proletariata, se vedno bolj zbližujejo v o-dgled korupciji in terorju od strani inteligence iin bodo po prihodnjih volitvah tvorile blok, ki bo našo od SHS inteligentov zavoženo država dvignil v političnem in, gospodarsko-finančnem ozfiru. Ravno pod sedanjim režimom, ko nima naš jugoslovanski kmetsko-■'delavski proletariat nobene odločilne besede, ampak sama bremena, bedo, pokorščino in nasilje, se bodo iz tega našega teptanega proletarijata dvignili možje, Id bodo postali res vse, hrbtenica in edino državotvorni element v, naši državi. Da bo enkrat kanec tega večnega, menjavanja političnih firm pri naši skvarjeni inteligenci, konec pa tudi konitarstva, korupcije, terorističnega nasilja in počasnega drčan ja navzdol z našo državo, dajte besedo proletariatu — razpišite volitve. Cim bolj bodo odlašali paši; vladinov-ei z volitvami, tem večji bo prepad med kori tarskem in kot trstika vihravem inteligentom na eni in proletarija tom na drugi strani, ki se bo po skrajno razdraženi potrpežljivosti spomnil na ministrski recept dr, Kukovca o samopomoči, Delo — predpogoj državne konsolidacije. Naša „demokratična“ država se polagoma izpreminja v zrcalo, iz katerega se nam režijo: strankarska korupcija, porod čarstvo, od izvestnih krogov podpihovani nacijonaljizem. ,V. zraku, ki ugaja tem rastočim rastlinam, pa iskrena in prava demokra-oija ne more uspevati. Politična morala je zastrupljena. Od ministra do policijskega pandurja joj /■: birokracija trdno uverjena, da je obstoj države v resni nevarnosti, ako se znajde človek, ki v javnosti kritikuje nevzdržno-sti zadnjih mesecev. Balkanska mentaliteta je stopila preko Save in Drine, Stopila je na „okopirani teritorij“, se polastila „ratnega plena“ in ga skrbno zastražila. D Srbih je znano, da so dobri seljaci m še boljši vojni-ci. Srbin se navdušuje ob igranju kola iri pevanju junaških pesmi Kraljeviča Marka. — Junaki, prijatelji puške pa nimajo smisla za — delo. V okolici Smedereva so se možje prostovoljno zbirali, „da udarijo na Reko in uničijo D’ Annunzija“, 1 Bolgarska mentaliteta se znatno razlikuje od srbske. Bolgar je delaven .človek, jako štedljiv in racijonelen gospodar. Srbi so k večjemu lokavi trgovci. Za velikopoteznosti niso nikdar, imelil smisla. In srbski element je v naši centralistični državi —. vodilni faktor, .Veliki obrati, ki jih je naša država vzela v upravo, so v treh letih njenega obstanka postali velika žarišča nerodnosti, korupcije in, nazadovanja. Krasen primer, nam nudi posestvo Belje, last bivšega Erzherzoga Friedricha. To posestvo je pred preobratom, vrglo mesečnih dohodkov v višini 50 milijonov kron. Vodstvo je bilo v izbornih, strokovnjaških rokah, in tako je funkcioniralo vs'e od ekonomije do industrijskih obratov.* Prišel je preobrat* Kvalificirano uredništvo so spodile preko mej, na izpraznjena mesta pa so postavili priganjače politič- nih strank brez гаакШ kvalifikacij, Posledice so se kmalu pokazale. Kronal pa so beograjski gospodje svojo .sramoto s tem, da so postavili socija-«stičnega voditelja in bivšega trgovskega pomočnika Antona Kristana na ravnateljsko mesto. Naši državniki resnično nimajo nobene ljubezni do te države. Ako bi jo imeli vsaj trohico, bi morali z vsemi > silami delovati za ■tem, da si državna podjetja opomorejo sama na zeleno vejo, V Nemčiji n, pr. je prevzela republikanska vlada 13 Velikanskih drž, obratov, v katerih so proizvajali v vojnem času municijo in orožje. Sestavili so listo najboljših inženirjev in jim poverili vodstvo. Delo, ki so ga izvršili v. teh obratih, je pnesenečiio. Tam, kjer so pred štirimi leti vrtali topove, gradili tanke, podmorske čolne itd., izdelujejo danes motorne čolne, parnike, aparate, kemikalije, pohištvo, avtomobile, itd. — torej popolna prilagoditev potrebam in duhu dobe, v katerem živimo. Nemčija je ©lenient neumornega dela! Republikanska Nemčija je zavrgla militaristične nazore raznih Hindenburgov in Luden dorfov med staro šaro. Oprijela se ja dela, ki vodi v razmah, procvit in I lagostanje. Vrgla se je v konkurenčno tekmo. Nemci so spoznali, da je sijajno organizirana industrija vredna več nego ogromna in dobro oborožena armada velesile Francije, V, svoji veliki ljubezni do dela je nemški narod res vsega občudovanja vreden, In, io delo ni površno,, saj je solidnost nemških proizvodov tako zaslovela po širnem svetu, da je Anglija v tej lastnosti iskala svoje razloge za oborožen nastop proti neljubi sosedi Na Balkanu je lenoba že od nekdaj zavzemala med lastnostmi narodov posebno vlogo. V naši državi na primer vidimo, da so Slovenci in Hrvati element dela. Velike industrije, kakor jo ima Nemčija, sicer nimamo, zato se pa pri nas razvijata veleobrt ia mala industrija.. V južnih delili državo pa niti vedeli niso, da se pod plodovito zemljo širijo ogromne zaloge raznovrstnih rudnin.: Srbom se niti sanjalo ni o krmno vib. rudnikih, Nemci so jih ob priliki okupacije Teta 1915 izsledili in odnesli natančno izdelane geološke karte, na katerih so bile zarisane podzemne plasti. Delo je predpogoj državne konsolidacije. Vse kričanje o „protidržav-uih elementih“ ne zaleže prav ničesar. Nacij on ati stični izbruhi ,nam več škodujejo nego koristijo. Merodajni ČL niteiji naj bi se ob 12, uri zganili.. Sedaj, ko stojimo pred finančnim in gospodarskim polomom, je potrebno, tla tudi oni enkrait razmišljajo o potrebi intenzivnega dela, „Besede minejo, vzgledt vlečejo“. Gospodje vla-dinovei bi storili državi veliko uslugo ako bi tudi dejansko pokazati dobro voljo; In dobro voljo pogrešamo težje, nego polovičarska dejanja. Posnemajte nemške državnike, gospodje radikali in demokrati, dokler je še čas! Bojimo se, da boste prepozni . , , » Brezversko. verz*, meljila sta jih’ grofa Ivan Draškovič ! in Stjepan Niczky. Najbolj pa so se ! m se še danes klanjajo verski brez-j brižnosti, oziroma prostozidarstvu — j Srbi, .V, krogih takozvane talmi-inteli-j gence (o pravi inteligenci med Srbi -janci razen maloštevilnih častnih izjem itak ne more biti govora), ki v svojem perverznem posnemanju francoske kulture in francoskega mišlje -nja vse preveč misli, da mora v naši državi prevjladovati duh Voltaire-jev, je našla svobodna misel plodno polje, Srbijanski liberalizem je rodil atentatorje, propalice, ki jih obsoja vsa javnost. Razmahu prostozidarstva pa je v eminentni meri pripomoglo pravo -slavje. Srbski talmMntelige. fe Sinatra vero kot institucijo, ki mora skrbeti za narodno disciplino in pokorščino pred zakoni. Pravoslavju je dana naloga, da širi smisel za tradicijo, dinastijo , državo, z eno besedo: ortodoksija je dobrodošlo orodje vladnih mogotcev . Slovenski liberalizem je a priori podoben srbijanskemu. V opičjem posnemanju namreč. Ker je belgrajska loža napovedala katolicizmu neizpro -sen boj, se je — naravno — zganila ! tudi Ljubljana, Da bi pa dobrim lah-1 kovernežem olajšali plahe korake v prostozidarske lože, ustanavljajo teo -zofska društva. Ta društva in spiri -tističnc-okultistični krožki tvorijo pragove, preko katerih dan za dnevom prestopajo malodušni oboževatelji svobodne misli v — prostozidarstvo. Kdor je motril predvojne dogodke tik’ pred vprizoritvijo petletne žaloigre človeštva, je opazil, da je borba ma-terijalizma proti krščanstvu tistokrat dosegla svoj vrhunec, .V. interesu človeštva je, da izrujemo svobodno misel iz src današnje mlade generacije. — Sveta dolžnost slehernega katoličana bodi: boj svobodomiselstvu! Krščanski živelj Evrope se pri -pravlja na ustanovitev krščanske in-fernacijonale. !Ta internacijonala bo med narodi uveljavljala krščanski e-Vangelu medsebojne ljubezni. Lepa in zares veličastna je ta ideja! Ker je narodom v blagor, jo svobodomiselni svet zaničuje in pobija. Prostozidarstvu in kapitalizem sta v svojih holen-nh sorodna. Prosfozidarstvo izvaja diktaturo nad dušami, kapitalizem pa nad telesi. Z uresničitvijo krščanske internacionale bo fronta proti dikta -turi prostozidarstva sestavljena. Boj svobodomiselni kugi, to bodi dandanes geslo slehernega katoličana! Troimeneniu narodu preti nova nevarnost: prostozidarstvo. Ni še preteklo četrt leta, odkar so si ljubljan -ski „naprednjaki"- ustanovili ж neki kavarni ’svojo malo „ložo“ (prostozi -barska družba) in že je „Slov, Nar.“ cine 25, t. m. v kratki notici napovedoval ustanovitev. „Teozofskega društva,“ prostozidarstvo, popolno brez-verstvo ali ateizem je za vsak narod nekaj kvarljivega, še več: to je strup, i podjeda itak trdili fundament današnje morale in človeške družbe sploh, j Kdo je pahnil Rusijo v morje ne-I izmernega trpljenja?. Peščica ljudi, ki I so smatrali verske dogme kot stare ! „predsodke“ in pridigovali ruskemu j narodu njih edino zveličavni evange-\ lij krutega materijalizma.: In danes ječi in stoka sodobna Rusija pod ne -znqsnim režimom rdečjh prostozidarjev. . s i Tudi v. naši državi se širi kuga brezverstva, žal, da pod pokroviteljstvom vladnih krogov. Slovenci so bili ; cd nekdaj verni ljudje in tako se je ! svobodomiselni pokret pričel še le v i zadnjih desetletjih. Kljub temu pa še j prostozidarstvo med Slovenci ni pri-I dobilo na terenu, Hrvati so si usta-I navijali svoje prostozidarske lože že v j drugi poloyici -XjYJülL stoletja, Ute = mm ime. Razni tuji Špekulanti iščejo profit v naši državi ravno na isti način, kot nekdaj španski in portugalski pustolovci po novo odkriti Ameriki. Samo nekaj visokih poglavarjev dobijo z mastnimi darovi na svojo stran in stvar je gotova. Narodu se nameče pi sanih črepinj za veliko bogastvo,, katero se z največjo brezvestnostjo ropa in krade na vseh koncih in krajih,: Pri vseh razgovorih o podjetju „Omnium Serbe“ se soglasno naglaša, da nam je fabrika vojaškega materi-jala neobhodno potrebna, iker imamo in potrebujemo zelo močno vojsko. O tej potrebi bfi so dalo sicer dosti govoriti, pa naj bo za sedaj, pribiti hočemo samo to, kar iznaša beograjska „Republika“ kot novo. senzacijo v tej špekulativni aferi, r Reparacijska komisija nam je hotela na račun vojne odškodnine dodeliti neko kompletno nemško tovarno o-rožja, ki bi potrebam našega milLari-zma popolnoma zadoščala, vlada je pa to dodelitev odbila, ker se je že tedaj bavila z ponudbo konzorcija „Omnium Serbe“ in ni hotela staviti zaprek visokost oj e čim profitarjem. V svoji strasti in pohlepnosti za dobičkom- so naši vladinovci opustili vse obzir e in ne vedo, da se v najsiabši luči kažejo zunanjemu svetu. v. .Vedno enaka pesem o našem blagostanju in bogastvu postaja smešna, ker se na daleč vidi uničujoče delo diletantskih in umazan« sebičnih rok. Zemlja je res bogata, v zakupu in pod upravo Amerikancev bi nosila mogoče milijarde, naši državni upravniki pa niso samo nesposobni, temveč, kar je še bolj žalostno, tudi strašno sebični požrešni špekulanti, ki ne pustijo stva ri iz rok, dokler se da izmolziti še količkaj profita, EfcspoZejij finančnega ministra kas žejo vedno iu vedno, kako krvavo bi potrebovali simpatije in kredit cele Evrope, če se hočemo sploh izvleči iz brezdna težke krize, v katero smo za-' šli po krivdi današnjega režima iu vsled umazanih špekulacij beograjske porodice. Kdo za boga, naj ima za nas kre-cüt in simpatije, ko pa Pa&ič še to od* klanja, kar se nam ponuja in kar nam pripada iz enostavnega razloga, da ima pred očmi samo nikdar polno mal no svojega sina, za zgradbo novSji hiš pripravne beograjske vogale in. nikdar ne ugled in velike potrebe države! -; Politični pregled. KRALJEVINA SHS- Bašič ne potuje v Pariz z ustmenim poročilom h kralju, ampak bo obvestil o zangniv ostili našej politike kralja pismenim potom. Ministrski svet je odbral posebno komisijo, katero tvorijo ministri: Pri-bičevič, Pucelj, Trifkovič in Spako* ta komisija bo izdelala načrt zs. razmejitev kraljevine v oblasti. Ministri so se tudi pogovarjali o albanskem vprašanju,, radi katerega so poslali posebno noto v Pariz vrhov, n emu svetu. Konsrjtuanhii minister Ijriikovič je že izdelal novi volilni zakon, Zakonodajni odbor si je izbral o-žji odbor pod predsedstvom Ljube Jovanoviča, ki bo proučeval zakonske predloge. Zakonodajni odbor se je na to še pečal z uredbami ministrstva saobračaja o izenačenju čina in napredovanja železniških nameščencev., Odbor je sklenil pozvati vlada, da predloži zakonsko odredbo za uradni* ke ter nameščence vseh strok držav* ne uprave z enotnimi načeli. Naša in romunska razmejitvena komisija ste se med seboj sporazumeli in se bo začelo takoj s podrobnostmi razmejitve, ko še bo dosežen tozadevni sporazum med našo in romunsko vlado. Ub albanski meji še sedaj ut vzpostavljena demarkacijska črta, ker, so se umaknile naše četo vsled apro-vizaeij'skih težkoč na Črni Driru ITALIJA’, Po celi Julijski Benečiji je izbruhnila splošna delavska stavka* E* (lini železničarji še delajo, ker čakajo štrajkarskih navodil iz Rima. Najbolj .je vsled delavske stavke prizadeto mes ste Trst, kjer mrgoli policije in vojaštva, a stavka pridobiva vedno, bolj na dimenziji* MADŽARSKA1, Vrhovni svet vedno grozi Madžarom, da morajo tekom 10 dni izvesti izpraznitev Zapadne Madžarske in, podpisati zapisnik predaje, Madžari obljubljajo, a so kljub obljubam pokorščine izvedli mobilizacija letnikov: 1896, 1897 in 1900. Avstrijci pričakujejo, da bodo Madžari izpraznili1 Burško. Uredbe in naredbe. Naš min. svet je sklenil, da bo •■lede albanskega Vprašanja čakal na korake entente, od katerih se pričakuje popolen uspeh. Naša vlada čaka na korake, ki bodo dolgi od Pariza do Debra; Albanci pa obstreljujejo našo. mejo s topovi večjega kalibra in den nošaja. Dognano je, da streljajo z omenjenimi topovi strokovnjaško popol noma izvežbani ljudje — častniki, AL banei streljajo, mi pa čakamo na en-tentinč korake, katerih še ni, pač pa pričakuje naš ministrski svet od teh domnevanih korakov popolen uspeh a * Naša vlada pač skrbi za varnost naših mej, kakor zna * , . s čakanjem na ententine korake, katerih najbrž ne boy Kje je minister dr. Kukovec, da ne zakliče: Samopomoč ni samo najboljše sredstvo za pobijanje draginje, ampak tudi za obvarovanje mej« 72 milijonov dinarjev je Pašičeva vlada postavila v sedanji proračun kot podporo za vse Wranglovoe, ki se nahajajo na našem ozemlju. Tako je izjavil odkritosrčni demokrat in finančni minister dr, Kumanudi pred člani finančnega odbora. Sedaj nam je razumljivo natezanje davčnega vijaka-; * * „Cvetka“ iz finančnega odbora*® finančnem odboru je dr, Kumanudi iz* javil* da se državni dohodki v pogle* wn тл ца| zato so nam pa številko 110, razmetali in dotis-%%lllZUr6 lil ¥6%) kane izvode pobrali! Mesto štev.tiO ie današnja џттшт®mm S strani. la «arin cadi tega niso zvišali, ker „imamo premalo zastražene granice.“ SHada je radi tega sprejela 2600 Ru-sov-Wranglovcev v obmejno vojaško služb©» — Tiste „dohodke“, katerih v preteklem proračunskem letu ni bilo, bodo sedaj izdajali za vzdrževanje — Wrangloveev,. Abderitstvo brez pri -mere ... ¥ fin. ministrstvu so napravili fatalno pogreško» Sam finančni minister je izjavil, da bo država izgubila vsled inferijornosti merodajnih finančnih činiteljev okoli 12 milijonov dinarjev. ker je 25parski drobiž, ki so ga naročili pri avstrijskem Miinzamtu na Dunaju, faktično več vreden nego zna-äa njegova nominalna vrednost. Kam tirajo v svojem brezglavju našo lepo ctržavo ? ШШ državni dolgovi. Finančni minister in demokrat dr, Kumanudi je finančnemu odboru slikal žalostno stanje davnih dolgov. On sam urna pojma, kako pravzaprav stoji z našimi dolgovi. Narodna banka ima svoje , Številke direkcija državnih 'dolgov tudi svoje in finančni minister zopei — svoje! In vse te številke' se ne v e • majo. To Je gospodarstvo! Zares prav po balkansko: brez volje naroda, — brez parlamentarne kontrole! Proračun so jim vrgli pod noge I „Narodna Politika“ poroča iz Beograda: Proti proračunu, ki ga je finančni minister 'dr. Kosta Kumanudi predložil finančnemu odboru, je vstal eno dušno ves radikalni klub. V imenu kluba so govorili: V, Jankovič, p roj. Radtnič in K» Miletič, Omenjeni govorniki so naglašali, da mora vlada izdelati: zakonski predlog o iproračunu In ga predložiti finančnemu odboru Ker pa sedanji proračun ni delo vlade, se ga ne more vzeti v razpravo . iVsled trdovratnega stališča radikalcev Je finančni odbor vrnil celi pi odlog vladi v ponovno razmišljanje. — Lepa zaupnica . . . Finančni minister in državno posojilo. Vsi vladni listi prinašajo poročila o zelo ugodnem izidu državnega posojila. Gospod finančni minister pa zmajuje z glavo in. javlja, da ta poročila niso točna, ker se je prvotno samo in edino Le do 3, sept. določeni rok za podpisovanje posojila vsled navala uradništa na podpis izjemnim po |om podaljšal do 15. oktobra. Kadar bo ponehal naval podpisovanja alt se vsaj xiiekoliko ublažil, potem bo izdal sam finančni minister natančna poročila: koliko se je in koliko sc ni podpisalo. To poročilo bomo zvedeli od g. finančnega ministra, ker je pošten in ima redko ministrsko lastnost, da je — odkritosrčen! Pri sekvestnrah raznih veleposestev de gode razne nepravilnosti ra т katerih interpelirajo poslanci beograjsko vlado in zahtevajo od nje sestavitev ankete, ki bo preiskala ta nered. Tako poroča „Jutro“,. Ako bo prišlo do preiskave sekvestur, bodo odkrili eele kupe demokratskega in so-Oijalpatrijotskega gnoja, ker so ravno najbolj mastni sekvestri v rokah demokratov in njihovih koritarskih kolegov Rocijalnih demokratov, »Vse bo hudič vzel, če se bo na vse strani jemalo iz državne blagajna ? . * . e („Narod“ od 1. t. m.) Pomenljive besede je izrekel žurnalistič-ni starosta na račun sedanje vlade, M je kupica ustavo, plačuje sokolske in samostojne izlete, dviga ministrske la poslanske plače itd. Državotvorne silhuete. Pobožne želje demokratov. Ničesar se ne boji demokratska gospoda bolj nego povratka kralja in sklicanja parlamenta. Radi tega strahu pa se trudijo na vso moč, kako bi pretentali radikale, da bi ti pristali na zopetni skupen delavni program z demokrati. Radikali odlagajo tozadevna pogajanja, ker vedo zakaj. Ubogi demokratje pa pošiljajo v javnost vse mogoče izmišljene race ,o razmerju med radikali in demokrati. Demokratske pobožne želje po vladnih koritih so tako goreče, da bi odstopili notranje ministrstvo, s katerim bo že itak skoro upropastili našo državo, radikalom, sami bi se pa lotili zunanje politike z nekim Ilijom Šumenkovičem na čelu. No, ta bi bila velika, ako bi n. pr. policajminister Prebičevič gospodaril še v zunanji politiki! Nova PinMčevičeva nakana, N 219. št. osješke „Hrvafske Obrane“ o-pozarja pisec uvodnega članka na naj-novejšo atako ministra prosvete. Ze svojedobno smo poročali, da bo ministrstvo prosvete odpomoglo „pomanj -kanju učiteljskih moči“ ha ta način , da bo zaposlilo Ruse-Wranglovce kot „nastat nike“ na naših, oziroma hrv, ijudskih šolah, V ta namen je vlada otvorila v Zagrebu tečaj, v katerem bodo Rusom in Rusinjam vcepili elementarne pedagoške znanoSti/ка] hoče Pribičevič z nastavljanjem ruskih učitefiev? Na Hrvatskem je vpokojil znatno številu starejših učiteljev, vršila so se do današnjega dne razna premeščenja. PribičeviČ je na vseh me stih hotel imeti „svoje ljudi.“ Na Hrvatskem pa jih med učitelji nima toliko, kolikor bi potreboval za dosego svojih politično-sfrankarskih namenov. Zato so je delalo po enostavnih receptih: tega vpokojimo, onega prestavi mo, tretjemu pa ne damo službe» Mesta morajo biti izpopolnjena in zato e angažiral —• Ruse, Ruse bodo „vaspi-lali“ (vzgojili, op. ur.) v duhu g. Svetozarja, v tistem duhu, ki bo odgovarjal njegovi prosvetni politiki. Gospod minister si misli: Ce Rusi opravljajo v Vojvodini živiinozdravniško službo brez vsake kyalifikaeije, zakaj bi tedaj ne učiteljev ali s kvalifikacijo, katero jim bom dal jaz?“ Rusi bodo poučevali na ljudskih šolah. Sploh pa se je Pribičevič s posebnim apetitom lotil ljudskih šol. Ker. Hrvatom ne more pošiljati v ljudske šole srbskih u -čiteljev, zato naj bi njegovim namenom služili Rusi. Naši liberalci so kričali: Dajte nam centralistično državo, potem bo slovenski in hrvaiski mteligent, ki pri nas vsled nadpro -dukcije intelektualcev ne pride do kruha, našel med brati onstran Sotle -službena mesta, SHS državna učiteljišča zapušča vsako leto večje število maturantov, službe, pa jim bodo prevzeli v vladni milosti g. Pribičeviča s4o ječi — Wranglovci. ‘ ’Davkoplačevalci zapomnite si,' da Pribičevič vzdržuje z našim denarjem nadležne in njemu postrežlj'ive Wranglovce, ki bodo odjedali sinom in hčeram našega naroda kruh v lastni državi! Minister »svobode« g. Svetozar Pribičevič se ne poslužuje v zaščito »svobodnega« gibanja posameznih državljanov naše kraljevine samo jugoslovanskih in ruskih žandarjev ter policajev, ampak mladostne garde — fašistov. Ko je hodil Protič po Vojvodini in po svojem volilnem okraju krog Kruševca, so ga nadzirali detektivi vseh branž, v Kraševcu pa je demonstrirala proti Protiču Pribičevičeva laibgarda demokratskih fašistov. Doslej imamo v Jugoslaviji kraljevo gardo, fašistovsko v službi Pribičeviča, samo kraljevi namestnik Hribar še ni imel doslej javne garde. Kakor se sliši, se je g. Hribar odločil ob priliki beljskega lova, da se bo ločila njegova garda od kraljeve in Pribičevičeve po čapljinih peresih. Pribičevičeva „majka domovina“. „Mi vsi, ki živimo v eni državi, smo njeni sinovi n državljani, država je naša domovina, naša majka. Potrebno je, da vsi ljubimo svojo domovino in da storimo vse v njen napredek. Naša mila domovina se imenuje Ogrska, Celi zemlji na čelu stoji kol; vrhovni poglavar in gospodar cele zemlje Njegovo Veličanstvo kralj. On ge imenuje Karl IV. Treba, da smo vsi verno pokorni podložniki našega kralja“. — Ravnokar citirane besede so vzete iz knjige, ki nosi naslov: „Srbska čitan ka za IV. razred osnovnih šol“- in pod tem naslovom pa je tiskano: Prosvetno ministrstvo SHS je odobrilo to knjigo kot učno pod štev. 1413-1319. Iz te knjige zajema vojvodinska d sc a ljubezen do svoje majke domovine — Ogrske. Na zdravje g. minister Svetozar! („Hrvatska Obrana“ št. 220). Nova »jugoslovanska« čitanka. V Sarajevu je tiskana nova čitanka za o snovne šole. Naslovni list je tiskan v cirilici, v tekstu pa se nahaja sledeči pasus : »Karlo car avstrijski i kralj ugarski naš je.gospodar ... .« »Dunav je največa reka u monarhiji, teče pored Beča i Budimpešte . . .« »Nj. c. i kr. Ap. Veličanstvo.« »Dajem život i krv za čara i domovinu...« To pač vendar ne gre, da se udinja naše prosvetno ministrstvo ekscesarju Karlu?! Izgleda kakor, da je govoril Karol resnico, ko je rekel svojčas, da ima tam doli vse polno mož boljših prijateljev. Predvsem pa je potrebno, da vprašamo g. ministra Pribičeviča: Ali je ravnokar omenjena čitanka plod indolence in brezbrižnosti g. ministra — mogoče tudi on sam računa z možnostjo, da bi se še znal vriniti Karl? (Citirano iz Hrvatske obrane štev. 222.) Gcstep našega finančnega ministra demokrata Kumanudija je javna tajnost in uprašanje nekaj dni, ker noče nikdo vleči iz prepada od demokratske politike prekucnjenih naših financ. Kakor hitro, bodo našli Kumanudiju naslednika,', bo ta odstopil, a se zopet vrn i na svoje mesto, kadar bo dinar s frankom enakovreden. Naš slabosiojni poslanik v Pragi dr. Bogumil Vošnjak izroči svoje poverilne listine predsedniku čeliosio-vaško republike 4. t. m. Dolgo je čakal g. dr. Vošnjak, predrto ga je priznal Masaryk, mu menda ni' zaupal, ker so žigosali g. Bogomila ljubljanski' vseučiliški profesorji' kot samostojnega „poštenjaka“, ki je y zbornici govoril vedoma neresnico. O poslanikih so ne sme pisati, da la з « % Naši samostojni izletniki,, ki; so obiskali na državne stcoške Srbijo, so se usposobili pri tej priliki za rablje. „Samouprava“ piše, da so odnesli ti slovenski samostojni iz svojega poto -.vanja velike in globoke utise. Ko so se poslavljali od Beograda, so govo -rili ogorčeno:! »Ako bomo slišali, da govori kdo v Sloveniji proti Srbom , mu hočemo razbiti glavo,“ — Razbijanje slovensko kmetskih glav je pač edino, kar so si zapomnili naši samostojni izletniki od Pašičevih naukov . „Tabor“ od 1. oktobra javlja, da so otvorili v Moskvi tečaj za rablje, no, pri nas ga ni treba več otvarjati, ker so se naši samostojni že izšolali za ta posel na poletu po Srbiji, kjer so se tudi vežbali na državne stroške» Zdaj še le vemo, zakaj je razposlal minister Puceli svoje tovariše po bratski nam Srbiji! Zopetno revizijo demokratskega programa so dovršili g. Pribičevič, Voj a Marinkovič in Kosta Timotijevič. V naši kraljevini še ni doslej nobena stranka tolikokrat popravljala svojega programa kqt, demokratje. Po vsaki reviziji pa so doživeli nove klofute in revidirane polome. Mislimo, da bo pri prihodnjih volitvah revidirani JDS program revidiral (oz. decimiral tudi volilce, saj bo minister dr, Kukovec 2t>, oktobra štel v Ljubljani JDS značaje, če še bo sploh našel katerega, ker klobasama radikala dela med demokrati s polno paro, Nori Rus in naša norost. Po št. 87. „Slobodne Tribune“ smo poročali o listu, kifizhaja v Dubrovniku in zastopa idejo skupne monarhije Jugoslovanov in Rusov, sedaj pa se ogljaša v „Slob. Tribuni“ št, 40 dopisnik, ki slavnega direktorja ter urednika tega slavnega lista od bližje pozna. Megalomanija je za označilo te ideje veliko premil izraz. Urednik in direktor tega lista,,ki j’e izšel v dveh številkah, j>e verski fanatik, ki si domišijuje, da je abnormalen človek in vrhu tega še od samega Boga poslan, da cel svet privede v krilo pravoslavne cerkve. V tej domišljiji- pošilja svoje poslanice in poziva colo papežu v Rim ter ga poživlja, da pusti svoje vernike —* v pravoslavno vero. Človek hi ge femu početju smejal, ker je res dovolj smešno, da ni toliko „kompetentnih“ o- sebnosti, ki na škodo države pomagajo in podpirajo patološko nesmisel ekscentričnega fanatika, Ltst, pravi i*-rodek kričeče norosti, rabi denar, Od kod. ga ima? Naročnikov tn plačnikov ne bo čez dvajset, tiska pa se v tisočih izvodih. Dobiva torej veliko podporo — na breme in 5 škodo našo države. Cas bi že bil, da naši politiki nehajo enkrat s temi norostmi. Naj bodo prepričani, da v Rusiji takšni reakci« jonarji in zagrizeni cezaropapisti ne bodo nikdar ' več v nobenem slučaju došli do moči in vpEva. Zaljos$tto Je,-da se od drugod pregnana in razkrinkal) a reakcija, sprejema pri nas % odprtimi rokami, ker je norost gotovih političnih špekulantov vedno ujedi njuna z norimi tipi od vseh mogočih strani. Od vseh strani ste kažejo važna ih pomenljiva dejstva, ki bi našo vlado že davno lahko opozorila, da je največja nevarnost za našo življensko. moč monarhistična reakeila, ki lakp na gosto razpenja svoje mreže. Baranjo smo že davno izpraznili točno po pogodbi, Madžarom pa niti'V. gla-I vo ne paete, da se je drže. Široko so I se razkoračili v zaslombi antante, ob-j orožujejo se in vsa njihova od vseh j stran podpirana stremljenja vodijo do monarhistične restavracije. Takih va-! žnih in nevarnih dejstev je še' več, j zato pa je skrajni čas, da nehajo na-■ ši »,merodajni“ spuščati vodo na mlin j najhujših reakcijonarjev, pa naj si bo to tudi pravoslavni svosi.ik Arka-dije-I vič s svojim SHS-mskim. aiJeÄjem* Đa ne pozabimo!' Prepozna anketi, Nepristranske enkete in komis'# treba sestaviti, da pravično in brezobzirno nastopili o- proti kulturnemu škandalu, katerega povzročajo organi policijske uprave s trpinčenjem jetnikov po zaporih, kliče beograjska „,Tri buna“ ter opozarja, kako trpi radi tega ugled naše države. Pariški „Pro-gres oivique“ 24, septembra in še mno gi drugi evropski listi, ki so se drugače vedno simpatično izražali o naši državi, se sedai z vso ogorčenostjo škandalizirajo nad tem, kar se godi po našin zaporih ter z začudenjem povprašujejo, kje je nekdanja demokratična in patrijarhalna Srbija. Mi se tudi čudimo! To sicer vemo, da nekdanjih patmjarhalmh in demokratičnih razmer stare Srbije ni več, ker so se udušile v hujskanju m nemoralnosti raznih političnih špekulantov, čudimo se pa dejstvu, da listi, ki so še pred kratkem skrbno zakrivali vse korupcije in vse krivice, danes celo stvari iznašajo na dan, ki a» v vsej svoji ostudnosti dogajajo v tem nih luknjah zloglasne „Glavnjaöe“ in v drugih balkanskih zaporih, ki so prava, pereča sramota našega veka. Ge so lansko lelo „Radničke Nevine“ ali pa tu pa tam še drugi listi poročali v- prav mirnem tonu o kakem nasilnem dejanju, so se listi a-la „ВаД-kan“, „Tribuna“, takoj razvneli ter o-značili vsa taka poročila za obrekovanje fin zlobno hujskanje proti državi — skratka za najhujši boljševizem. Kaj pa danes? „Balkan“ poroča, da po beograjskih ječah pretepajo ljudi z volovskimi žilami, z vrečami peska, da jih pustijo stradati itd. „Tribuna“ poziva k sklicevanju ankete, k strogji preiskavi itd. in zakaj vse to? Mar iz čloyekoljubja, iz moralne dolžnosti? O ne, prej so vsi lepo molčali, danes pa govore in 'Sicer v prvi vrsti zato, ker so si same vladne stranke v laseh in ker skuša vsaka, vso korupcijo m umazanost naprtiti drugi na pleča. Ne usmiljenje do ubogih žrtev in stud pred nečloveškim divjanjem, temveč strankarska strast nam razkriva *«» brezđna sramote ia nekulture. Te Statturne Skandal» so radikali In poli-■ejdemokrat| složno podpirali in prikrivali, divjaško mentaliteto ražnjih bi Äöer so si složno vzgojili, danes pa, ko «m gre za velevažno tekmo v boju m moč in oblast, iznašajo eni kakor Sragi vso gnusobo na dan v svrlio medsebojne obtožbe in osramočen ja pred celim svetom. Kdor podleže, bo vsega kriv* kdor paaga, pa vseh škandaloznih razmer »e bo izbrisal, no odpravil. Samodržci nočejo in ne znajo, priti morajo sragU Katoliške pare za škofovske brade. Niški vladika je vodil svojčas po Ce-ioslovaškem propagando za združitev češke narodne cerkve s pravoslavno'. Akcija mu je uspela, zadnje dni so bili v Beogradu posvečeni trije škofje češke narodne cerkve. Naša vlada je plačala agitacijo vladike Dositeja, pa ne smatra za potrebno, da bi za pravoslavno propagando izdane svote pokapala kakemu odseku narodne skupščine. Finančni minister je izjavil samo, da plačujeta najvestneje davke Slovenija ter Hrvatska, Srbija baš slabo. Dobro, ko stoji stvar z davki tako, potem siedi iz tega fakta, da morajo plačevati slovenski in hrvatski katoličani ter Turki davke zato, da se prirejajo pri nas maškerade z nekako čehoslovaško narodno cerkvijo in da morajo katoličani in muslimani pozlačevati vsako dlako v bradah trojice novih čehoslo-vaških biskupov. Cisto lahko očitamo sedanji vladi: Katoliško turške pare se izmetavajo za škofovske brade tuje državne cerkve. Zadeva „Omnium Serbe“ je začela* Ščegetati v nos radikalce same. Proti če v politični oproda dr, Ivanič tiß interpeiiral pred parlamentom g-mio sirskega predsednika radi družbe „Omnium Serbe“. Ivaničeva interpela «j» menda ne bo po godu g, Pašiču, kör hoče ravno njegov sinko Rada eksploatirati družbo v egoistične —. družinske namene. Paši čeva hiša je bogata, a bi še postala rada bolj, ker. v vojski ni trpela prav ničjj pač pa postaja deležna ratnega plena in odškodnine kolikor mogoče poštenim ali pa ovinkarskim, da ne rečemo nepo-' štenim potom. Družba „Omnium Serben n! samo sporna točka med radikali in demokrati, ampak med radikali samimi, ker je preveč f amilij arnega —• Pašičevega značaja»- Poglavarji policajev bodo morali postati politično brezbarvni. »Ju tar nji liste doznava iz Beograda, da se tamkaj kuje zakonski predlog, po katerem bo strogo zabranjeno vsem policijskim uradnikom, seve tudi svetnikom in nad-svetnikom, vsako umešavanje v strankarsko politiko. Pravijo, da bo našel ta predlog odobrenje vseh strank in bo z ozirom na potrebo naše notranje konsolidacije zelo koristen. Ako bo sprejet ravnokar omenjeni predlog, potem bo izgubila tudi mariborska najnovejša tvornica radikala političnega akcijonarja v osebi pol. svetnika dr. Senekoviča. Demokratie pozivajo na čiščenje v lastnih vrstah.. „Ako je med vami (demokrati; kaj slabega, kar treba izčistiti, zdaj je pravi trenulek, da se to izvrši v demokratski obliki.“ „Jutro“ od 1. t. m. Ako bodo začeli demokrati, čistiti, potem morajo začeti pri Pribičeviču in lahko nehajo pri mariborskem Voglarju. In kaj bo ostalo po čiščenju? Nič! Demokratom ne ugaja več taktika radikalov. Na demokrate napravlja ze io slab utis, ker skušajo zavleči radikali pogajanja glede sestave delovnega programa obeh strank do sestanka parlamenta 20, oktobra. ITo zavlačevalno postopanje radikalov povzroča v demokratskih krogih zelo slabo razpoloženje» Take izvirne jeremijade o skupnem nastopu demokratov in radikalov! spušča v javnost „Narod“ od 1. t, m,: Je popolnoma vse res, kar po roča „Narod“, „Jutro“ pa laže s svojo pisava o utrditvi vezi med radikali in demokratk „Jugoslovenstvo. “ :„UdruženJe srp skih književnika“ je izdalo književni almanah in poziva vse srpske (!)knji ževnike na sodelovanje. Poziv sta pod pisala Branislav Nušič in Pandurovič. Zelo karakteristično. V eri „jugoslo -venstva“ poziva srpsko književno društvo samo srpske književnike na sodelovanje. Slovenskemu, oziroma hr-vatskemu književnemu društvu, ki bi storilo kaj takega, bi takoj predbaci-vali separatizem. Sicer pa ni izključeno, da bo g. Nušič sprejel tudi kak hrvatski prispevek, saj on sam smatra Hrvate za Srbe. Vsaj tako nekako je v svojem delu „Hadži Loja“ pisal o „Srbima sviju tniju vera," Kako je bilo na potovanju v Srbiji. Vprašali smo vrlega pristaša Samostojne, kako mu je ugajalo na potovanju v Srbiji. »E, fajn je bilo«, je rekel, „pet minut smo si ogledovali, dve uri smo potem jedli in pili na državne stroške — dve uri in pet minut pa smo zabavljali črez naše duhovnike in klerikalce. Kmet musliman, aga pa pravoslavni. „Pravda“ št. 340 piše: V Vla-senicah živi, muslimanska kmečka o-bitelj Mehičič. Polovico njene; posesti je kupil leta 1914 neki pravoslavni gazda — Mišo, ki na vse mogoče načine zatira in dere kmete, drugo polovico je pa obdržala prej imenovana rodbina. Proti odredbi agrarne reforme, po kateri so ukinjeni kmetski od-nošaji, jemlje pravoslavni Mišo s pomočjo policije, katero mu daje sresfci načelnik Krstič na razpolago, siromašnemu Mehičiču vse pridelke» Iz tega se jasno vidi, kako se pri nas razlaga agrarna reforma. Naj nas tq-ši ter nam prigovarja kdor hoče, mi pri taMh slučajih ostajamo pri prepričanju, da je naperjena samo proti muslimanom. Ce je musliman posest’ nik-aga, se mu ne odvzame samo zem !je, temveč tudi privatna last v korist pravoslavnih, če je pa pravoslavni a-ga, musliman, pa kmet, tedaj ш mu-slimanu-kmetu jemlje in daje pravoslavnemu agi. Posmatrajoči tako delo raznih nasilnikov, katerim je zakon njihova samovolja, svrha pa uničevanje muslimanov, brez razlike če je aga ali kmet, moramo nehati z vero v zakone, enakost in drugs take tepe reöb .' Krvave nasilje v Sandžaku in batin aške metoda pridobivajo od dne do dne več posnemovalcev» „Neven“ Št. 214 poroča,, da so v Dobrovcu — Hrvatska koncem prošlega mesca žan darji razgnali neki shod, drugi dan pa vdrli v hišo sklicatelja <—i ter ga kratkomaiti ubili, Narodni poslanci Dragotin Hrvoj in Ivan Pern ar so se takoj nato napotili v ta kraj, da na licu mesta naberejo podatkov za interpelacije, Dospeli so v, Sunj, tu so jih dočakali žandarji ter jih,odvedli s se-boj v Dobravam Tu se je začela „iz-traga“ in vodil jo je baš isti žan dar, ki je nekaj dni poprej ubil nedolžnega Človeka, Po izpraševanju sta bila oba narodna poslanca aretirana in odvedena v okrajni zapor v Kostanjico, Tu je okrajni glavar napravil zapisnik in to ne po poslančevih, temveč po žan-darjevi izjavi, poslanca pa zopet pusti] na prosto. Komentarja k tema ut potreba. Zadnja Statistika zločinov v Sand žaku in južni Srbiji: „Vojki-razboj-niki“ (Balkan, Št 251Ј. Podnaredmk in dva redovai iz voleške garnizije, vsi dobro oboroženi so za en (!) km pred Velesom napadli in oropati neke trgovce. Razbojniki so baje že pod ključem. „Porušen^ zapor“ (Balkan, št, 251). V Novem Pazaru je stari tolovaj Colakovič demoliral zid svojega zapora in — pobegnil. Pogon je odrejen, hajduka pa ni nikjer. ..Sveštenik — hajduk“ (Balkan, št. 249), Jordan Miladinovič, pop v Stančevi je zagrešil več zločinov in pobegnil med hajduke, Pravijo, da ga bodo iskali. V Brotiji na Kosovem so odmetniki oropali Salt an a Smajla, v Bošnjaku pa Sadri Jetulo. V. obeh slučajih so odgnali tudi živino. V P le vlij u so zažgali hišo Adema Smajloviča, Hajduk Aleksa Antič iz novovaroškega sreza je bil ubit od žandarmerije (Pravda, št, 340) Torej: vse žrtve so muslimani, ubit hajduk pa pravoslavni, ki so po novem članu gospodu popu Miladinoviču, dobili dobro zastopstvo in reprezentanco med odmetniki. Vojska v mini — Kako so zavarovane naše meje? Na severu so zamenjale linancarj'e ta-kozvane pograničnie trupe, med katerimi je 75%, .Wranglovcev, ki radi hodijo pokušat preko meje avstrijsko grozdje in so se že ob priliki tene take poskušnje srečali z avstrijskimi orožniki. V mestu Pečuhu se nahajajo močne madžarske žete m 900 ogrs- kih oficirjev. Oficirji vodijo propagando za restavracijo Madžarske, M hoče v, kratkem združiti vse- dežele Stefanove krone. Proti Madžarom ščitijo našo mejo Wranglovci. Ob albanski meji so se utrdili Arnavti na postojankah Malega Kalterira, odkoder, bombardirajo naše postojanke pri' Arasu. V naši in albanski službi so, Wranglovci. Tak je naš mejni položaj: na severu mir, proti Madžarski zbiranje ogrskih čet, Albanci pa že obstreljujejo naše ob-■ mejne postojanke. ((Poročijo je po „Narodu“ od 4. t. m.) Orožje in zopet orožje. Radikalni listi ne smejo pisati proti konzorciju »Omnium Serbe«, ker je pri njemu oče in prvak radikalov stari Pašič in pa njegov sin Rade, zato pa prikrivajo vso umazanost te afere z veliko potrebo vojnega materijala in pa z nekakim zadovoljstvom in ponosom, da dobimo s to umazano špekulacijo tretjo največjo fabriko orožja v Evropi. Lepa tolažba, ne smemo pa misliti, da se je vojni I minister zadovoljil s to osnovano veliko produkcijo orožja in da bo sedaj konec raznega nakupovanja »pod roko«, ko vendar dobimo tako ogromno fabriko, ki ima že v pogodbi sklenjeno oskrbo in izdelovanje orožja za vse potrebe naše armade skozi dolgo dobo petih let. »Omnium Serbe« ima že naša naročila za dobo pet let, orožje se še pa vedno kupuje po inozemstvu. Baš sedaj je poslalo vojno ministrstvo komisijo, da kupi orožja in municijo za — 130 milijonov dinarjev. V komisiji so trije pukovniki in eden podpukovnik. Lepe in mastne provizije bodo zdrknile v žep pri tem nakupovanju, kakor pri »Omnium Serbe«. Značilen primer vojaškega uradovanja. Oficir, Slovenec na službi v Mariboru dobi početkom tega leta par tedenski dopust, tudi za inozemstvo in sicer za Dunaj in Gradec, Obišče lepo eno in druao mesto ter se vrne v Maribor, da preživi ostanek dopusta in po njegovem poteku zopet nastopi službo. Oficir je bil po svojem zapad-uo-evropskem pojmovanju popolnoma mirne vesti, ko udari naenkrat pred njim kot strela iz jasnega „vojaško krivično tzsledni“ Jerman, po katerem naj bi napravil „krivično“ delo, ker je 10 dni svojega dopusta preživljal tudi v Mariboru in ne v Gradcu ali pa na Dunaju. Pristojna vojaška o-blast ga sodi in obsodi disciplinarno: 30 dni pritvora in oficir Je že priprav Ijen, da to obsedi, ko pride naenkrat odlok od divizije, ki to kazen kot premajhno anulira ter odstopa celo zadevo — vojaškemu sodišču. Stvar torej roma na „nadležnost“vojne sodnijo, obtoženi oficir pa v Bitolj na novo službeno mesto. Preteče nekaj mescev. Naš oficir kot invalid prosi za upokojitev; g. minister ga meseca junija tudi odpusti in i n v a! id-pe n z i j on i st, doslej še vedno brez penzije kot mnogi drugi, od tega časa prakticira v neki civilni stroki» Med tem je pa tudi „sudska iztraga“ dozorela in penzijo-nirani oficir je. dobil pred kratkem lep primer vojaške natančnosti in, dobre evidence odlok, ki obvešča, da je njegova odpustna zadeva pri vojni sodniji in da se lahko „žali“,. Ta ju-ridični proizvod Je podpisan več mesecev po oficirjevi upokojitvi od gosp. ministra, naslovljen pa na staro ad-roso njegovega nekdanjega marib.-s luž bo vanj a, Pogranične trupe so dne 1. okto bra zasedle naše obmejne kraje. Finančne straže se odtegnejo v zaledje. V pograničnih trapah je do 70% — Wrangloveev,j Srečna naša meja» Naši oficirji pojdejo v francoske vojne šole. Naše ministrstvo vojne in mornarice je začelo z izbiro onih oficirjev, ki bodo poslani v Pariz, da bodo obiskovali tamošnjo vojno šolo. iTudi oficirjem so zaplankali svobodo jezika. Naše vojno ministrstvo zabranjuje naj Strožje častnikom rabo nemškega, italijanskega in madžarskega] jezika v zasebnem občevanja!-„Narod“ je mnenja, da. je ta ukaz nar perjen proti častnikom,, ki so prevzeti iz bivše Avstro-Ogrske, a v Mariboru j bodo vsied tega ukaza v živo zadeti oficirji, ki so nas osrečili izpod okril- j ja beograjsko porodice. Širite katoliške liste! гдимашшшшшавм1ј| wtiiiiii'HMMrHWCTaawi 0 Rusiji. Hesreča Rusije — nesreča za Evropo. Pomožna akjcija za Rusij» ајша I pravega razmaha. Nekaterim, državam I v prvi vrsti Franciji ie zastopn^kve j pri tej akciji dobrodošlo sredstvo v. i prospeh grabežljive Џ. imperialistične : politike. Pri zadnji konferenca акетј-j skih odborov Zveze Nabodov v S&enevi j se je vprašanje izdatne in hitre po-! modi vsestransko proučevalo in ei se moglo prikriti, da &o imperialistične težnje od gotove strani največja ea-preka in ovira humanitarnega dela. Zastopnik švicarske, Molta je % ; referatu pododbora konstatiral resnost I položaja ne samo v Rusiji, temveč tu-j di v Arsebeidžanu, Georgiji in Arme-i uiji in potrebo, da se tudi tem pakra-j linam pošlje izdatna pomoč. iz poroči) je razvidno» da ima ; sovjetska vlada dovolj sredstev oa • razpolago in da daje popolno garan-I oijo za kritje stroškov pr) nahavijarAtt ! potrebnih stvari v evropskih državah» i Vidi se, da niso financtielni pomisleki „ j ki ovirajo pravi razvoj pomožne akcije, temveč druge politične težnje, ki ustvarjajo kulturni škandal» da večji del oficijelne Evrope še vedno prekrižanih rok gleda trpljenje in glad 20 milijonov ljudi. Pomoč prihaja po večini od pri-; vatnih pomožnih organizacij in pas ob ! manjših držav, ki ne mislijo na imperialistično cilje, Franoija pa od «stoje ; protiruske politike ne odstopi in noče razumeti, da bi morala imeti o©I» akcija humanitarni značaj brez vsake politične primesi, \ Na konferencah se sicer pofdar-ja da je nesreča Rusije, nesreča cele Evrope, do pravega razmaha podporne akcije pa le ne pride in vsakokrat se končnoveljavni zaključki odgodijo na — prihodnjo konferenco, da si «sed lem časom protiruska kampanja lahka izmisli kako novo senzacijo, raške vojne priprave ali pa kake Trookijevc grožnje* Evropska reakcija izrablja prirod-j no nesrečo današnje Rusije v «sode-i polne svrhia monarhistične propagande. ki bi, če bi šlo po francoskih naklepih, vrgla Rusijo v naihujšo zlo la preplavila celo Evropo z naj večjo reakcijo, Spalajkovič proti pomožni1 akciji za stradajočo Rusijo, Pri razpravi o materijelni pomoči Rusiji je v skupščini Zveze narodov SHS delegat Spalajkovič dvakrat povzel besedo ter, se obakrat hvalil, da ljubi (!) ruski narod, da se pa naša vlada ne bo nin ti z eno paro udeležila humanitarne akcije, češ, da ne zaupa sovjetski via di. Boljše prilike za tako izjavo res m mogel najti. Pri isti razpravi je ga voril Nansen o ostri kampanji, ki nasprotuje pomožni akciji, ker noče prikriti svojih političnih nakan ter ne zna ločiti človekoljubja od politike in baš ob tej priliki mora vstati gospod Spalajkovič in razodeti, da tudi. država SHS ne pozna človekoljubja ter da se njene simpatije razlegajo samo na ruske cariste, M 'nas zato tudi dovolj izkoriščajo, Spalajkovič res ne more imeti simpatij do sedanje Rusije, ker mu je ruska revolucija prekrižala tako lepe nakane in skončala njegovo lopo življenje: v Rusiji- Iz osebne mržnje daje torej izjave, kaj pa narod misli, to je pa naš m delegatom in drugim veljakom deveta briga« Gospodarstvo. Pela m gospodarsko konsolidacijo nafe drlaife. Beograd, 28, sept. 1921« Finačni odbor, je imel tri seje, a danes so se seje za — nedoločen čas odgodije, Kdo,je temu vzrok? Kaj je temu vzrok? Odgoditev finančnega od bora, odgoditev razpravljanja o proračunu v času, ko naša valuta stalno pada, v času, ko vlada, vedno večje nezadovoljstvo v krogih državljanovi brez razlike, tudi v krogih pristašev, vladnih strank, so povzročile — vladne stranke, ki se niso udeleževale sej finančnega odbora ali pa od početka začele z opozicijo v odboru Radi-» kaiei trdijo* da finančni minister demfi W; Savelj 1‘шло m upoetev« gosp©. «i»»l*4ga položala drž are, feudo mo .вшвпј|9,. da |e podat Jako povrSen •»кшрот, »a katerega ш baje ni d(v raH pripravil* temveč^ kakor nagjiafia-H radikalni poslano!, So le< par ur S«red шјо odbora istega dal v naglici ve^aviyati* Demokrati očitajo radikar S» aoiojalnost, zahrbtnost itd. Žani-Miw Je ta boj za pozicijo pri državni «ОДВД ob enem pa jako žalosten* Ш feqfi agied naše države, ker se ne «»rejo konsolidirati naäe gospodarska пммв in ker s® pri nas vsled tega upnšn. n» napredek, temveč vedno več J4 awßadoranje. Kak Innk bij zagnala т!аЛш stranke, ako bij opozicija one-anöü.» delovanje finančnega odbo-mt «a kake sovražnik» držav» in nar rednega edinstva bi se proglasil» vse «tränke opozicije, a sedaj, ko rušijo ▼iadnp, strank» temelje naše države, rm ~r molite. Boj se bo sedaj nekaj 4&KS vršil v sejah) ministrskega sveta v kaierth bodo zmanjševali posamezne pftetavfca proračuna vseh ministrstev, Govori m in piše mnogo o tems da bt ИмМа odstopil finančni minister, kar HanftoK, da še m kulisami bije jako a*d bo| »a mesta — finančnega mi-»tetra. Radikalci so omenja, da so do redj dolgo imeli demokrati va^na mest» Äaandnega in notranjega mini-.«trsdva v svojih rčfcah, sedaj je čas, ta Oni pridejo na vrsto. Stara pesem, m čkrb za državo, ne dobrobit drža-t»s temveč inter»# lastne stranke, prMfedfev stranke» so merodajni za po Шко. — vladnih strank, kU pravijo, ta a@ državotvorne. t: treh sedali finančnega odbora jt jsodal finančni minister dr. Klima. ЧрШ svoj ekšpoee, ali kakor je hudo-«ftafeo nazival »kspozq podpredsednik tttaačrtfega odbora, eden izmed glav-tih vaditeljev radikalne strank»* 'det-«©letni minister, tudi nekaj časa fi-***stMB minister,''dr, Yelizar Jankovič — fitetprijeke reitenisoene»; Prvi budžet v naši novi državi, ki «to pa: ni parlamentarno rešil, se je јжмШШ m, marca 1919a Vse potrebščine so znašate okrog 2!4 milijarde dinarjev, primanjkljaj j» znašal 1.622 «ifijonov dinarjev, kateri se je pokril s posojili Narodne banke in drugimi kreditnimi operacijami. Drugi budžet m #, 1920-21 je bil dvakrat tako velik, znašal je okrog; 5 milijard dinarjev. .0. njena se je Sicer, razpravljalo v finančnem odboru, a ne v začasnem na rodnem predstavništvu*] * Deficit je «nnšal 810 milijonov, dinarjev,, Dočim ni bilo leta 1919 za 70% potrebščin pokritja, je k 1920-21 bilo le' nad 20 %i potrebščin nepokritih, kar pomenja anatno zboljšanje našega gospodarske ga položaja. Tudi ta deficit se je pokril a posojili pri Narodni banki. — (Tretji proračun za leto 1922, odnosno prvi redni proračun, za katerega je predvidena redna rešitev,, ako bo politični' položaj isto dopuščal, j» znašal prvotno skoraj dvakrat toliko ko prejšnje leto, namreč 9 milijard, Ker zna šftjo vfli dohodki v najugodnejšem slučaju le '4.800 milijonov dinarjev, se je .budžet zmanjšal na okroglo 7. milijard Potrebno pa je še nadaljno zvišanje za 6 milijard, ako se hoče spraviti v ravnotežje drž. gospodarstvo, kar kategorično zahtevajo naše gospodarske razmere. Skupen deficit od 1. 1919 do 11, maja 1921 znaša 2.250 milijonov dinarjev. Finančni minister je nadalje razpravljal1 o izvoznih carinah,; katere i'o upeijal teta 1919 slovenski demokrat minister dr, Kramer, katere pa so v Znatni meri oškodovale naše gospodarstvo, posebno- kmetijstvo, in se bodo morale popolnoma ukiniti. Žalostno poglavje iz polpreteklih dni tvori naša valutna reforma. Pri žigosanju* markiranju, odvzemanju 20%, pri zamenjavi se je tako postopalo, da je zadela našo državo občutna škoda; pri markiranju se je predložilo za fjOCI milijonov kroni več kot pri žigosanju — trpel je ugled in kredit naše države, začela je padati na borzah vrednost krone in — dinarja. Pri ko’ vnnem novcu znaša izguba 10—12 milijonov dinarjev, ker se izplačilo mora izvršiti v, frankih. Minister ni mogel podati točnih podatkov glede predvojnih ijn vojnih dolgov države, ker še niso sklenjeni obračuni z zavezniki. pravo stanj» državnega gospodar «tra bo mogoče ugotoviti še Te tedaj, ko bodo predloženi računski zaključki za vsa prejšnja teta. Zadnji računski zaključek Je sestavljen za leto 1912, za poznejša teta so 1» deloma sestav» Ijeni,' Aka se primerjajo dohodki, kateri so navedeni v proračunih L 1919-20 1920-21 in 1922, vidimo znatno napredovanj» državnih dohodkov. V letu J 920-21 znašajo isti petkrat toliko ko v letu 1919-20, v, letu 1022 pa so za eno milijardo dinarjev večji, kot v letu 1920-21. Znatno letno zvišanje izdatkov po vzročaj» v prvi vrsti draginjiske doklade za uradnike in uslužbence, katere so v letu 1920-21 znašale nad 687, milijonov dinarjev, to je več kot četrtina celega budžeta L. 1919-20, nadalje izdatki za investicije, kateri so se do-sedaj po večini izkazovali v budžetu med drugimi izdatki Ce si ogledamo izdatke proračuna za leto 1022, kateri se bodo morali zmanjšati za okroglo dve milijardi dinarjev, vidimo, da zahteva vrhovna državna uprava, in finančno ministrstvo manj kot lansko leto, vsa druga ministrstva pa zahtevajo znatne poviške. Skoraj štirikrat toliko kot lansko leto zahtevajo ministrstva notranjih del in zunanjih zadev ter vere, trikrat toliko pa ministrstvo pravde in prosvete. Ministrstvo vojne in mornarice zahteva 1,610 milijonov dinarjev, skoraj za pol milijarde dinarjev več kot lani, ministrstvo saobračaja 960 milijonov dinarjev, za okroglo 450 milijonov dinarjev več kot lani. Najmanjše izdatke izkazuj» ministrstvo zunanjih zadev in sioer, le 32 milijonov dinarjev. \ Sej» finančnega odbora so odgo-đene, sedaj je naloga ministrskega sveta, da prej ko mogoče zmanjša budžet ter istega s finančnim zakonom vred predloži v pretres finančnemu odboru, naloga finančnega ministrstva pa je, da po historijških reminiscencah, katere niso zadovoljile niti vladnih strank, poda izčrpen eks-poze ter vse stori, da se budžet v po zakonu določenem roku sprejme v odboru in zbornici. Zboljšanje naše valute in konsolidacija gospodarskih razmer v, naSij državi bode pospešilo urejeno državno gospodarstvo, na pod lagi od narodne skupščine odobrenega budžeta;.: , Vlad. Pušenjak. Nekaj diletantizma ¥ naši državni upravi. Finančni minister j» ukazal, da mora vsak davkoplačevalec sam poizvedeti pri davčnem uradu, koliko znaša njegov davek, ter da se nobenemu ne bo več dostavljal poziv na* plačilo. Kako si finančni minister o predstavlja, da bo n. pr. v Ljubljani 15.000 davkoplačevalcev prS davčnem uradu, kjer posluje troje uradnikov, poizvedelo v, štirinajstih dneh, kolika imajo davka plačati in med tem naj se drugi posli vrše nemoteno naprej, je navadnemu človeškemu razumu nerazumljivo. Ko so davkoplačevalci na ta ukaz jeli poizvedovati pri davčnih uradih, je prišel nekaj tednov pozneje nov ukaz finančnega ministra, da dobi vsak davkoplačevalec na dom svoj poštni šek, na katerem bo natančno zapisana davčna svota, tako, da se davkoplačevalcu pri plačevanju davka ne bode treba več drenjati, — Vse to lahko opravi s poštnim čekom pri poštni blagajni, Ali ni to znak, 'da so taki ukazi premalo premišljeni, izdani tako za poskušnjo. Ena odredba finančnega ministra je pa ostala.« Davčni uradniki tiobijo svoje proeen-te* če pridno iztirjavajo zaostale davke., S tem činom maršira naš finančni minister na čelu moderne finančne u-prave v državi. .Upamo* da sa bodo kmalu izkušnje tudi na tem polju iz-pametovale. Moderna državna uprava zahteva od državljana plačilo globe, če je ta sam zakrivil kako nerodno dejanje. Ako davkoplačevalec hoče pravočasno svoj davek plačati, davkar ga pa zavrne: „nima vremena“, tedaj ne zadene davkoplačevalca nobena krivda, in se m:- ne smejo zaračuniti zam.se* ne obresti. Isto veljaj za carinama. Ako pride stranka pravočasno po bla go* ji mora carinski uradnik povedati, pridi ta. danj in to uro po blago.* 'Ako pa, stranko carinski) uradnik kr.atkomalo zavrne* in ji ne pove* ke» daj lahko dobi svoje blago, ni stranka kriva zamude, in bi ji tedaj ne bilo ireba plačati ležarine. Toda prakticira se popolnoma drugače. Stranka je odvisna od dobre volje carinskega u-radnika, ali pa od še druzega, in mora plačati ležarino za ves čas. dokler ee temu carinskemu uradniku ne zljubi izdati potrebno dovoljenje. .Ta leža-rina znaša ogromne tisočake, katere, umevno, trgovec prevali na konsu-menta in pomnožuje draginjo. Najdejo se pa Še vedno naivneži „pri vladnih etiketah, ki iščejo vzroke draginje drugod, kakor j» svojčas iskal Dionen v Atenah s svetilko v roki po dnevi človeka. V. stari Avstriji ni bilo tako. Zakaj se je ta praksa sedaj u-vedla, Bog zna, Ali je temu kriv diletantizem ali pa še nekaj druzega? — Treba ni ne enega na| druzega’. Poštenost, objektivnost in pa strogo izpolnjevanje svojih dolžnosti naj velja v vsakem uradu. Kjer. tega ni, mora država falirati. Se večje Škodo in s tem večjo dr a ginjo pa povzročaj» nestalnost v car rinski politiki. Trgovec ne more napraviti nobene konjunkture, ker ne preteče teden, da bi se ne izdate nove carinske naredbe, Ker trgovec te Škodo sam. ne trpi, prevali stroške na konsumenta, in to stan» davkoplačevalca in državo mnoga denarja, do-tične uradnike pa mnogo nepotrebne» ga truda. Vsaka stvar naj se dobro premisli, preden se izda naredba* Naj se malo pogleda med svet, kjer imajo moderno državno upravo, saj kopirati ni težko. Ena sama oseba ne sme tu odločevati. Take naredbe in odredbe se morejo prej gremijalno proučiti, drugače se bodo vedno streljali kozli in davkoplačevalci bodo izgubili vse zaupanje v državo, v modrost sedanjih državnikov s» itak v pretežni večini že izgubili. (J tem, koliko Škode je napravil diletantizem ljubljanski občini o priliki izvolitve župana, in kako «e je diletantizem osmešil pred celim svetom, je bolje da molčimo. Ponarejeni bankovci* V prometu krožijo ponarejeni papirnati bankovci po 1000 dinarjev ali 4000 kron. Po -narejeni so tako spretno, da se od pristnih prav težko razločujejo. Ponarejeni bankovci imajo sledeče znake i Na ponarejenem barikovcu se vidi venem tisk še le tedaj, ko se ga obrne proti svetlobi, dočim ko se vidi na pristnem takoj na prvi pogled. .Vodeni ask na ponarejenem bankovcu j:> slab, brez sence, na pristnem bankpvo« je pa krepak,. Na pravem bankovca se vidi tisk na drugi strani, a papir ponarejenega bankovca je videti pod črtežem popolnoma bel. Na ponarejenem bankovcu so črteži sploščeni brez reliefa, ker na njem ni one lahke sence, ki se vidi na pravem bankovca * Pri pravem bankovcu se prva jagoda okoli vratu pričenja izven vratu, pri ponarejenem pa na vratu samn«, .Vzporedne, modre črte, ki tvorijo ozadje, so na pravem bankovcu temnejše, kakor na sumljivem, To so-nekateri splošni znaki ponarejenih’ bankovcev* Torej pozor! Vrednost denarja. Ameriški 'dolar stane 221—226 naših kron. Za 100 avstrijskih. kron je plačati 12—13, za 100 nemških mark 194—202 in za 100 laških lir £29—928 ju gosi ov, kron* Domače vesti. Odprti nalog za polic, kanclista Lavoslava Lipuš, kateremu je naročeno zaseči vse številke perijodične tiskovine (»Straža« štev. 110 z dne 3. 10. 1921, ki se tiska v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Zaseči se ima tudi tiskarski nastavek — odnosno ga sporazumno z vodjem tiskarne razstaviti. Po nalogu gospoda I. drž. pravdnika v Mariboru se zabra-njuje izhajanje in širjenje tiskovine »Straža« štev. 110 z dne 3. 10. 1921. Zadeva se objednem priobči pristojni sodni oblasti v potrditev. Kralj, policijski komisarijat'v Mariboru, dne 3. oktobra 1921. Vodja: Dr. Senekovič 1. r. Policijski svetnik dr. Senekovič nam izjavlja uradno črno na belem, da je zabranil po nalogu državnega pravd- I nika dr. Mirka viteza Graselli izhajanje in širjenje »Straže« štev. 110., gosp. dr- j žavni pravdnih pa bi rad zvalil krivdo zabranitve na policijo. Vprašamo: Kedo izmed teh dveh oblasti tram je pravza- ; prav ustavil list? j Proces v Ptuju je sijajno izkazat-korektnost naše uprave in našega urad-ništva. »Jutro« od nedelje. To so »en* da odmevi iz ljubljanske norišnice na Studencu, ki so se ujeli med vrste »jutra«, ki bo kmalu preselilo na Studenec. „Vsa poštena javnost je zoper. —* vsako revizijo ustave.“ „Jutro“ od 4« t. m. Tako bedaste laži še menda ni spustil doslej v javnost nobeden dne* vnik. Po katastrofi pri nevih ljubi jan-» skih županskih volitvah so postali na»; ši mladoliberalci: nori, gluhi ter sle* pi, samo blebetati še znajo kot kaka starikava klepetulja, kateri so že opešali vsi udje, samo jezik se ji Se srrtl do zadnjega dihljaja. Ganljivi prizori se doigravajo v Ljubljani. Nedeljsko »Jutro« poroča iz slovenske prestolice: »Ginljivo je gle- dati, kako hite reveži z oguljenimi m obrnjenimi suknjami in podpisujejo posojilo, ki ga hočejo odplačevati od meseca do meseca.« Tako v Ljubljani, pri nas v Mariboru ni beležil tako ljubljansko ginljiv.ih prizorov niti »Tabor«. Svojčas so pisali ata Tavčar r »Narodu« kake in koliko zverine so videli, ko so obiskali Beograd. Za ju-bilarjem dr. Tavčarjem je pokazal smisel za živalstvo tudi naš kraljevi namestnik, ki ne gleda samo in ne opisuje zverine, ampak jo tudi strelja in o njegovih lovskih lavorikahporoča »Jutro«. G. namestnik in Kristan sta lovila po Belju, g. Hribar je na smrt zadel 2 jelena s po trinajst roglji v rogovju. Tokrat se je zagnal g. namestnik samo med jelene na zemlji, ker čaplje po luftu letajo. Gospodje jubilarji kažejo pri nas veliko zanimanje za živalstvo. Kako pa je kmetsko življenje m Srbiji? „Tega, pač ne vem! Seljake smo videli samo tako bolj •—< vzadis na galeriji. Eden, M je bil z nami, mi je rekel v Požarevcu* da je prišel 25 km daleč, ker je dobil — ukaz. Vidite, zdaj se mi še le pamet odpira“ — —----------in naš vrli samosfojnež se je globoko zamisp. — — — Sancin pa je vendarle branil našo stranko in duhovščino, vaj ne? Cast mu? „Kaj bi branil, saj ni tako neumen! Jezil© ga ja samo, da je nek liberalni učitelj ali nadučitelj rekel, da smo mi Slovenci z našo kulturo še daleč za Albanijo. To nas je vse jezilo. Tistemu nadučitelju pa je rekel privatno* naj bo bolj oprezen, ker so tudi naši duhovniki in klerikalci nekaki Slovenci* Zdaj nismo na Kranjskem» -Ta pa je dobro povedal“», Kajpada; sam© - to še mi povejte, kaj se Vam je naj* bolj ciopadlo! „Najbolj? Hm, — da je bilo vse tako po ceni in da še smo celo zastonj — pušiii. Živijo Jugoslavija“., Pika. I Zemljič se imenuje neki mož, kije tudi potoval kot »kmet« v Srbijo in je tam na najhujši način blatil našo stranko in vrlo slovensko duhovščino. Pa to menda ni ljutomerski »Fritzl«, vinski trgovec, milijonar i. t. d., ki se še zdaj tu in tam pomotoma podpiše — Semitisch in ki še vedno zahteva plebiscit, rekoč, da v ljutomerskem okraju ne bi bilo niti 10 glasov za Jugoslavijo. Po natančnejših informacijah si bomo tistega Zemljiča nekoliko natančneje ogledali. Dekanijskim uradom. V duhovniških krogih se je izrazila želja, da bi se dekanijski uradi v imenu dekanijske duhovščine prisrčno zahvalili velespo-j štovanemu profesorju na juridični fa-j kulteti v Ljubljani, g. dru. Radu Kušej, za njegov odkrit in možat nastop za ! izboljšanje mizernega gmotnega stanja slov. ?kat. duhovščine. G. profesor je i priobčil s svojim podpisom aktuelen članek v »Slov. Narodu«, v katerem označuje postopanje vlade, ki katoliškim duhovnikom noče izboljšati sramotno nizkih in nezadostnih plač, za nevzdrž-Ijivo, socialno krivično in nemoralno, ; državi sami pa škodljivo. Slep je, zakliče končno, kdor to duhovščino, ki je stoletja in stoletja branila naše narodne meje in vrši vzvišeni poklic moralne povzdige in tolažbe ljudstva, po krivici napada, še bolj slepa pa je dr-i žava, ki pusti, da celi stan lakote po-i ginja. — Podpišemo besedo za besedo, toda obračun in kazen še prideta. Gospodu vseučiliščnemu profesorju našo iskreno zahvalo za njegovo priznanje in sočutje! Kolke vanje krstnih poročnih in mrtvaških listov/ Nekateri župni uradi so začeli naštete matične izpiske kolkovatj s kolkom 3 din., češ, da zahteva to zaw časni zakon o državni trošarini, taksah in pristojbinah» (Uradni list štev. 1C0, stran 502, tar. post. 330). Zato jih opozarja voditelj matic, ki ima s tem mnogo opraviti, da spada tar. post 330 pod člen 11 navedenega zakona, po katerem se spreminjajo nekatere tarifne postavke, ki veljajo za pobiranje teh taks »san o na ozemlju Srbije in Črnegore«. Pravilnik za izvrševanje določil o taksah se j* vršila od 8. do 25. septembra Je Ink v vsakem oziru zelo zanimiva in j* doprinesla dokaz, da sta obrt in industrija v našem obmejnem Mariboru visoko razvita. Razstavo je obiskal© 9757 oseb in prodalo se je na njej raznih razstavljanih predmetov za 850.901 kron. Velik uspeh, ki ga je z razstavo doseglo naše „Slov, obrtno društvo“, daje povod in zagotovilo,, da s» bodo v bodoče take razstave prirejal* v še večjem obsegu in z večjim uspehom. Ze v prihodnjem letu se namerava prirediti razstava v mnogo večje» obsegu, projektirana je takozvab* „Pokrajinska obrtna razstava“, h kateri bodo pritegnjena tudi pomoč rrišk* in vajeniška dela, kar' bo za naše o~ brtnlštvo zelo veiikega pomena razstavljalce-obrtnike öe je razšlo v a gmotno zelo dobro obnesla, kajti vsak razstavljalec je dobil večja ali manjša; naročila, a naši obrtnikt-razstav^sMet so si na tej razstavi naredili najboljši sloves. Za dijake! Šolski atlaat, Koue-nov, hrvatska izdaja, izide tekom enega tedna in bo stal okrog 300 K, Dijaki, ki si ga žele kupiti, naj se blagovolijo lakoj oglasiti v knjigarni Cirilove tiskarne, da se pravočaeo.v ш*-roči zadostno število. Svetinjice iz aluminija je debila Tiskarna sv* Cirila v Mariboru* Svetinjice za Marijine družbenioe stane]« tucat velikih 36 K» srednjih 24 K* ma-lih 6 K dn še manjših 4 K 50 vin* Poleg tega se dobijo zdaj tudi svetinjica s podobo presv. Srca Jezusovega in Skapulirske Matere Božje, ki se lahko nosijo namesto vseh škapuiir|ev. Stane pa tucat 6 K* Шшш^шжлшшиашктлтпшшшшшшвтшташишш.■■■■истИн»»* Planinski vestnik. V nedeljo, dne 9. oktobra izletimo na Pohorje. Zbirališče pred Velik© kavarno; odhod točno ob 5. uri zjutraj do Poštele in nadalje ob južnem pobočju Pohorja, kjer je krasen razgled Vsi, ki ljubijo jesenski gozd in naravo, gredo poleg! — Rotten Odsek amaterfotografov S. P. D. v Mariboru opozarja vse člane in prija telje na odsekov večer, ki bo v četrtek dne 13. oktobra, ob 8. uri zvečer. Izvršujoči člani so naprošeni, da pripravijo do takrat kopije od posnetkov * Pohorja ter prinesejo iste s seboj. Kraj sestanka se še pravočasno naznani. — Odbor. Planinske koče v Savinjskih alpak so zaprte in kažejo lep napredek turis-tike. Letos je obiskalo Frischaufov doni na Okrešlj'u 1026 turistov, Korošico nad 400 in pri Piskerniku v Logarski dolini, katera koča ostane celo zimo odprta, jih je bilo nad 750. Savinjska podružnica SPD sme biti s tem obiskom zadovoljna ter je upati, da se v prihodnjem letu število obiskovalcev za mnoga zviša. Tudi gora Urška je dosegla že lepo število 1001 obiskovalcev ter se zatvori okrog 17. t. m. Založništvo „Planinskega koledarja“ (Brunon Rotter, Maribor, Krakova ulica 5) prosi vse svoje narod* nike, da blagovolijo eventuelne pot» greške, ki so v koledarju za leto 1921, takoj naznaniti goriimenovanemu, da se zamore iste popraviti. V koledarju za leto 1922 bo poleg podrobnega kažipota naših gora in v zasedenem ozemlju uvrščen -tudi ,„Vodič po hrvaških gorah“ (Zagrebačka gora i dr.) — Se je nekaj strani inseralov prostih ter stane cela stran 220 K, pol strani 120 K in četrt strani 60 K. Kdor hoče v tem, pri turistih na jbolj priljubijo* nem In razširjenem koledarju priporo* 6, oktobra Ш1. “J ^ >%^lS*!'*“l,***"i*4*1'^^ *ХвЊ»е*ЖЖС&а/дШ л' « «ж*«?£а***иг*5в • ■Sati svojo planinskemu Športa, pri-U ktađno robo, aa| pošlje eomuđoma be- | ssdilo za Inserat иа zgoraf navedeno ä zMoieiStv«, Dopisi. Ormož. Pii volitvi v oenfiluo komi’ sbo so (iobili kandidati SLS 90, SKS pa samo 40 ож. 14. glasov. Torej smo lepo zmagali.. Liberalci in samostojni so skušali zmagati na ta način, da so raztegniti volitve od 1. do 6, ure zwier, da bi tako spravili vse svoje na тоШбе. a ves trad je bil zaman]1. I-ranjiajvski Petovar je dobil en glas* Ormož. (Razglas). Zaupnikom in pristašem SKZ ormoškega okraja se naj oznani sklep ormoških demokratov, da je 'občinska hranilnica postala izključno j njih monopol. Demokrati pa dovolijo 'ormoškim in okoliškim demokratom tudi v naprej nalagati denar mladoletnih v Magajno občinske hranilnice, za katero jamči z vso svojo davčno močjo ormoška občina, to je: 9 odbornikov JDS, ker druge stranke v Ormožu ni, čeravno šteje občinski zastop 16 odbornikov in k seji zahaja po pameti demokratov celo 17 odbornikov, sedemnajsti kot privesek JDS, ker je g. župan v toplicah. Odborniki, kar Jih je nad 9, pa niso državotvorni in se zato na kmetski denar v Občinski hranilnici ne razumejo, po zdravi pameti občanov in po pravici, katero pa imajo v zakupu v Ormožu le demokrati, pa bi morali biti tudi 7 demokratov po svoji moči v hranilnici zastopanih. Pa zakaj bi se prerekavali; ustanovimo si hranilnico kmetskih občin ormoškega okraja. Občinsko hranilnico z dvainpolmil. vojnim posojilom pa pustimo demokratom; sami naj pokrijejo zgubo, posebno tisti, ki največ govorijo in so od kmetskega ljudstva plačani. Griže pri Celju. Ko je na državni j praznik 24. maja t. 1. tukajšnji kaplan j po končani maši šel od altarja, mu je j pri vhodu v zakristijo zastavila pot neka : R&zpotnica, Rekel ji je: »Daj mi pro- j štor, da morem v zakristijo; tja idi stat.« j Zaradi tikanja je vložila tožbo pri okraj- j nem sodišču v Celju. Pri razpravi je j zastopnik Razpotnice vprašal kaplana, j zakaj je šel od altarja, ko se je pela j narodna himna. Ker kaplan takrat ni j hü poklican k sodniji zaradi te zadeve j in ker ni maral razlagati svoje bolezni, j je rekel: »Nimam časa« To kost so pograbili liberalni listi in so kaplanu podtaknili besede, katerih ni govoril. Zadeva je prišla pred okrožno sodišče in abenem pred okrajno glavarstvo v Celje. Okrožno sodišče je 6. julija kaplana vsestransko zaslišalo in 4. avgusta je odredilo sodnijsko zdravniško preiskavo; n* podlagi te preiskave je ustavilo na-daljno postopanje. Okrajno glavarstvo pa je brez zdravniške preiskave dne 2. avgusta razsodilo, da kaplan navaja j bolezen kot izgovor in ga je obsodilo j na denarno globo 1000 K in 20 K takse j ter H dni zapora, v slučaju neiztirlji- ; vosti pa na 64 dni zapora s pristavkom, da je dovoljen priziv na pokrajinsko upravo samo tekom 24 ur. Priziv se je j vložil, do danes pa še ni odgovora. Na ; vsak način je okrajno glavarstvo v j elj« napravilo v tem slučaju veliko j .чГ., aapako. Ne oziraje se na bolezen, bi moral duhovnik v obrednih oblačilih : stati pred altarjem, ko se poje narodna ; himna. Svoj čas marsikateri duhovnik : ni stal v obrednih oblačilih pred altar* j jem, ko se je pelo »Bog ohrani«, ker j je bil mnenja, da »Bog ohrani« ni ob- j redna pesem. Torej se je okrajno gla- • varstvo v Celju vtaknilo v čisto notra- j njo cerkveno zadevo, ki nima s politiko ' nič opraviti. Mozirje (okolica). Dne 28. septembra ob 3. uri zjutraj je umrl v Preseki pri Mozirju Prančišek Kocjane, občin- I ski svetovalec, blagajničar »Gospodar- 1 ske zadruge« itd. Umrli je bil ves čas svojega življenja krščanskomisleč človek, globoko veren in pravičen proti vsakomur. Zlasti zadnja leta je svoje bogate j izkušnje in svoje imetje zastavil v korist | ljudstva pri Gospodarski zadrugi, v j javnem življenju je delal na poglobitev j krščanskih načel. Posebno pri zadnjih | volitvah je deloval za izčistitev politič- j nega ozračja v tem kraju. Ljudstvo je j z izgubo tega moža veliko izgubilo. Bog | mu stotero povrni vse dobrote. Bodi mu zemljica lahka. Orlovski vestnik. Občni zbor telovadnega odseka Orel Št, Lovrenc na Poh, se vrši dne 9. okt. j popoldne po večernicah v mežnariji. j I č. ttb \ 7,'i v 3 5 relu 4\ tli > M l i cipi; no obvezna! Bog Živi! — Odbor. Zahvala. Vsem, ki so lajšali bridko trpljenje staršem, bratu in sestri o priliki smrti Alojzija Kukovec, člana ouseka Orla pri Sv,. Marjeti niže Ptuja, posebno g. župniku Iv, Šketa za nagrobni govor, v katerem je po- , stavil umrlega za vzgled vsem lan-lom; nadalje domačemu odseku Orla, prisrčna hvala! Razgled po svetu. Kaki elementi se skrivajo med ruskimi begunci, ki so pribežali k nam ? »Neven« poroča : Kakor v vsakem narodu, je najti tudi med brati Rusi vsakovrstnih tipov. Večina ruskih beguncev so dobri, pošteni, pravi Sloveni, »široke ruske nature«. Je pa med ruskimi begunci tudi takih, katerih imena si treba dobro zapomniti. Taka Rusa žalostnega spomina sta knez Galicin Muravjov in general Knezevič, ki sta ostala po evakuaciji pečajskega ozemlja v Pečuhu in sta danes debela prijatelja Horthyje-vih krvoločnih oficirjev, generala Šoša in ostalih madžarskih reakcijonarcev. Knez Galicin in general Knezevič sta prezrla našo slovansko gostoljubnost, našo državo in naš narod ter sta se postavila pod zaščito Horthyjevih belih teroristov. Preko 20.000 vjetnikov je še v Sibiriji. Neki švedski delegat je potoval po Sibiriji ter izjavil po svojem povratku, da se nahaja v Sibiriji še 20.000 jetnikov, katerih dobra polovica želi ostati tamkaj. Med jetniki je največ Poljakov, Ukrajincev, Madžarov ter Avstrijcev. Nemcev tamkaj sploh ni. Dejstvo pa je, da še ječi po Sibiriji dokaj ljudi iz naše kraljevine, ker je prišteval gotovo švedski delegat Jugoslovane med Avstrijce in Madžare. Izgon Židov. Nižjeavstrijski deželni zbor in dunajski mestni svet sta sklenila, da bodo iz Nižjeavstrijske kakor tudi iz Dunaja samega iztirali vse tiste žide, ki so se tamkaj naselili po izbruhu svetovne vojske. Iztiranih bo od 50 do 70 tisoč oseb, ki se bavijo skoro izključno s špekulacijami na borzi in z verižništvom. Dunajski list »Wiener Extrablatt« pa piše, da se bodo iztirani Židje večinoma naselili v Jugoslaviji. Sedaj Wranglovce, potem žide. — Smo pač pribežališče grešnikov! Usoda dunajshega cesarskega dvora. Avstrijska vlada je določila, da se bo dunajski cesarski dvorec uporabil deloma kot muzej, tri največje dvorane pa se bo vporabljalo za slavnostne prire* ditve, za koncerte itđ. Največja dvorana, ki je 48 metrov dolga in 23 metrov široka, se bo uporabljala za državne prireditve. * Vroča kri. V Rimu sta se na trgu Esecira sprla pred par dnevi dva mlada Črnogorca. Eden izmed obeh je potegnil revolver ter ustrelil proti svojemu protivniku. Krogla je zgrešila ci’ in ranila neko gospodično, ki je sedela v kavarni. Vzrok prepira je bila — politika! — Balkanci so in ostanejo balkanci, pa najsi se nahajajo v P-iškopeji ali v Parizu,, Svoje prepričanje zastopajo tz orožjem danes kvečjemu še Arnavti in drugi balkanci! Lloyd George; in suiiragetke, Ne-uavno je govoril v Londonu ministrski predsednik Lloyd George na nekem zborovanju. Ob tej priliki je povttaril. da bi bilo zelo dobro, ako bi se angleške žene malo manj bavile s politiko, tembolj pa z gospodinjstvom, ker je to njih pravi poklic, Na to mu je zaklicala voditeljica ženskega giban-ia, zloglasna miss Pankhurst: „Ekscelenca, ako bi vi bili moj mož, bi vas zastrupila!“ Lloyd George jo jo osmo ©ogledal in odgovoril:. „Gospa, če bi vi bila moja žena, bi se sam — zastrupil a ..W .“ gladiatorji. Prva knjiga. — Eros, (24, nadaljevanje.) Odgovoril mu je: „Smrt, dobrodošla, zaželjena! Ponižanje, ki prinaša najvišjo čast na tem in na onem svetu! Vsaj tistim, ki, so vredni mučeniške slave. — E, da bi jaz bil kedaj vreden plemenite družbe mučenikov —!, .Toda moje ialo* ki ga imam izvršiti, mi bo položeno v naročje, in dovolj mi je, da sem najzad nji izmed zadnjih' y službi svojega Gc-spoda.“. ...s i Tv! d Lp-i-liiE „In kdo Je ta gospod? Pripoveduj mi o niem!“ je vzkliknil Eska. Zanimanje se mu je vzbudilo, neznano čuvstvo ga je dimilo, ko je gledal pred seboj moža, čigar vsaka poteza v obrazu je govorila resnico, Čigar cela zunanjost je bila prešinjen« od resničnosti tega, kar je govoril, !:i ni mogel govoriti neresnice, saj je bi i tako resnoben, tako dober, tako po -Men — V neizrekljivi spoštljivosti je nagnil starec glavo, v njegovem odrazu je sijalo iskreno veselje človeka, ki gleda 7. globoko ljubeznijo in hvaležnostjo v največjo dobo svojega živ-lunja, „Videl sem Ga“, je rekel, „na obalah gehezareškega jezera je bilo jaz, ki govorim sedaj tule s teboj, jaz som Ga videl s svojimi lastnimi očmi — otročiči so sedeli pri Njegovih nogah —, Toda govorila bova drugikrat o tem, kajti utrujen in izmučei si! jed in pijača sta pripravljena! Potrebno >e, si okrepiti telo, da je duh’ л repek in razsoden. Delo dobrega prijatelja si nocoj storil za nas! Odslej boš vsikđar, dobrodošel v Eleazar,,evi hiši!“' • ■ j .h! Mariamna je vstopila. Na pripro-fetem krožniku je prinesla prigrizek in iz mena je natočila Eski vina v biserno čašo ter mu jo ponudila z ljubko, ooječo kretnjo in plašnim, pa prisrčnim smehljajem na licu. Ni bila več zagrnjena in Eska si je- moral priznati, da ga niso varale njegove slutnje in njegova pričakovanja, ki je na potu k njenemu domu poslušal njen sladki, mili glas in epa -z oval njene mehke, nežne kretnjo —. Dvoje črnih oči ga je plaho gle -dalo, velike so bile in blesteče, kakor oči srne. Otožen in proseč izraz je ležal v njih, mehko, krotko in razum -no so zrle v svet, ipa v njihovem pogledu se je skrival čuječ strah in neprestana pozornost človeka, ki živi vedno v nevarnosti. Dekletova lica so bila bleda, le ko je povesila oči pred občudujočimi Eskinimi pogledi., jih je zalila topla rdečica, Njinove poleže so bile pravilne, pa nekoliko ostre, kar se je zlasti videlo na neznatno izstopajočih gornjih- čeljustih in na rahlo upognjenem orlovskem noseku. Očivid-no je trpela pod neugodnimi razmerami, ki so sicer njenemu obrazu zmanjševale blestečo krasoto, niso mu pa mogle vzeti čarov redke, čiste lepote. Njena obleka je bila iz priproste-ga blaga in črna. Krog belega, polnega vratu je nosila ovito težko zlato verižico. ■' Ko je stopala po sobi in pokrivala za večerjo, ki jo je najbrž sama pripravila, je Eska imel priliko, ob -čudovati ljubko gibčnost njenega telesa in skromno, mirno dostojanstvenost njenih kretenj, ki se Je prijetno r.az-očevala od gizdave, smešno-nemirne živahnosti rimskih deklet, in ki je posebno dobro dela resnobnemu Britancu. Kalha je ljubil svojo nečakinjo kakor svojo hčerko, to so pričali po--gledi, s katerimi je sledil njenim kretnjam, in Ijubeznivo-dobrotljivi izraz na njegovem licu. Miz” je bila pokrita za fri m ob enem izmed treh krožnikov je stara čaša izredne lepote in velike vrednosti -s p Mariamna je opazila vprašajoči Eskin pogled in rekla: „To je za očeta! Danes je nekud-ko bolj pozen kakor navadno in bojim se —, bojim se —, Oče je tako drzen, tako naglo prime za meč, če ga id> ujezi. Nocoj je pustil meč doma in ne vem., ali je slabo ali pa dobro zanj , da je tako sam in neoborožen v tem velikem, hudobnem mestu! “ „V božjih rokah'je, dete“, je spošt-i,ivo odgovoril Kalha. „Pa ne bal bi se zanj“, je nadaljeval s ponosnim in samozavestnim obrazom, „ne bal bi se zank in če bi se ga tudi lotilo 12 takihle potepinov, kakršni se klati D ob nočnem času po rimskih ulicah, in če bi tudi ne imel drugega orožja ko pastirsko palico.“ „Torej je tako pogumen bojevnik?“ je vprašal Eska. Možatost in junaštvo sta napravila nanj vedno globok vtis. Radovedno in z rastočim zanimanjem je gledal brata in hčerko nepoznanega junaka» . . fe.. , f .„.j.,,. „Sodil boš sam!“ mu je odgovoril Kalha, „ker ne bo dolgo, da se bo ve« nil. — Sicer, pa človek, ki" je planil iznad obzidja obleganega mesta, gol ini brez orožja, ki je odlomil s samimi rokami glavo „bojnemu kozlu" rimske -mu in ki je zlezel s svojim plenom nazaj na obzidje, odet z ranami in na» redivši si pot skozi oel manipel rimskih vojščakov in ki je po dovršenem svojem junaštvu ni prosil za druga, :