DELAVSKA POLITIKA
fskaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. {Uredništvo ta oprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. ‘Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski 'dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva tei nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaš« mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335.
Štev. 38
Sreda, 15. maja 1935
Leto X
Socialistična vlada na Norveškem
S tem, da je tudi Norveška dobila socialistično vlado, se je zaokrožila podoba severne Evrope v eno celoto:	Skandinavija	je rdeča.
Povojni razkol v delavskih vrstah je bil od skandinavskih držav najmočnejši na Norveškem. Že l. 1927. sta se pa združili komunistična in so-cialdemokratična stranka v enotno delavsko stranko, ki ni formelno priključena nobeni internacionali. Še isto leto so se pokazali rezultati zedinjenja. Dočim sta imeli poprej obe stranki skupaj 32 poslancev, je dobila delavska stranka pri prvih volitvah po zedinjenju 59 poslancev. Tisti komunisti, ki se niso hoteli ločiti od Moskve, so dobili samo 3 poslance. Volitve 1930. 1. so prinesle delavski stranki majhno nazadovanje — dobila je 47 poslancev (pa skoro isto število glasov) — komunisti so pa izgubili vse mandate.
1933. 1. je stranka revidirala svoj program. Kot glavni zahtevi je postavila obrambo demokracije in boj proti gospodarski krizi. Naslednji volivni boj je vodila s parolo: Vse ljudstvo mora biti zaposleno! In delavska stranka je dobila dvakrat več poslancev kakor najmočnejša meščanska stranka. Od celotnega števila 150 poslancev, kolikor jih šteje norveški parlament, so jih dobili delavci 69. Liberalna stranka je imela s podporo kmetov dve leti manjšinsko vlado. Politično sodelovanje liberalcev in kmetov je razbil konkreten program, ki so ga postavili socialisti za pobijanje krize.
Glavne točke tega socialističnega programa so: organizacija in kontrola vsega kredita, velikopotej-na javna dela, zaščita cen kmečkih pridelkov, redukcija kmečkih dolgov in obresti, kjrediti za novo obdelavo zemlje, postavljanje novih kmetij in pomoč pasivnim občinam.
Po tem konkretnem socialističnem načrtu je osvojila delavska stranka pri lanskih občinskih volitvah večino mest in 150 velikih kmečkih občin. Konservativna kmečka stranka je dobro videla ta napredek socialistov in v strahu, da s sodelovanjem z meščani izgubi pristaše na deželi sami, je odpovedala sodelovanje z liberalci. Delavska stranka je postavila čisto svojo vlado, ki sicer nima v parlamentu večine, temveč je navezana na vsakokratno podporo poslancev kmečke stranke. Konservativni del kmečke stranke hoče izigrati delavsko vlado s pretiranimi zahtevami, delavska stranka pa upa, da bo z uresničenjem svojega konkretnega programa povečala svojo priljubljenost v vseh plasteh naroda.
Zloiin nad avstrijsko mladino
V Avstriji se tepejo za mladino. Režim hoče izročiti mladino obvezno katoliškim ustanovam, grof Starhem-berg jo pa zahteva za hajmver, da bi jo vzgajal v fašističnem duhu. Ker ni hotelo biti prepira konec, so se zedinili tako, da ustanove dve organizaciji: »Jugend der Katholischeu Ak-tien« in »Jung Vaterland«. Vrhovno vodstvo bo pa sestojalo iz duhovnika, voditelja in zastopnika naučnega ministrstva. Organizaciji bo morala pripadati eni ali drugi vsa mladina od 6.—18. leta. Mladina dobi tudi uniformo. — Huda bo konkurenca; je pa to zloraba mladine.
Svobodne strokovne organizacije imajo besedo
Sarajevski kongres svobodnih strokovnih organizacij (URSSJ-a) jc zaključil dobo v življenju organizacij delavcev in nameščencev. Težke borbe so za nami. Osemintrideset sestavnih organizacij je po svoji centrali predstavnik delovnih množic v državi. Vse tc organizacije so s svojim smotrenim delom zbudile delavske množice in je samo njih dolžnost, da jih tem tesneje povežejo z disciplino i» solidarnostjo delavskega razreda. Dobro vzgojene, v srcu in čustvu prepričane organizirane množice nikakor ne ovirajo revolucionarnega elana množic, ki ga zahteva politično gibanje. Socialnopolitične, de-lavskovarstvene zahteve so bitne važnosti za eksistenco delovnih ljudi in je ta borba najboljša učiteljica za spoznavanje položaja in vzgojiteljica v borbi za pravice.
Zastopani nismo v narodni skupščini kot politični borci. In naša naloga bo, da
čimprej izvojujemo legalno,
obliko tudi za politično udejstvovanje.
ker naše programatične zahteve so tu, so opravičene in je le pošteno in pravično, če si poiščemo pot, po kateri se bomo svobodno borili za svojo svobodo in socialno enakopravnost.-
Toda tudi strokovne organizacije imajo veliko nalogo. Kongres v Sarajevu je izdelal socialnopolitičen program ter navedel v njem glavne sedanje zahteve. Za nas niso nove. Tudi v volilni borbi smo govorili o njih.
Te glavne zahteve strokovnih organizacij so:
1.	Zasiguranje minimalnih mezd,
ki so sedaj silovito diferencirane in sramotno nizke. Te dni smo sicer či-tali, da so življenjske razmere pri nas najcenejše. Poročevalci so pa pozabili povedati, da so pri nas mezdne razmere trideset do štirideset odstotkov slabše kakor drugod in si konzumenti kljub temu ne morejo oskrbeti življenjskih potrebščin. Potrebna je zakonita določba eksistenčnega minimuma in svoboda delav-
stva, da se bori za izboljšanje svojega socialnega položaja.
2. Borba proti reakciji, ki ogroža socialnopolitično in delav-
skovarstveno zakonodajo.
Kakor smo že poročali, so delodajalske organizacije že izdelale predloge za poslabšanje te zakonodaje. Zahtevajo razmere, ki jih niti pred uveljavljenjem zakonodaje nismo imeli. Proti tej nameri morajo naše organizacije nastopiti najodločneje ter opozarjati javne faktorje, javnost in sploh vse, ki imajo kaj socialnega čuta in vpliv v teh vprašanjih. Uvesti hočejo zakonito tudi nočno delo in porabo moči pri nočnem delu, ki jim sedaj to prepoveduje.
3. Pravica do dela in pravica
do življenja za vse.
Tu je naša prva zahteva skrajšanje delovnega časa, kar ni le naša zahteva, marveč jc v razvoju utemeljeno. Več strojev, boljša tehnizacija, krajši mora biti delovni čas, da bodo vsi delavoljni lahko zaposleni. V ta namen je potrebna pametna gospodarska politika, ki je vezana na zakonito dolžnost. Ministrstvo socialne politike naj dalje podaljša pri borzi dela podporno dobo za nezaposlene, za kar že ima zakonito pooblastilo. Sem spada tudi vprašanje nezaposlene mladine. Intervenirati je pri mednarodni zvezi v varstvo dece v Ženevi ter zahtevati mednarodno organizacijo dela v ta namen.
4. V to svrho je treba okrepiti
delavske organizacije
s stapljanjem organizacij v smislu sklepov kongresa, kjer je stvar dovolj zrela. Tu sem spadajo predvsem tekstilci in krojači, ker sta to sorodni stroki in bi lahko skupno urejevali svoje tarifne zadeve.
To so velike naloge svobodnega strokovnega gibanja. Važnejše so celo te naloge, kakor bi bile one, ki bi jih mogli vršiti politični socialistični predstavniki delavskega razreda.
Zaupanje delavskih množic v svoje organizacije naj to delo omogoči in vede do uspeha.
Naša moralna sila je tudi velika.
Proti reakciji, restavraciji In faSIzmu
Sklepi Socialistične delavske internacionale
Predsedstvo socialistične internacionale priporoča v svoji resoluciji mobilizacijo javnega svetovnega mnenja proti nemški zunanji politiki in za takojšen sprejem evropskega nenapadalnega pakta, h kateremu lahko pristopi tudi Nemčija. Resolucija zagovarja tudi podunavski pakt s pridržkom, da ne bo pospeše-
Volitve na CehosiovaSkem
Na Čehoslovaškem se pripravljajo na volitve v parlament. Minister s. dr. Czech bo govoril v Pragi po radiju o »petletnem gospodarskem in socialnem delu« dne 15. t. m. Isto tako lahko govore po radiju tudi dru-gi strankarji.___
Francoski zunanji minister Laval
se mudi te dni v Moskvi.
val ogrskega revizionizma in restavracije Habsburžanov. Nadalje zahteva resolucija, da mednarodna konferenca za razorožitev čimprej zopet začne s svojim1 delom ter končno, da se boj proti nemškemu fašizmu ne prevrže v boj proti nemškemu ljudstvu.
Mrtvec v volilnem okraju Črnomelj
Banovinska uprava v Ljubljani preklicuje krožeče vesti o volilnem poteku v Črnomlju. Resnica je, da so ob 9. uri dopoldan, dne 6. maja t. 1., nastale demonstracije, pri katerih je bila ena oseba ranjena in je kesneje umrla.
Kr. banska uprava bo proti raz-našalcem neresničnih vesti z vso strogostjo nastopala.
OZe poljskega fašizma
Maršal Pilsudski umrl
Oče poljskega fašizma maešal Josip Pilsudski je dne 12. t. m. umrl v 68. letu starosti. Pilsudski je^ izhajal iz letske pleinske rodbine. Še kot dijak se je udejstvoval v revolucionarnem gibanju. Leta 1888. je bil v Vilni obsojen na petletno pregnanstvo v Sibirijo. Po štirih letih je pobegnil in se vrnil na Poljsko, kjer je 1892 vstopil v socialnodemokratičho stranko ter se povzpel do uglednega mesta v stranki. Leta 1901. so ga zopet zaprli v Lodzu ter ga odgnali v Petrograd v ječo. Ubežal je iz ječe ter pobegnil na Japonsko ter pripravljal vstajo kongresne Poljske. Leta 1914. je prevzel po naročilu Avstrije organizacijo prostovoljnih poljskih strelcev v Galiciji. Leta 1917. pa so ga internirali, ker niso hoteli njegovi legionarji priseči zvestobo Avstriji in Nemčiji. Po polomu osrednjih sil je bil Pilsudski izvoljen za predsednika poljske republike ter je dobil diktato-rična pooblastila. Na tem mestu je ostal do 1922.
Pilsudski ni bil socialist. Svoje diktatorske lastnosti je dal v službo poljski žlahti in poljskemu kapitalu. Iz tega razloga je uvedel politični teror, obsojal svobodoljubne državljane, rušil svobodo in politične pravice naroda, kakor malokje. Vsaj so nam znani krvavi politični procesi. Znano nam je, kako je v volilni borbi zapiral socialnodemokratične kandidate in zaupnike ter s tem omogočil politično diktaturo žlahte na Poljskem.
Pilsudski je bolehal za rakom v želodcu in jetrih ter umrl na notranji izkrvavitvi.
Obsedno stanje na Španskem traja dalje
Ob zadnji izpremembi španske vlade so klerikalci takoj razglasili, da jc obsedno stanje na Španskem odpravljeno. Sedaj pa poročajo, da je bilo obsedno stanje podaljšano za mesec dni, med tem pa bo klero-libe-ralna vlada sklenila posebne »varnostne« ukrep proti nezadovoljnežem z diktaturo Gil Roblesa.
Z ozirom na dogodke preti nevarnost, da se razcepi radikalna stranka (Lerrouxeova), kar bi pomenilo, da je v parlamentu postala največja sila klerikalna reakcija.
Nove aretacije socialnih demokratov na Dunaju
Reakcija ne more zadušiti socialistične ilegalne propagande
Avstrijski socialni demokrati izdajo v Brnu na Čehoslovaškem tednik »Arbeiter-Zeitung«, ki se razširja v Avstriji v do 30.000 izvodih vsak teden. Te dni je odkrila dunajska policija ekspedicijo lista in še štirinajst središč za kolportažo. Zaprla je ob tej priliki 19 sodrugov in sodružic. Policija pa naj se ne vara. Aretacija ne bo preprečila širjenja lista, ker je takih zaupnikov, ki širijo »Arbeiter-Zeitung« v Avstriji, že še nekaj tisoč.
Laval v Varšavi
Francoski zunanji minister Laval se je na potu v Moskvo ustavil tudi v Varšavi. Poročila o tem obisku pravijo, da se jc nesporazum med Francijo in Poljsko odpravil in da se je francosko-poljska zveza okrepila.
Rusko-francoska zveza
in nauk za delavsko gibanje
Ker ni bilo mogoče skleniti tako-zvanega vzhodnega pakta, je sklenjena med Francijo in Rusijo vojno-obrambna zveza. Želelo se je prvotno, da i vzhodne države: Rusija, Poljska in baltske države sklenejo pogodbo z Nemčijo, Francijo in Če-hoslovaško, da se med seboj ne bodo napadale ter da bodo skupno branile napadeno državo. Temu je odločno nasprotovala Hitlerjeva vlada in za njo tudi Poljska. Po popolni oborožitvi Nemčije, čutita tako Francija kakor Rusija potrebo, da skleneta vojno zvezo proti eventualnemu nemškemu napadu. Zveza je sedaj sklenjena.
Pogodba izrečno določa, da sta obe državi voljni sprejeti Nemčijo v zvezo v svrho jamstva varnosti. Dalje določa pogodba, da ta velja samo, ako ena od navedenih držav (Nemčija, Poljska, Čehoslovaška, baltiške države) napade ozemlje Rusije ali Francije. Zveza ne velja v slučaju napada kake druge eprovske ali izvenevropske države.
Vsekakor bi bilo mnogo bolje, če bi bila sklenjena pogodba za varnost širša, ki bi ji pripadala tudi Nemčija. Kljub temu je pa tudi to važen korak k organizaciji miru.
Jasno je, da preti nevarnost samo od osvajalnih namer nemškega fašizma.
Danes ta dobro ve, da obstoja proti njega nasilnemu napadu rusko-francoska zveza. Tei zvezi se avtomatsko pridružujeta Anglija in Italija. Protirevolucionarni značaj vsega svetovnega položaja se opaža prav v tem dejstvu. Fašistična protirevolucija v Nemčiji je iznova oživela na razvalinah demokratske Nemčije staro imperialističnovojaško absolutistično vlado. Proti njej se pa oživlja velika antanta iz svetovne vojne: okoli rusko-francoske zveze se zbirata Italija in Anglija. K temu rezultatu so prispevali oni, ki so sodelovali pri rušenju nemške demokracije.
Sedaj, ko je Rusija vstopila v buržuazno vojno zvezo, da brani sebe in druge, je čas, da naivni komunisti v dotičnih deželah uvidijo, kako so bili neprevidni, ko so pričakovali neko veliko vojaško akcijo iz Rusije, ki jim omogoči prihod na oblast!
Ruska vojaška sila bo čuvala oblast buržuazije v zveznih deželah prav tako kakor tudi boljševiško oblast v Rusiji.
Osvobodimo se nadutosti, da pride pomoč iz inozemstva, ker je to ob današnjih kapitalističnih in oboroženih razmerah nemogoče. Pač moramo le gledati, kaj moremo ob naših razmerah in s svojimi združenimi silami doseči sami v svoji deželi.
Kal zahtevamo od novega parlamenta
V listih čitarno, kako pridni delovni bodo novi poslanci v parlamentu. Prejšnji parlament je bil, pravijo, zaspan, novi bo bolj živahen in morda bo tudi kaj hrupa vmes. Zato bo parlament boljši.
Mi nočemo soditi o tem, kakšen bo novi parlament. Ni naš namen, vsekakor pa smemo povedati, kaj naj dela, kaj naj stori, da bo vsaj nekoliko izvozil iz mlakuže na kopno. Poslanci in ljudje, ki mislijo, da je parlament gledališče, kjer se producirajo govorniki s svojimi frazami, zafrkacijami ali celo s klofutami in orožjem, ,.so popolnoma na napačni poti. To spada ob današnji socialni krizi v državi na cesto, ne v parlament. Če bi se mislile obnoviti prejšnje parlamentarne razmere iz leta 1928 in pozneje, potem je bolje, da odide nova skupščina zopet domov in se razpišejo nove volitve.
Novi parlament ima prav konkretne probleme in posamezne naloge. Novi parlament mora biti duša nove politike. Modrijani pravijo, novi parlament mora delati za državo. Prav, za to smo tudi mi. Toda. kaj se pravi delati za državo, kako, to je drugo vprašanje in jedro državne politike. Od samega »živijo« država nima ničesar razen domišlijo, v kateri lahko pozabi na jedro.
Vlada je povedala svoj program, ki sicer ne gre v detajle. Vprašanje je, če bo nova skupščina ta program ali državni problem prav razumela in delovala v tem zmislu. Ali bo nova skupščina razumela, da imamo bogate državljane, delavce, nameščence, obrtnike in male kmete, ter da
imamo v državi več stotisoč nezaposlenih delavcev, nameščencev in intelektualcev. Ali bo nova skupščina razumela, da so vsi delovni sloji davčno preveč obremenjeni, da so naravnost strahovite mezdne in delovne razmere v državi, ki dušijo gospodarstvo, ki potrebuje močnih konzumentov.
Delovanje narodne skupščine mora iti predvsem za tem,
da obdavči bogataše in finančni kapital, kontrolirati truste in kartele, ki narod odirajo, zagotoviti zadostne eksistenčne pogoje v smislu našega volilnega programa vsemu delovnemu ljudstvu v državi.
Naših zahtev, ki so popolnoma konkretne, ne bomo navajali, ker jih gospodje poslanci lahko najdejo v našem programu.
Poudarimo pa, da so naše zahteve take, ki so res v stanu izboljšati današnje težke razmere predvsem za one, ki največ trpe in ki so opravičeno nezadovoljni s svojim položajem. Zato je naloga novega parlamenta, da zastopa te interese naroda, da se bojuje zanje in pridobi tudi vlado za naše zahteve in probleme. Z izboljšanjem socialnih razmer pride več zadovoljnosti in tudi močna država, — če jo hočete imeti. Druge poti ni.
Ne »živijo«, ampak praktično delo v tem smislu je dolžnost narodnega poslanca.
Mi bomo pazno zasledovali delo narodne skupščine in želimo, da ne bi bili razočarani.
NemSka rasistična norost
Boj proti največjim zdravniškim avtoritetam Nemčije
Pod vodstvom nemškega fašizma imajo v Nemčiji gibanje (»Deutsche Volksheilbewegung«), ki hoče odpraviti »židovskega duha v zdravilstvu«. Odkrili so, da so prvi nemški medi-cinci Židje ali pa »židovski« hlapci. Tako Rudolf Virchov, Behring in Ehrlich, ki so uvedli zdravljenje s serumi. Dalje Wassermann in Neisser, ki imata velike zasluge v zdravljenju spolnih bolezni ter končno Robert Koch, ki je odkril bacila tuberkuloze in kolere. Zlasti proti Kochu se razburjajo nemški rasisti, češ. da je mučil morske prešičke, miši itd., ker je vršil z njimi poizkuse v zdravljenju.
To novo gibanje zahteva, da se dosedanja znanstvena medicina popolnoma opusti ter uvede zopet zdravljenje z vodo, zelišči, homeopatijo in zdravilnim magnetizmom, ki so jih zagovarjali pravi Nemci Kneipp in Hahnsmann.
Na zborovanju, ki ga gibanje sklicuje za vso državo, bo govoril državni zdravstveni voditelj dr. Wag-ner kot glavni poročevalec. To znači, da uganja fašizem strahovito demagogijo, ki bije v lice današnji znanosti in splošni kulturi. Metode zdravljenja so sicer različne, toda znanost je dognala zanesljive zdravilne po-močke, ki jih kulturni človek ne more zavračati in zahtevati mesto njih problematične.
Če sl z naročnino v zaostanku, jo poravna) takoj I Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrževati izključno z lastnimi sredstvi. —
Doma in po svetu
Milijonska goljufija pred sodiščem. V Osijeku se vrši pred ondot-nim sodiščem proces proti »Našički«. Obtoženih je 107 oseb, ki so obdolžene, da so vršile milijonske goljufije na škodo države, oz., da so pri tem pomagale.
»Slovenec« zopet ubira reakcionarne strune - - in tako, kakor je svoj čas delil blagoslov topovom avstrijskih klerikalcev, blagoslavlja zdaj španske klerikalce, ki so prišli v vlado, da skupaj s framazoni zatirajo ljudsko soc. gibanje. »Slovenec« bo še obžaloval svojo proti-Ijudsko politiko.
Prelomil se je — »Prelom«, ki je naznanjal velikansko zmago kljukastega križa v Jugoslaviji. Ne vemo, ali bodo začeli tiskati »Polom«, ali se bodo zadovoljili kar z lietiskanim »Polomom«.
Moč ideje je zelo velika: do tega spoznanja je prišla tudi krščanskosocialna »Del. Pravica«, ki hira vprav na tem, da nima nobene ideje.
Zanimivo okrožnico je izdal OUZD
začetkom meseca svojim nameščen-kam in nameščencem. Ali ne bi namenom OUZD mnogo bolj koristilo, če bi svojo veliko energijo posvetil delodajalcem, ki zadržujejo celo delavske prispevke?!
Težke obsodbe grških upornikov.
Pomorsko vojno sodišče je po 16-dnevni obravnavi obsodilo 33 upornikov na smrt (navzoča sta bila le dva, ker so drugi pobegnili v Italijo), 36 oseb je bilo obsojenih na dosmrtno ječo, 126 oseb na krajšo zaporno kazen. Od na smrt obsojenih je predsednik Zaimis pomilostil dva častnika na prisilno delo.
Volitve na Čehoslovaškem. Na
Čehoslovaškem bodo volitve v parlament dne 19. t. m. Za te volitve je bilo vloženih 16 kandidatnih list. Socialni demokrati kandidirajo v vseh volilnih okrajih.
Nemški fašisti na Čehoslovaškem prosijo socialnodemokratičnega ministra za milost. Cela vrsta nemških fašistov na Čehoslovaškem s Henlei-nom na čelu, proti katerim je naperjeno sodno postopanje po zakonu v varstvo države, so pri pravosodnem ministrstvu, ki ga vodi socialni demokrat dr. Derer, prosili, da naj se proces proti njim ustavi.
Prej bi se obesil, kakor pa pogajal z boljševiki, je izjavil Hitler nekemu inozemskemu novinarju ko ga je ta vprašal, zakaj Nemčija ne mara varnostnega pakta s sovjetsko Rusijo.
Kongres belgijske delavske stranke je s 519.672 glasovi proti 41.902 odobril sodelovanje stranke v vladi za pobijanje krize. Manjšina se je lojalno pokorila sklepu večine. Dobro, aktivno razpoloženje socialističnih množic dokazuje rezultat zad-
Tone Maček:
164
SluZai Huntfocgec
Ko je bila s svojimi stvarmi gotova, je začela izpraznjevati Janezov črno pleskani kovčeg. Njegove obleke je obesila v drugo omaro in njegove srajce v njegov predalnik. Pri tem je ugotovila, da je vse pomečkano. Takoj jutri pri belem dnevu bo vse zlikala. In srajce, kako so zapra-ne, ovratniki so kar rumeni, treba jih bo dobro izkuhati v lugu. Ubogi fantje pač nimajo pravega reda, dokler se ne oženijo.
Tako je bila zaverovana v svoj posel, da ni slišala, ko so se vrata odprla in v kuhinjo sta stopili ženski z osmehom na ustih.
»Oprostite, nisva mogli vzdržati, da se ne bi še nocoj seznanili z najino novo sosedo.«
»O prosim, prosim, me veseli.
»Jaz stanujem tukaj nasproti vam. Si lahko iz kuhinje v kuhinjo roke podava.« Moj mož je rudar Sitar,« se je hitela predstavljati suhljata, čisto oblečena, štiridesetletna ženska, z razpokanimi rokami.
»Tole pa je naša gospodinja, gospa Kašnarjeva, pri kateri stanujemo.«
Gospa Kašnarjeva, pol kmetica pol gostilničarka, je segla Meti v roko. Meti se je zdelo, da je ta roka mastna. Najbrž je ravnokar speli rezala, je pomislila. Tudi njen predpasnik, napet preko precej izbočenega trebuha, je bil videti zamaščen. Ni vedela, koliko bi ji prisodila, lahko jih je imela štirideset, lahko pa tudi šestdeset. Nad zalitimi lici je mežikalo dvoje drobnih očes.
Dvojni podbradek gospe Kašnarjeva sc je zatresel in z visokim glasom je pozdravljala:
»Poštene ljudi, ki imajo smisel za red, človek rad trpi v svoji hiši. Pri vas je videti vse v redu. Janeza Papeža poznam. Ni videti, da bi bil lump.«
»Ne, gospa, to pa res ni, ga poznam že izmlada,« je hitela zatrjevati Meta.
»Veste, zakaj vam to pravim? Imam že slabe izkušnje. Imeli smo že na stanovanju ljudi, Bog se usmili, hujši kot cigane. Oče pijanec, mati packa, otroci raztrgani pankrti. pred katerimi ni bilo ničesar varno.«
Sitarjeva je samo vzdihnila, stopila k omarici in ogledovala posodo.
»Otroci niso krivi.«
»Že, že, kriva je pomanjkljiva vzgoja, ki jim je stariši ne znajo dati. Največkrat je kriv oče zapravljivec, neredkokrat pa tudi mati, ki ničesar ne zna in je lahkomiselna.«
»Včasih pa tudi slab zaslužek in pomanjkanje. Kjer ni najpotrebnejšega in zadovoljnosti in ni sloge,« se je drznila pripomniti Sitarjeva.
»Nimate tudi purša?« je okrenila gospodinja pogovor na drugo stran.
»Da, Kuinbergerja, Franceta. Stanovala sta z Janezom skupaj pri Trpinki in sta se sedaj skupaj izselila. Smo vsi trije iz istega kraja.«
»A, potem pa že.«
»Jaz sem vas že prej enkrat videla,« je zatrjevala Sitarjeva.
»Mogoče. Kje neki?«
»Se spominjate tiste letošnje poletne veselice pri Logarju? Kajne, da ste bili z Janezom? Sc vas še dobro spominjam.«
»Da bila sem. Pa si res dobro zapomnite.«
Kašnarca je vstala:
»Moram iti. Imam delo v kuhinji.«
Mimogrede je pokukala v sobico.
»Pa imate lepo pohištvo, novo.«
Meta je uslužno vzela petrolejko in posvetila v sobo.
»Prosim, poglejta.«
Ženske so se zopet zapletle v pogovor, za katerega jim nikoli ni zmanjkalo snovi. Vse so pregledale, precenile, grajale in hvalile in nič več se jim ni mudilo na delo.
»Začetek je dober,« je končno ugotovila gospa Kašnarjeva, »da bi le tako tudi ostalo.«
»Zakaj bi ne, če Bog da zdravje.«
»Gospod pa zaslužek,« je pripomnila Sitarjeva. »Veste, v nerodnem času ste se doselili. Mogoče bi bilo bolje, da ste še par tednov ostali doma.«
»Kako, zakaj?« je nedoumevajo-če in skoraj v strahu vprašala Meta.
»Ali še nič ne veste? Rudarji štrajkajo?«
Meti je sapo zaprlo. Soseda ji je nekaj pripovedovala in razlagala., česar pa ni prav nič razumela. Želela si je samo, da bi se Janez čimprej vrnil in ji povedal resnico in jo potolažil.
(Dalje prihodnjič.)
njih občinskih volitev v prestolici Belgije: socialistični glasovi so narasli s 107.624 na 120.784, komunisti so dobili samo 18.757 glasov.
17 emigrantov izginilo iz Francije. Emigranti (17) v Franciji so napravili izlet z avtom in ni jih bilo več nazaj. Šofer dotičnega avta, ki ni odšel z avtom, jc povedal, da so bili preko Salzburga odpeljani v Nemčijo.
Radi nemirov v angleškem mestu Belfastu je nad pristaniškimi okraji tega mesta proglašeno obsedno stanje. To so povzročili hudi spopadi med množicami nezaposlenih delavcev in oddelki fašistične mladine, ki so jih izzivali.
Mandat nad Abesinijo zahteva j
; Italija. Japonci so svoj čas opravi- j : čevali svoj vdor v Mandžurijo z iz- ! govorom, da morajo tam vpostaviti red. Na enak način opravičuje sedaj Italija svojo mobilizacijo proti Abesi-niji. Italijansko časopisje javlja, da bo Italija zahtevala pri Društvu narodov mandat nad Abesinijo, da bo v nji zopet uvedla red in odpravila suženjstvo.
lili ii
Dne 7. julija vsi v Celje
Svoboda« Maribor je sestavila zlettii odbor, ki bo zbiral priglašence in opravljal vsa podrobna dela. Naročili bomo posebni vlak, zato je treba, da se iz Maribora udeleži najmanj 500 ljudi celjskega izleta. Odbor tvorijo ss. Presl Štefan, Karner Edo, Vidovič Stanko, Lipoglavšek Tončka, Petejan Jože in Anžel Franc. Vsi ti sodrugi sprejemajo prijave. Prijavne pole bomo razdelili tudi med zaupnike po tovarnah in obratih,
Iz strokovnega pokreta tekstilcev. Vsled izstopa iz službe pri tvrdki J. Hutter in drug sem avtomatično prenehal biti obratni zaupnik in stopi na izpraznjeno mesto svoje-časno izvoljeni namestnik s. Mirko Ferenc.
— Ker mi ni mogoče, da bi se osebno poslovil od vseh poedincev, izrekam vsem obratnim in organizacijskim zaupnikom, članom,. pristašem, volikem in simpatizerjem v tovarni svojo najsrčnejšo zahvalo za neomejeno zaupanje, ki so mi ga šest let pri vseh priložnostih izkazali. Dolga leta trdega dela v poklicnem in strokovnem pogledu so me navezala na Vas in duševno povezala z Vami in ker se krajevno ne ločim od Vas, ostanem tudi odslej sodelujoč član Vaše oziroma naše organizacije, katere razširjenje naj bo tudi odslej vsem pred očmi. V želji, da me bo pokret v obratu, ki smo ga skupno s poštenjem, objektivnostjo, pravičnostjo, trudom, mukami in žrtvami zgradili, obdrži v dobrem spominu, pozdravljam vse sodružice in sodruge in kličem družnost! — Ošlak Ferdinand. 1. r.
Zapuščena in osamljena je dne 10. t. m. preminula 45 letna Terezija Reš v kleti dravske vojašnice. Pokojna je bila brez doma in svojcev, in je že dolgo let bolehala na sušici. Ker ni bila sposobna za delo. se je preživljala z milodari, prenočevala pa je na golih tleh v kleti dravske vojašnice, kjer se ji je kritičnega dne ponoči ulila kri in je končala svoje bedno življenje brez vsake pomoči.
— Ali bo ta nesrečna žrtev dovolj glasen opomin, da je družba v tem1 pravcu dolžna storiti nekoliko več, kakor se je storilo do-slej.
Deložacija za deložacijo. V zadnji številki našega lista smo poročali o deložaciji, ki se je izvršila pred par dnevi v Melju. Sedaj zopet preti deložacija v Studencih na Kralja Petra cesti družini brezposelnega delavca, ki ima štiri otroke v starosti od 1 do 13 let. Lakota in siromaštvo sta spremljevalki nesrečnih družin, nazadnje pa izgube še skromni krov nad glavami.
Bračko obsojen na 4 leta robije. V pon-deljek, dne 13. t. m. je bila razglašena razsodba v Bračkovem procesu, ki je trajal dva dni. Obsojeni Ivan Bračko je bil dolgo vrsto let v povojni dobi šef telegrafske in telefonske sekcije v Mariboru. Obtožen je bil utaje večjega zneska, ki si ga je prisvojil na ta način, da je ponarejal račune in spreminjal listine. Obtoženi se je zagovarjal, da so
Hrastnik
Potrebna ugotovitev. V »Delavski Politiki« z dne 4. maja 1935 je nek dopisnik tudi omenil, da stari steklarji ne dobe od podjetja nobene podpore, kar pa ne odgovarja resnici. Prosimo Vas, da priobčite tole ugotovitev: 28 starih steklarjev in vdov, ki so dela nezmožne dobivajo od podjetja podpore od Din 100.— do 250.—, prosto stanovanje in kurjavo, kljub temu, da ne obstoja nobeno starostno zavarovanje in steklarji za to tudi niso nič plačali. Kar se tega tiče, gre vse priznanje upravi steklarne, da skrbi za svoje stare ljudi in ne moremo razumeti dotičnega dopisnika, da se o tem ni poprej informiral, ker mi nočemo, da bi se komurkoli godila krivica. Naš časopis mora biti vzgled vsem ostalim, mora poročati resnico, zato smo socialisti. Upamo, da smo s tem zadostili svoji dolžnosti in želimo, da bi steklarna nadalje v tem obsegu podpirala delanezmožne, dokler ne bo uveljavljen tako potrebni zakon za starostno zavarovanje.
Uprava Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije, podruž. Hrastnik.
(Prav radi prinašamo gornjo izjavo, ker nimamo namena, objavljati napačnih informacij. Še enkrat prosimo vse dopisnike, da naj bodo v svojih poročilih res stvarni. Ni v interesu lista, da priobčuje vesti, ki jili mora potem popravljati. Ugotavljamo tudi, da organizacija SDSZ.I ni s člankom v »Delavski politiki« z dne 4. maja t. I. v nobeni zvezi. Op. ur.)
Pobrežje pri Mariboru
Pogrebno društvo na Pobrežju bo priredilo v soboto, dne 18. maja zvečer ob 8. uri družabni večer brez vstopnine na Teznu v gostilni Pulko.
za Cankarjevo družbo. Za 20 Din dobi vsak čian 4 lepe
knjige. ...........—■
kjer se boste lahko priglašali in tudi že v obrokih plačevali potrebno vsoto, ki bo okrog Din 40.—. Tu je vračunan že vlak, prijavni znak in prijavnina za ženo in otroke ter kosilo za eno osebo. Vse to lahko plačujete v tedenskih ali mesečnih obrokih bodisi pri zaupnikih ali pri zgoraj navedenih osebah zletnega odbora. Sodrugi .in sodružice, agitirajte za ta izlet, da bo mariborsko delavstvo častno zastopano na tej veliki delavski prireditvi. — Zletni odbor.
se vsa njegova tozadevna dejanja izvršila z vednostjo njegovih predstojnikov ter je zlasti zatrjeval, da so bile manipulacije izvršene z vednostjo direkcije. V procesu je nastopil kot zvedenec poštni nadsvetnik Suhač, kot priča pa kontrolor Perko. Slednjega je obtoženec dolžil, da so mu bila vsa inkriminirana dejanja znana. Senat je obsodil Bračka radi utaje zneska Din 134.528.27 na 4 leta težke ječe, 5 let izgube častnih državljanskih pravic ter izgubo državne službe. V nekaj primerih pa je bil oproščen krivde in kazni. Obtežilno za obtoženca je bilo, da je živel razkošno in da se je hotel po razkritju usmrtiti. Po razglasitvi sodbe so Bračka odvedli v zapor.
Železničarji, zlasti upokojenci, se bridko pritožujejo radi netočne dobave premoga, ki ga morajo vnaprej plačati, dobijo ga pa šele več tednov pozneje. Rudarji so brez posla, ker premogokopne družbe trdijo, da ni naročil. Zaloge na železnici pa so prazne in morajo železniški uslužbenci vkljub temu, da pri naročilu plačajo odpadajoči znesek vnaprej, čakati na dostavo premoga. Ta postopek je gotovo nerazumljiv. — Še hujše pa se godi vdovam železničarjev, ki sploh niso deležne dobave premoga po režijskih cenah.
Sl. ohrtno društvo v Mariboru bo priredilo obrtno razstavo za mojstre, pomočnike in vajence ter vabi vse tovariše-obrt-nike, da se razstave kar v največjem številu udeleže. Radi določbe prostorov prosimo, da se zanesljivo prijavijo do 31. maja 1935 v pisarni društva v Vetrinjski ulici štev. 11-1.
Kopališče na »Mariborskem otoku« je bilo minulo nedeljo opoldne otvorjeno.
Mariborsko gledališče. Torek, dne 14. maja ob 20. uri: »Poljska kri«, red A. Četrtek, dne 16. maja ob 20. uri: »Hoffmannove pripovedke«. Red B. Gostuje Jože Gostič, prvi tenor ljubljanske opere. V soboto, dne 18. t. m. ob 20. uri: »Trafika«, premijera.
»Glasbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev« v Mariboru priredi v nedeljo, dne 4. avgusta t. 1. proslavo 10 letnice obstoja društva. Bratska društva se naprošajo, da na ta dan ne priredijo drugih prireditev.
Prva poletna veselica SK »Svobode« je
bila radi slabega vremena preložena na nedeljo, dne 19. maja 1935.
Zagorje ob Savi
Veliko poklicanih... Skupaj 2813, povabilu pa se jih je odzvalo 636.
To so poštenjaki. Nekaj dni pred volitvami v Narodno skupščino so neznani »prijatelji s. dr. Topaloviča« izdali letak z napisom »Delovnemu ljudstvu!«. Ti dozdevni prijatelji pozivajo v letaku vse delavce, kmete in obrtnike, da radi razveljavljenja Topalovičeve liste glasujejo za listo Milana Mravljeta in da bo bolj držalo, zaključujejo svoj poziv s sodružnimi pozdravi. — Da je bil ta poziv navadna mi-stifikacija, ki so se je poslužili lovci na glasove delovnega ljudstva, je bilo vsakomur jasno, zato pa so tudi dobili odgovor, kakor so si ga zaslužili. Gospodje, če se že v volilnem boju poslužujete takih sredstev, da obmamite volilce, kaj še-le bo!
Slov. Bistrica
I.	delavsko kolesarsko osrednje društvo za Dravsko banovino, podružnica v Slovenski Bistrici bo priredila v nedeljo, dne 19. maja svojo cestno dirko ob 2. uri popoldne in sicer iz Slov. Bistrice v Fram in nazaj. Za slučaj slabega vremena se bo vršila dirka teden dni pozneje.
It
»Prijatelj Prirode
»Prijatelj Prirode«, Maribor. V nedeljo, dne 19. maja izlet na Klopni vrh. Odhod ob pol 6. uri zjutraj z vlakom do Ruš.
čuvajte moči. Koliko energije se potroši že samo s hojo po trdili tleh. Te moči lahko koristneje izrabite na drugem mestu, ako nosite na svojili čevljih Palma-Okma-gumi-jaste podplate in podpetnike, ki so za vsak čevelj primerne.
sMnte t teekrat Mje kakor pa ta
samega sede, Da ohranimo motorje dalje časa porabne, jih dandanes skoro brez izjeme polagamo na gumi. Tudi Vi čutite pri hoji podobne pretresljaje. Skrbite tudi zase s tem,
da nosite
gumijaste podpetnike
PALMA
Tako si zasigurate mir, udubnost in zdravje
PALMA nositi — se pravi hraniti
Dobe se pri vsakem čevljarju • Jugoslovanski izdelek
Uredba o sanaciji bratovskih skladnic
Na podlagi člena 63. finančnega zakona za proračunsko leto 1934-35 je ministrski svet predpisal uredbo o ustanovitvi centralnega fonda za ozdravljenje glavnih bratovskih skladnic za zavarovanje delavcev in nameščencev v podjetjih, ki spadajo pod rudarske zakone v kraljevini Jugoslaviji.
Čl. 1.
Ustanovi se centralni fond za sanacijo glavnih bratovskih skladnic pri ministrstvu za gozdove in rudnike, da se omogoči pravilno in nemoteno poslovanje glavnih bratovskih blagajn, ki so zaradi posledic gospodarske krize in nesrečnih slučajev prišle v težave, tako da ne morejo s pritokom rednih prispevkov zavarovanih članov in podjetij izpolniti svoje obveznosti do zavarovancev. Fond je javnopravna ustanova z značajem pravne osebnosti.
Čl. 2.
!: Fond upravlja poseben upravni odbor, seStoječ iz dveh delegatov glavnih bratovskih skladnic, in sicer enega iz vrst podjetnikov in drugega iz vrst zavarovancev, iz vsake glavne bratovske skladnice. Upravnemu odboru predseduje načelnik oddelka za rudarstvo pri ministrstvu za gozdove in rudnike. Vrhovno nadzorstvo nad delovanjem uprave fonda ima minister za gozdove in rudnike.
Čl. 4.
Sredstva fonda tvorijo:
1. Prispevki, ki jih plača vsaka glavna bratovska skladnica v višini do 10% od pobranih skupnih vlog (članov in podjetij) v pokojninski oddelek;
2. rudarski socialni prispevki, ki se plačujejo iz prometa na rečnih pristaniščih kraljevine Jugoslavije, in sicer pri iztovar-janju z ladij za:
črni premog (in briket) 10 Din na tono,
kameni premog (in briket) 40 Din na tono,
koks 50 Din na tono.
Prispevke za fond za domače proizvode bodo pobirale agencije državne rečne plovbe kraljevine Jugoslavije za uvožene proizvode za carinarne pri carinjenju.
1 Plačila prispevka po točki 2. tega člena so oproščena naročila premoga, briketa in
koksa za javne ustanove in v metalurške
svrhe.
Minister za gozdove in rudnike bo presojal v spornih primerih, ali gre za prispevek na črni ali kameni premog, ali gre pa za lignit.
Či. 6.
Glavna bratovska skladnica, ki s svojimi dohodki vzlic najvišjim vlogam, določenih po pravilih bratovske skladnice, in izdanim ukrepom po členu 119 pravil bratovske skladnice ne more izpolniti svojih obveznosti glede pokojnin in invalidnin, bo poslala o tem poročilo ministru za gozdove in rudnike. Obenem s tem poročilom bo predložila tudi proračun, kolikšna dotacija bi bila potrebna iz fonda za sanacijo, da se pokrije nastali primanjkljaj. Proračunu se imajo priložiti tudi potrebni dokumenti, iz katerih se more ugotoviti točnost podatkov, navedenih v prošnji za dotacijo.
Čl. 8„
Uprava fonda bo izplačevala na podlagi dovoljenja ministra za gozdove in rudnike v določenih izplačilnih rokih in v okviru dovoljene dotacije glavnim:	bratovskim
skladnicam zneske za pokritje poslovnega primanjkljaja.
Čl. 9.
Z razglasitvijo te uredbe v »Služb, nov.« izgubi veljavo zakon o pokrajinskem pokojninskem skladu za Slovenijo od 19. febr. 1922 (»Službene novine« štev. 143, priloga XXIV od 1. julija 1922), in preide imetje tega sklada za rudarje in njegove obveznosti na pokojninski oddelek glavne bratovske skladnice v Ljubljani.
Čl. 10.
Za pokritje obveznosti pokrajinsko-pokojninskega sklada nasproti pokojninskemu zavodu za privatne nameščence v Ljubljani, Središnjemu uredu za osiguranje rudnika u Zagrebu (SUZGR) in humanitarnemu fondu železničarjev v Zagrebu bo minister za gozdove in rudnike sporazumno z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje predpisal v skladu z dejansko potrebo, največ pa do zneskov, dobljenih od omenjenih ustanov leta 1934, poseben prispevek, ki se bo pobiral od celotne prodaje premoga in briketa iz rudnikov v Dravski banovini.
Ptuj
Nacionalni »Večernik« hvali inozemce.
Kadarkoli je bilo naše delavstvo v mezdnem gibanju, vselej so mu slovenski nacionalisti skočili v hrbet. Zadnjič smo poročali o obupnih razmerah delavstva pri inozemski nemški tvrdki J. Reinhardt v Ptuju, ki je pravkar odpustila zaupnike, delavce in delavke, ko so se strokovno organizirali ter se začeli brigati za svojo izobrazbo. Iti že je tukaj nacionalni »Večernik Jutra«, ki v četrtkovi številki hvali to tvrdko Reinhardt, posebno pa njenega ravnatelja g. Schcveigerja, kako je baje požrtvovalen uradnik, ker veletrgovina g. Reinhardta dobro izhaja, tako da je baje povečala stavbo za obratne prostore in zaposluje okrog 150 oseb. Res je sicer, da je tvrdka gradila obratne prostore, a pri tem niti enega stanovanja za naše delavce. Tudi ne zaposluje niti okrog 150 oseb, niti okrog 100 oseb, ampak komaj polovico tega, seve za visoke dobičke. Najvažnejše, da je tvrdka v času najhujše brezposelnosti vrgla na cesto nebroj delavcev in delavk, ki so bili tam v službi celo čez 20 let, pa nacionalni »Večernik« enostavno zamolči in povzdiguje v istem hipu inozemske Nemce, ko so v boju z našimi državljani, s slovenskimi delavci. To je narodnost in socialnost »plavih«.
Izlet otrok. Podružnica tuk. Zveze del. žen in deklet je priredila v nedeljo, dne 12. maja izlet otrok svojih članic. Udeležilo se ga je okoli 30 malih pod nadzorstvom so-družic in sodrugov. V prosti naravi so otroci rajali do povratka. Da niso ostali želodčki prazni, so poskrbele sodružice, za kar jim gre priznanje.
Prireditev Svobode. V soboto, dne 18.
t. m. z začetkom ob 20. uri se bo vršil v dvorani »Svobode« prosvetni večer s pestrim sporedom. Vsi na delo, da bo udeležba čim večja.
Prihodnji izlet bo imela »Svoboda« v nedeljo. Smer proti Krčevini. Odhod ob 14. uri izpred Dominikanskega trga. Vabimo vse prijatelje narave k udeležbi.
Listnica uredništva
D. v P. Vprašujete »Kje smo?«
vprašanja stavljate zaman, dobili odgovora.
Taka listu ne bosle
Strokovni pokret
Zahteve trgovskih potnikov. Sekcija potnikov podružnice Saveza privatnih nameščencev Jugoslavije v Novem Sadu je obdržala zborovanje, na katerem so navzoči ugotovili, da je položaj trgovskih potnikov vedno težji, da so delodajalci z uvedbo provizijskega sistema plačevanja potnikov prevalili vsa bremena krize na njih ramena, tako da zaslužek potnikov niti ne zadostuje več za goli življenski obstoj. Državni vpokojenci ponekod konkurirajo potnikom s tem, da prevzemajo zastopstva. Radi tega so zborovalci sklenili zahtevati: da se z zakonom določi najmanjša plača, ki pa mora biti zadostna za preskrbo natne-šeenceve družine: da trgovski potniki plačujejo samo polovično voznino na železnicah in brodovih; da se jim izdajajo železniške karte po znižani ceni za neomejeno število voženj in za dobo treh mesecev: da potnik za prevoz prtljage do 50 kg teže ne plača voznine, za prtljago, težko nad 50 kg, pa po minimalnem tarif n.
Zanimivosti za vsakega
Angleško dnevno časopisje. — Podoba angleškega časopisja je prav tako pestra in polna nasprotij kakor vse angleško življenje. V mnogo ozirih je angleško časopisje najboljše, v drugih zopet najslabše na svetu.
Najbolj znan dnevnik je »Times«: to je velesila zase, njeni dopisniki so poslaniki, njen svetovni pomen posebne vrste. »Times« spadajo z angleško narodno banko in parlamentom med osnove sodobnega angleškega javnega življenja. Dolgo je bil to lahko najdrajži časopis, ki se mu ni treba bati nobene konkurence; drži se le enega — tradicije. »Times« delajo svojo politiko, večinoma v sporazumu z zunanjim ministrstvom, včasih tudi proti njemu. Njihova pisava je konservativna, vendar ni vezana na nobeno stranko. Uvodniki niso nikdar podpisani: list sam mora ohraniti avtoriteto. Dopisniki — politični in vojni so že večkrat odločilno vplivali na evropsko politiko — poročevalska služba »Timesov« je nenadkriljiva.
»Morning Post« in »Daily Telegraph« nista po zunanjosti nič nianj impozantna od »Times«. Isti orjaški format, velik obseg, dober tisk. Ako »Times« primerjamo s papežem, sta ta dva časopisa kardinala. Isti kategoriji pripada »Manchester Guardian«, edini v provinci izhajajoči list, ki konkurira z londonskim. Dočim je »Morning Post« skrajno desničarska, je »Guardian« liberalen. Vsi ti listi imajo skupno to. da so zelo resni. Na prvem mestu je politika, poročila z vsega sve'ta, razprave vodilnih meščanskih osebnosti, potem pridejo finance in tr-
govina; nobenega podlistka, polno insera-tov.
Popolnoma drugače je urejen »Daily Mail«. Tu je vse senzacionalno in strašno tendenčno, šovinistično. Senzacionalno se predstavljajo v napačni luči politični dogodki, temu slede poročila o družabnih škandalih, umorih, športnih rekordih. Poleg tega pa osladno idealno opisovanje življenja visoke gospode, vojvod, grofov in princev.
Edini delavski dnevnik je »Daly He-rald«, čeprav ima delavska stranka toliko pristašev. Široke množice čitajo senzacionalne in reakcionarne dnevnike, toda voliv-ni rezultati dokazujejo, da se politično po meščanskem časopisju ne dajo mnogo vplivati. Ljudje čitajo v meščanskih dnevnikih senzacije in neumnosti, politično se pa opredeljujejo drugače.
Kateri narod ie dal svetu največ odličnih mož? — Eden najmanjših — to so Norvežani, ki štejejo dva in pol milijona ljudi. 70 milijonov Nemcev je dalo v zadnjih desetletjih pet svetovno znanih mož: Richarda Wagnerja, Karla Marxa, Bismarcka, cesarja Viljema II. in Hindenburga; zadnja dva odpadeta, ker sta prišla v poštev le po svojem rodu ali funkciji. Ostanejo le še trije. Norvežani so pa dali: Ibsena, Griega, Nansena, Amundsena, da niti ne omenjamo Hamsuna, BjOrnsona, Sigrid Undset. To je na vsakih 200.000 prebivalcev po vsem svetu ena priznana svetovna veličina. To je dokaz močne kulture norveškega naroda, ki se razvija v demokraciji, miru in svobodi.
20.000 socialdemokratov v sprevodu
Praga in
Poročali smo o sijajnih proslavah Delavskega praznika, 1. majnika, v Češkoslovaški republiki. Med tem smo dobili češke časopise, ki objavljajo podrobnejše številke s socialdemokratskih proslav 1. majnika. Iz slik sprevodov in zborovanj je šele prav videti, kake ogromne mase so se zbrale 1. majnika povsod, da demonstrirajo pred svetom za pravičnejši družabni red in za demokracijo.
V Pragi sami je korakalo v sprevodu točno 19.800 sodrugov in sodružic, med katerimi je vzbujala posebno pozornost mladina. Ob straneh pa so stale nepregledne množice naroda v špalirju, ki je posebno iskreno pozdravljal mladino s piščalkami in trobentami. Udeležba je bila mnogo večja kot lansko leto, kar je tem pomembnejše, ker so imeli tudi v Pragi 1. majnika izredno slabo vreme. Vladal je občuten mraz, celo snežilo je med sprevodom. In vendar so ljudje vztrajali v tem; impozantnem številu ves dopoldan na ulicah in na zborovališču.
Tudi Praga ima že fašistične izzivače, ki so skušali motiti na par krajih sprevod.
Kaj je potrebno delavstvu
Pod tem naslovom je objavil nedeljski »Slovenec« v svoji »delavski rubriki« to-le značilno ugotovitev:
»Noben drug stan ne potrebuje toliko čuta zavesti skupnosti in toliko samozavestne borbenosti, kakor delavski.
Brez tesne združitve delavstvo nič ne doseže. Delavstvo potrebuje vzgoje, čuta skupnosti, vzajemnosti, solidnosti, discipline. Kljub pripadnosti k različnim svetovnim naziranjem veže delavstvo eno: stanovsko bratstvo.
Delavstvu je treba odločnosti. Neodločnega vsak odriva toliko časa, da ga izrine. Zato mora biti delavec krepak, odločen, tudi neizprosen, če treba. A pri vsem tem človek, ki ne izgubi duševnega ravnotežja.
Delavstvu je treba šole. Ko bo delavec dovolj izobražen, bo lažje razumel svoje pravice in bo bolj zmožen za vodstvo in so-odločevanje v obratu. Delavec mora po svoji splošni izobrazbi biti enak inženjerjem in delodajalcem.«
Ko tole čitaš, meniš, da imaš pred seboj kak citat iz Marx-Engelsovih del. Vsebina je ista, samo besede so malce drugačne. Prvi in drugi odstavek govorita o razredni zavesti; tretji odstavek pa o raz^-redni borbi. Četrti odstavek govori o stari marksistični zahtevi po splošni in enaki izobrazbi.
Trda mora presti klerikalcem, da si izposojajo svoje formule že pri marksistih, v kolikor jih pa v praksi uveljavljajo, je pa drugo vprašanje. Koder so marksisti izvršili vse predpriprave, kakor v Italiji, Avstriji in pri nas, tam se morejo posluževati takih-le formul, koder so pa že iz vsega početka imeli klerikalci vso oblast v svojih rokah, kakor v Španiji, Mehiki in drugod, tam morajo pa sedaj marksisti kidati njih gnoj iz hleva, tam so takele formule veljale kot satanovo delo.
KUPUJMO DOMAČE BLAGO! Obla-Silni predmeti pri Gogali na Jesenicah so delo domačega delavca, zatorej je izdelava tudi trpežna, blago dobro, cene zmerne in izbira vseh oblačil za deklice, dečke, dame In gospode vedno velika. Priporočata se krojaštvo In trgovina Ivan Gogala na Jesenicah.
Plzen vodita
Reditelji so to nekaj časa mirno gledali. Potem pa so nekaj gosposkih fantalinov pograbili iz špalirja, jih potegnili v sprevod in jih tam pošteno premlatili. Nato je bil mir.
V znanem industrijskem mestu Plzen z ogromnimi Škodovimi tovarnami, kjer imajo tudi svoj socialdemokratski dnevnik »Novo dobo«, je bilo v sprevodu 10.000 ljudi. Na samem slavnostnem zborovališču, na gornjem trgu, kjer je govoril župan s. Pik, pa se je zbralo 15.000 ljudi.
V državi bo torej vladala še naprej demokracija, najmočnejši del naroda, delavski razred. Mi sodrugom v Češkoslovaški samo častitamo k uspehom njihovega doslednega požrtvovalnega dela.
Dovtipi iz tretjega
rajtia
(Druga pošiljka)
V vagonu potniškega vlaka sedi pri oknu Jud, zdravnik, ki bere knjigo.
Nekaj nacionalsocialistov s hrupom vstopi. Zagledajo Juda, si pomežiknejo in v zboru zakriče »Heil Hitler!«. Jud jih pogleda in jim mirno odgovori:	»Gospodje,
motite se. Jaz nisem Hitler.«
*
Preljubi Bog je dal nemškemu narodu tri lastnosti: pamet, poštenost in nacionalsocializem. Pri posameznem Nemcu najdemo samo po dve lastnosti, vseh treh skupaj nikdar.
Nemec je ali pameten in nacionalsocialist. Tedaj ni pošten.
Ali pa je pošten in nacionalsocialist. Tedaj ni pameten.
Ali pa je pameten in pošten. Tedaj pa ni nacionalsocialist. (Kako točno drži to tudi za naše narodne socialiste!)
*
K nacionalsocialističnemu vodji pride kmečka delegacija in ga prosi:	»Povej
nam, kaj je nacionalsocializem?«
Vodja jim skuša zadevo čim nazorneje pojasniti. Pokaže jim skozi okno: »Ali vidite tisti tovarniški dimnik? Zdaj se jih malo kadi, ali kmalu se bo iz mnogih, T o je nacionalsocializem?«
V tem trenutku pripelje mimo poslopja avto. »Ali vidite ta avto,« razlaga vodja, »zdaj jih je še malo, pa kmalu jih bo mnogo. T o je nacionalsocializem.«
Delegacija se zadovoljno vrne v vas, da poroča na kmečkem zborovanju. Pa tedaj pride šele v zadrego: Kako naj razloži kmetom nacionalsocializem s tovarniškim dimnikom in avtomobilom1, ko ni nobenega v vasi. Srečen slučaj jih reši iz zadrege. Mimo zborovalnega lokala pride namreč berač in govornik pravi:
»Ali vidite tega berača? Zdaj jih je še malo, pa kmalu jih bo mnogo. T o je nacionalsocializem.«
In z roko pokaže na pokopališče in slovesno zakliče: »Ali vidite te grobove? Malo jih je zdaj, pa kmalu jih bo mnogo, mnogo. To je nacionalsocializem!«
♦
Neki Jud je izrazil upanje »Ako nas je Bog prepeljal skozi Rdeče morje, nas bo tudi skozi rjavi drek.«
*
V saškem mestu so nalepili nacionalsocialisti ogromen agitacijski lepak. Pod njim je pa še ostal konec cirkuške reklame. Tako so brali ljudje:
Volite nacionalsocialiste!
Vsak dati drug program!
Osli, dresirani psi.
Do solz se boste nasmejali!
To je kapitalizem!
Borski rudnik bakra
V Boru imajo Francozi rudnik bakra. Temeljna glavnica znaša 15 milijonov francoskih frankov. Nominalna vrednost delnice je 100 francoskih frankov. Čisti dobiček v letu 1934 je znašal 66 milijonov dinarjev. Tako je družba v letih 1933 in 1934 izplačala za delnice po 100 frankov obe zadnji leti po 130 frankov za prioritetne in po 127 frankov za navadne delnice. Razentega je odka-zala razne znese še rezervam.
Rezervni sklad znaša 36 milijonov frankov, razne druge rezerve 60 milijonov frankov in amortizacijski sklad 96 milijonov frankov.
Od glavnice 15 milijonov frankov je že amortiziranih 4.85 milijonov delnic, tako, da glavnica znaša le še 10.15 milijonov frankov. Leta 1931 je družba izdala 4.5 odstotne obligacije v znesku 40 milijonov frankov, od katerih jih je bilo v prometu 1933 le še za 38.675 milijonov frankov.
Produkcija je znašala 1933 40.318 ton. 1934 pa 44.370 ton.
Povedati je še treba, da je plačala družba v dobi najboljše konjunkture 1930 po 300 oziroma 297
frankov dividende, torej trikrat toliko kakor je nominalno vredna delnica.
Celokupne investicije družbe so znašale doslej 121 milijonov francoskih frankov.
To je tuja kapitalistična eksploatacija.
Kriminaliteta na Poljskem jako narašča. Površno so nam znane socialne razmere na Poljskem. Zlahta in velekapitalisti na eni strani in ogromno siromaštvo na drugi strani. Poleg tega vlada že več let Pilsudski s terorjem proti delavskemu in vsakršnemu svobodnemu gibanju. Posledica teh razmer je. da naraščajo zločini. V desetih letih so narasli za 110 odstotkov, tako terej, da je bilo lani izvršenih na Poljskem kar 460.000 zločinov. V koliko in kakšni zločini so navedeni v statistiki, nam sicer ni znano, značilno pa je, da se katoliška Poljska tako pogreza v blato zaradi nezdrave notranje politike in terorja nad narodom. Svobodna demokracija se le boljša.
Delavski pravni svetovalec
Izstavitev od dela ni prekinitev službe. Dogovor, da delavec v tem času ne bo dobil plače, je neveljaven.
(§ 220 obrtnega zakona.)
Slikarski pomočnik je tožil pri sreskem sodišču v Mariboru svojega mojstra na plačilo mezde, ker je bil v mesecih februarju in marcu 1933 izstavljen od dela radi pomanjkanja dela in torej zadržan vršiti službo po krivdi delodajalca. Pomočnik je zahteval plačilo mezde za 24 delovnih dni. Sodišče je po izvedenih dokazih slikarskega mojstra obsodilo, da mora plačati pomočniku znesek Din 1176.— s 5% zamudnimi obrestmi.
Iz razlogov sreskega sodišča:
»Ko je dokazano, da je bil tožnik izstavljen od dela, torej zadržan opravljati delo takoj, ko je pri tožencu (slikarskem mojstru) zmanjkalo dela, potem gre tožniku v smislu § 220 o. z. mezda za ves čas izstavitve. Nemerodajno je, je-Ii bil tožnik v onem času, ko je bil izstavljen, v Mariboru, ali se pa je za ta čas odpeljal v Ljubljano. Tudi je za predmetni spor brezpomembna trditev toženca, da se je pri odhodu v Ljubljano dogovorilo, da tožnik za časa odsotnosti ne bode dobil nikake plače. Določilo § 220 o. z. je prisilnega značaja in se tozadevno službojemnikove pravice s pogodbo
ne morejo niti ukiniti, niti omejiti. (§ 251 o. z.).«
Toženčev priziv proti tej sodbi je okrožno kot prizivno sodišče zavrnilo.
Razlogi prizivnega sodišča:
»Prizivno sodišče je smatralo za dokazano, da je bil tožnik izstavljen od dela po tožencu radi pomanjkanja dela, da je bil torej po tožencu zadržan vršiti službo. Pravilno je prvi sodnik zaključil, da službeno razmerje v tem času ni bilo prekinjeno, ko toženi niti ne zatrjuje, da bi bil tožniku odpovedal službo. Iz okolnosti, da je tožnik pred svojim odhodom1 v Ljubljano prosil toženca, naj ga odjavi pri bolniški blagajni OUZD, še nikakor ni mogoče sklepati na prekinitev službenega razmerja. Če pa tožnik ni po lastni krivdi, odnosno okolnosti na njegovi strani prenehal z delom in službeno razmerje tudi ni bilo prekinjeno, mu gre v smislu § 220 o. z. plača za ves čas, ko je bil oviran pri delu. Ta njegova pravica ni ugasnila niti s kakim' dogovoromv ker gre z ozirom na § 251 o. z. za prisilno pravo.«
ŠPORTNA RUBRIKA
V podsaveznem prvenstvu v ligi ni prinesla razočaranj, ker so zmagali favoriti na lastnih tleh.
V Mariboru je Železničar zmagal nad Čakovečkim s 3 : 1,
v Ljubljani pa Ilirija nad Hermesom kar s 7 : 1. V prvenstveni tabeli vodi še vedno Železničar iz Maribora, ki je v 12 tekmah zbral 18 točk, njemu pa sledi Ilirija, ki je v 10 tekmah dobila 14 točk. Boj za prvaka podsavezne lige se bo torej boril med tema dvema kluboma ter ima z ozirom na boljšo gol-diferenco nekaj več izgleda Ilirija, ki pa ne sme izgubiti nobene točke.
V podsaveznem drugem razredu je bilo več razočaranj za favorite:
V Ljubljani je Mars podlegel Slovanu z 1 : 0, Jadran pa Svobodi z 2 : 1. — Ostali rezultati: Sloga : Korotan 4 : 2, Grafika : Slavija 4 : 1, Reka : Mladika 7 : 0;
v Celju so Atletiki porazili Jugoslavijo s 6 : 0,
v Kranju je Korotan premagal Gorenjca z S : 1,
v Radovljici pa je Radovljica odvzela Sori iz Škofje Loke obe točki s 4 : 2.
V državni ligi je pretekla nedelja prinesla popolno spremembo tabele. Hašk in Primorje sta počivala, ostali pari pa so dosegli sledeče rezultate:
v Beogradu: Concordia : Bask 4:1, Jugoslavija : Slavija (O) 5:1;
v Zagrebu: Gradjanski : BSK 1 : 0 (!),
v Splitu: Hajduk : Slavija (S) 10 : 1 (!).
Prvo mesto v tabeli je zasedel Hajduk z 10 točkami in boljšo gol-diferenco pred Concordio, ki ima tudi 10 točk in Jugoslavijo z 9 točkami. Hašk je iz prvega mesta padel na četrto mesto.
Tabela izgleda:
Hajduk	8	4	2	2	30:10	10
Concordia	8	3	4	1	12: 7	10
Jugoslavija	6	4	11	14: 7	9
Hašk	7	4	1	2	12: 9	9
Bask	6	3	12	16:10	7
Slavija S.	9	3	1	5	15:22	7
Slavija O.	9	3	1	5	12:29	7
Gradjanski	5	2	0	3	5: 9	4
Primorje	6	1	1	4	5:18	3
BSK	4	10 3	6: 6	2
Ljubljana. Zelo prijetno je presenetila svoje pristaše ljubljanska Svoboda, ki je v nedeljo porazila Jadrana v prvenstveni tekmi z 2 : L Od tekme do tekme se moštvo zboljšuje in pohvaliti je zlasti disciplino v moštvu, ki se na igrišču več ne prepira in tudi poedinec več ne igra egoistično, marveč za uspeh celega moštva. Le tako naprej in dosegli boste še lepše uspehe.
SK »Svoboda«, Ljubljana. Vljudno vabimo vse pristaše delavskega športa na redni občni zbor, ki se bo vršil v petek, dne 17. maja ob 19. uri v tnali dvorani Delavske zbornice (vhod Čopova ul.) Vse samostojne predloge je poslati na naslov: Fain Ciril, Glavna bratovska skladnica, Ljubljana, ali pa jih oddati pol ure pred občnim zborom v roke tajnika.
Obleke, klobuke, perilo, športne po-trebiline itd.
I | kupite ugodno pri 1 |
Jakob Lah
i i Maribor, Glavni trg 2 g
m v Mam. -
Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen » Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. ▼ Mariboru, predstaTitelJ Josip Ošlak v Mariboru.