BEI/NISTVO ZARJE Je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št, 8 itarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do lfi' (,t;Jue in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in tonikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo : : j IJROCNINA : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za lulro-O^rsko in Bosno K 21'60, polletna K lO^O, četrtletna t!‘40, mesečna K 1 "80; za Nemčijo celoletno K 26’40; za ostalo inozemstvo in An.eriko celoletno K SC1—. • Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikom , ob pol 11. dopoldne. \ •. *\ .b I tJPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulioi Stev. 6, IL, ra: uraduje ca stranke od & do 12. dopoldne in od 8. do 7. zvečer Inseratl: enostopna petitvrstica 80 vin., pogojen prostor, poslana! nt in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravniStvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. ——- Reklamacije Usta so poštnine proste. k Stev. 658. V Ljubljani, v četrtek dne 14. avgusta 1913. — m rji, i i Leto III. j Sodrug Avgust Bebel — mrtev! . i * • Iz Berlina prihaja huda vest: Senior in odja nemške socialne demokracije, poslanec Avgust Bebel je mrtev. Mogočnega bojevnika ii velenadarjenega voditelja proletarske arma-1e ni več med živimi. Povsod, kjer je znana lojska modernega delavstva, poznajo ime Avista Bebla, povsod bo napravila vest o nje-jovi smrti najglobokejši vtisk. Z Beblom od-feia 'yz življenja osebnost, kakršnih se poraja It malo; in njih sledovi ostajajo neizbrisni v ivljenju in v zgodovini. Bebel ni bil le Član so-tialno demokratične stranke in njen odlični pr-voboritelj; z njim zapušča tudi krepka, značajna zanimiva individualnost ta svet. In četudi je sejalna demokracija'organizacija, ki črpa vso ivojo moč iz ljudskih množic in ne more biti v hojem razvoju in napredku odvisna od posameznih oseb, zapusti Beblov odhod vendar vrzel, ki se ne bo dala meni nič tebi nič zama- NemSka socialna demokracija je srečna, :er ie imela za vse potrebe teorije in prakse rldno odlične moči. Strogo znanstveno delo Karla Marksa, ki ga resna veda čimdalje bolj fjznava in vpošteva, je izvedlo delavstvo iz itopičnih stremljenj na polje realnega dela, za ;atero mu je podalo trdno podlago, ki je v svojih glavnih delih še danes nepremakljiva, četudi je poznejši študij v tej in oni podrobnosti napravil korekturo. Pomogel mu je pri tem delu Friderik Engels, in ko je Marks zatisnil oči. je fc'ni?efs sam nadaljeval, kar sta skupno zapo-Ja. V Ferdinandu Lassallu je našlo nemško delavstvo 'ognjevitega agitatorja in ženialnega i^nizatorja, ki je v tisočerih delavskih srcih v^al bojevitost in v tisočere delavske duše (gjadil samozavest, brez katere ni zmage. V Nemčiji je dozorela teorija socializma; \ fjemčiji je nastala mogočna organizacija soci-^ln0 demokratične stranke, ki je postala vzor V§ei novj internacionali. In srečna usoda je ^aJa tudi zatiaprej stranki ljudi, s katerih de-se je kljub najtežjim oviram, najhujšim pro-razvijal3* da ie danes najmočnejša t^nka v Nemčiji. Med možmi, ki so posvetili svoje življenje Ualni demokraciji in stoječ na prvih mestih Vvedli nemški proletariat do moči in ugleda, Vbil Avgust Bebel eden prvih. Prvi Pa je bil k ed tistih, ki so se naravnost iz proletariata Cvzpeli na odgovorna mesta in naposled v ;^jStvo stranke. Marx, Engels, Lasalie — vsi y,5ili akademiki. Med delavstvo jih je privedlo isto znanstveno spoznanje, da je socialno Wašanje problem vseh problemov in da se ^re le iz proletariata organizarati ona revo-Hcionarna armada, ki ima človeški svet postaviti na druge, trdnejše in pravičnejše temelje, lebel pa ni imel sreče sistematičnih naukov, ki [j mu bili olajšali spoznanje in ga kot dobri po-tiočniki spremljali pri poznejšem delu. Prišel je i delavstva, in vse svoje znanje si je moral prikriti z lastnim trudom, kot samouk, ki mora telo navodila zajemati sam iz sebe. Kdor pa e čital Beblove spise, kdor pozna njegove sijajih govore v nemškem državnem zboru, na Urankinih zborih nemške socialne demokracije Id na kongresih social, internacionale, pa mora hudovati bogato, mnogostransko znanje, ki liga Je priddbi! nekdanji strugarski pomočnik V najneugodnejših okoliščinah. Kot pisatelj in iot politik je prišel Bebel v prve vrste na Nemškem, in tudi najodločnejši nasprotniki ne litajujejo njegovega velikega pomena. Bebel ni prižel kot socialni demokrat na ivet.Pač pa je bilo njegovo srce revolucionarje v prvih letih mladosti. To je bila takore-oč njegova dedščina. V dobi njegove mladosti so privlačili uporne duše nacionalni ideali. Zedinjenje razkosane Nemčije, ki od samih mej iti dinastij ni mogla nikamor, je tem bolj navdu-Cevalo vsa idealna srca. ker je vsa reakcija Mnačevala to stremljenje za zločin in preganila njegove pristaše kakor hudoddce. Nešte-vilne male dinastije so trepetale z!*svoj obstoj ji za svoje koristi, ki so se jim zdele ugrožene od zedinjenja. In fevdalstvo, ki je itak z veliko itvoljo opazovalo gmotno uveljavljenje kapitalistične buržvazije, se je enako odločno bratilo vsakega združenja v strahu, da pride v tnotni Nemčiji še bolj ob vpliv in moč. V službi teh faktorjev je stala birokracija in policija, ki > preganjala patriote kakor pozneje zedinjena iemčija socialiste. Prav s svojo nestrpnostjo in s svojimi prodni pa so reakcionarne sile ustvarjale, patriote. Svobodni duhovi so videli reakcijo, Čutili so ijen pritisk, in kar je ona navidezno najbolj pre-janjala, to Jim je postal najvišji ideal. Tudi Be-el se Je ogreval za zedinjeno Nemčijo in s to iefo je združeval svoj demokratizem, ki se trn je zdel neločljiv del nacionalizma. Kajti tudi policijska reakcija je metala vse v en koš; pa- triot in demokrat sta ji bila identična pojma, ječa in trdnjava pa edino primerno bivališče. Avgust Bebel je res doživel politično zedinjenje Nemčije. Ali to se je izvršilo vse drugače, nego je bil mladenič pričakoval. On je mislil, da bo uresničenje njegovega ideala plod boja demokracije z reakcijo. Pred očmi mu je bila svobodna Nemčija brez neštetih dinastij, Nemčija, v kateri bo vladalo ljudstvo in dajalo zgled celemu svetu, bodreč ostale narode s svojim primerom, da se osvobode. 2e takrat je v Beblovi duši živela ideja svobodnih in zedinjenih narodov vse Evrope. Ali Bismarkova Nemčija se je porodila na drugačen način. Ne proti njihovim tiranom, temveč proti francoskemu narodu je povedel nemška plemena v boj in s falsificiranim brzojavom je izsilil vojno. To ni bila metoda, na katero je bil mislil Bebel. In ta politika krvi in železa ga je takoj prve dni odtujila državi, po kateri je bil hrepenel vsa svoja mlada leta. Od premagane Francije je nova Nemčija izsilila Alzacijo in Loreno. Takrat je vstal Bebel in z vsem svojim živini temperamentom, z vso svojo sijajno zgovornostjo je obsodil ta rop svoje domovine nad Francijo. Bismarkova Nemčija pa se je maščevala — njemu in Liebknechtu — z onimi sredstvi,ki jih je prevzela iz predmarčne dobe: S sodiščem in z ječo. Nekdanji patriot Bebel je bil veleizdajalec. To ga ni presenetilo, kajti Bebel je med tem že našel rešitev uganke: Spoznal je, da je vse gorje sedanjega sveta utemeljeno v socialnih razmerah, v bridkih izkušnjah življenja je prsnc-tično našel resnico, ki jo je bil Marx teoretično razvil, da so politične razmere le vrhna zgradba na fundamentu gospodarskih razmer. Demokrat Bebel je postal socialni demokrat. Od tega časa je imela Bismarkova politika malo tako odločnih, pogumnih in učinkovitih nasprotnikov kakor Bebla. V bojih z Bismarko-vo zunanjo in notranjo politiko je rasla Beblo-va moč. Pretrpel je dobo socialističnega za>-kona, s katerim je mislil železni Bismark zatreti socializem in poteptati socialno demokra^ cijo. Ali to delo je bilo tudi nemškemu velikanu pretežko. Z nezaslišano brutalnostjo je preganjal vse, kar je bilo socialističnega. Policijski izgoni, konfiskacije, zapori, gospodarsko uničevanje — vse so poizkusili Bismarkovi biriči; ali dan je prišel, ko je mladi Viljem, čigar dedu je bil železni kancelar pridobil cesarsko krono, vrgel Bismarka med staro železo, preganjana in uničevana socialna demokracija pa je nadaljevala svojo zmagoslavno pot kljub Bismarku in Viljemu. Bebel pa je bil v vseh bojih aktiven vojak in vojskpvodja. S peresom in v parlamentu se je vojskoval. In če je danes nemška socialna demokracija ogromna organizacija, ki ponosno lahko trdi. da ima pretežno večino naroda pod svojo zastavo, če zastopa nemške delavce danes 111 socialističnih poslancev v berlinskem državnem zboru, če je stranka očitno na poti do politične moči, ima Bebel za to velikanske zasluge, ki jih bo šele bodočnost popolnoma ocenila. Bebel je bil ljubljenec nemškega delavstva. Lahko se pravi, da ga1 v Nemčiji ni tako popularnega človeka, kakor je bil Bebel. Starim in mladim so se oči zakresile, če so le slišali njegovo ime. Shod. na katerem je Bebel govoril, je bil vedno izreden dogodek in nobena dvorana ni bila dovolj velika za zbore, na katerih je on nastopal. Pa vendar ni bil nikdar demagog. Popularnosti ni iskal; ta je prišla sama. Delavci so poznali njegovo delo, čeprav ni hodil z njim na semenj. In ker so znali oceniti, koliko je storil za stranko, so ga ljubili kakor očeta. Velik je bil Beblov pomen v internacionali. Nobenega svetovnega socialističnega kongresa ni bilo brez Beblove udeležbe in na vsakem je igral veliko vlogo, ker so bile povsod znane njegove bogate izkušnje. Kakor so ga pristaši ljubili, tako so ga nasprotniki spoštovali. S pravim viteštvom si je pridobil splošen ugled. Kajti kakor je bil odločen in neodjenljiv v svojih načelih, tako je bil ob vsej eneržiji in neustrašenosti pošten v boju, in nikdar se ni posluževal nedostojnega ali dvomljivega orožja. Njegova objektivnost je bita tako brezmejna, da so ga nelojalni nasprotniki včasih celo hoteli izigravati proti stranki, trgajoči iz celih del posamezne stavke in napeljujoči s to znano nepošteno metodo vodo na svoj mlin. Tako so hoteli napraviti iz njega, najodločnejšega zagovornika miru med narodi za — militarista, ker je dejal, da bi še on vzel puško na svoje stare rame, če bi bila svoboda domovine res v nevarnosti. Tako so ga hoteli klerikalci izrabljati zoper svobodno misel, ker je v svojih spisih priznaval zasluge, ki si jih je v preteklih časih tupatam pridobila cerkev. Seveda so pri t£*kih citatih previdno zamolčali Beblovo kritiko vsega sistema, katere niso mogli izpremeniti posamezne iztrgat-ne, od organične zveze ločene besede. Sovražniki, pa tudi polovičarski prijatelji socialne deokracije. takozvani simpatizanti, so očitali Beblu »ortodoksijo« in »dogmatičnost«. Ta sodba Je bila skrajno zgrešena, in izreči Jo je mogel le tisti, ki ni dobro poznal Beblovega delovanja. Seveda je med socialno demokracijo in med biiržva-znimi strankami razlika. Politična organizacija proletariata Je ustanovljena na podlagi temeljnih načel, katerih ne more in ne sme nikdar zatajiti, če noče izgubiti svojega pravega značaja. V najljutejšem boju morajo oči vedno ostati uprte v cilj, ki ga mora delavstvo doseči, ako hoče zmagati in se osvoboditi. In strogo vpoštevanje fundamentalnih načel je tem nujnejše, ker se na poti do cilja tem bolj množe vabe, čim bolj narašča moč proletariata. Pri sprejemanju dnevnih uspehov pa je treba vedno vprašati, če približujejo delavstvo cilju, ali ga zadržujejo na poti, ali pa1 celo OdVajaJo od nje. V tem je bil Bebel vedno strog sodnik in vedno je rajši žrtvoval provizorične rezultate, kakor da bi bil socialistično vino mešal s kapitalistično vodo. To mu je pribavilo veliko sovražnikov v krogih, ki so želeli pomoči socialnih demokratov za svoje namene. Ali za nemško socialno demokracijo je bila prava sreča, da je stal Bebel vedno na straži. Njegova načelna neodjenljivost in bojevita odločnost ga pa nikdar ni zaslepljevala in ni napravila iz njega starokopitneža. To že zradi tega ni bilo mogoče, ker je bil Bebel kljub svoji beli glavi v srcu mlad in je imel vedno odprte oči za življenje in za njegove potrebe. Bil je učitelj, ali tudi sam se je učil vse do svojih starih let. Nikdar ni sodil prenagljeno in vse, kar je dejal je utemeljeval. V načelih dosleden, v taktiki premišljen, tako je vršil svoje ogromno delo za delavski razred in njega jasnejšo bodočnost. Nemogoče je dovolj pravično oceniti čisto mednarodno mišljenje in delovanje Beblovo. Leta 1871., ko Je protestiral proti aneksiji Alzacije in Lorene, ker jo je obsojal kot krivico zoper Francoze, je poplačal svoj čisti internacio-nalizem z dVemi leti trdnjave. Ali to ga ni ustrašilo. Za enake pravice narodov se je venomer bojeval s peresom in na tribuni. Njegova neprizanesljiva kritika pruske protipoljske politike in hakatizma je sijajen dokument socialistične mednarodnosti. In nikdar ni priznal Nemčiji pravice do zatiranja in izkoriščanja nekulturnih afričanskih narodov; brezobzirno je nasprotoval nemški koloniialni politiki in z železno doslednostjo je bičal zločine belih kultu-ronoscev nad ubogimi zamorci. Če so se razmere v nemški Afriki vsaj deloma zboljšale, gre socialni demokraciji in Beblu za to velika zasluga. Ogromno je delo, ki ga je Bebel izvršil v dolgi dobi svojega plodovitega življenja. Velikanska izguba za nemško socialno demokracijo je njegova smrt. Izguba pa je za proletariat vsega sveta: kajti ena armada je delavstvo vseh dežel v zgodovinskem boju zoper kapitalizem. Posredno ali neposredno učinkuje vsak uspeh in vsak poraz preko ožjih mej dežele. Delavstvo vsega sveta je črpalo velikanske koristi iz dragocenega Beblovega dela. Proletariat vsega sveta ga je izgubil in žaluje ob njegovi krsti. Pokoj bodi pepelu velikega, dobrega moža! Avgust Bebel je bil rojen dne 22. februarja 1840 v Kelmorajnu (Koln). Izučil se je za strugarja in se je že v mladih letih zanimal za delavska vprašanja. Leta 1860. je prišel kot pomočnik v Lipsko. Tam se je seznanil z raznimi agitatorji, ni pa prišel v socialno-demokratični krog. Njegova največja želja je bila takrat, postati samostalen. To mu je delalo velike težave, zakaj Saško je pač leta 1863. vpeljalo obrtno svobodo, toda on je v Lipskem veljal za inozemca in si je moral šele za 50 tolarjev, kar je bilo v tistem času zanj mnogo denarja, kupiti saksonsko državljanstvo. Leta 1864. je postal mojster in je moral kmalu izkusiti vse gospodarske bridkosti tega stanu, tembolj, ker so ga drugi mojstri sovražili zaradi njegovih poizkusov, izboljšati svojim pomočnikom položaj. Dajal jim je nekoliko boljšo plačo in delali so pri njem pol ure manj, kot pa pri drugih mojstrih. Brez kapitala je bilo že tedaj skoraj nemogoče izhajati. Ko so pa podjetniki izpoznali njegovo delovanje med delavstvom, kjer je leta 1865. postal predsednik lipskega delavskega izobraževalnega društva in član stalnega odbora nemških delavskih društev, so dosegli, da se je njegova delavnica skoraj bojkotirala. Se hujše ]e postalo v letih 1870. in 1871., ko vsled vojne skoraj ni bilo dela. Pozimi sredi vojne Je prišel v preiskovalni zapor, kjer j« sedel 102 dni. V tem času Je delo popolnoma usahnilo. Že leta 1867. Je bil Bebel v okraju Olau-chati Meerane izvoljen v tedanji severonemški parlament, leta 1871. pa v novi nemški državni zbor. Od leta 1869. je bil sotrudnik lista vDer, Volkstaat« v Lipskem. Po končani vojni so se gospodarske razmere izboljšale. Miliarde, ki so prišle iz Frarv cije v Nemčijo, so dajale nekal časa tudi malim obrtnikom zaslužka. Zato so se pa poostrili politični boji. Bebel si je bil že priboril socialno* demokratično spoznanje. Javno je že izražal svoje simpatije za pariško »Komuno« in z vso svojo zgovornostjo je kritiziral Bismarkova politiko, zlasti pa, da je Franciji vzel Alzacijjo in Loreno. Zaraditega nastopa je bil obtožen veleizdaje in lipsko porotno sodišče ga je dne 26. marca 1862 sočasno z Liebknechtom obsodilo na 2 leti trdnjave: dne 6. julija je pa dobil še 9 mesecev ječe radi razžalitve nemškega cesarja. Dvaindvajset mesecev ie odsedel vi trdnjavi Hubertusburg. Pozneje so ga nemška sodišča še večkrat preganjala in vsega skupaj Je v nemških ječah preživel blizu 5 let. Te Čase je vedno rabil za pisateljska dela, odnosno za pisateljske priprave. Leta 1889. Je popolnoma opustil kupčij* sko življenje ter se je popolnoma posvetil pisateljevanju, radi česa se je tudi leta 1890. preselil v Berlin. Najbolj znana je njegova v neštetih Jezikih razširjena knjiga »Žena in socializem«. Izmed njegovih važnejših del je omeniti sledeča S »Nemška kmečka vojna z ozirom na najvažnejša socialna gibanja srednjega veka«. »Krščanstvo in socializem«, »Mohamedansko-arabskal kulturna doba«, »Nedeljsko delo«, »Charles Fourrier«. »O položaju pekovskih delavcev« itd. Njegovo zadnje delo so spomini, ki jih jo izdal v dveh knjigah pod naslovom »Iz mojega življenja«. Njegova »žena« je doživela petdeseto izdajo. * Curich, 13. Vodja nemške socialne demokracije državni poslanec Avgust Bebel je danes ponoči umrl v Passuggu v kantonu Oraubtind-ten. Pogreb bo v soboto. Berlin, 13. Beblova hči Frida brzojavijo vodstvu nemške socialno demokratične stranke, da je njen oče ponoči pokojno umrl. Beblova zadnja pisma. Berlin, 13. V soboto je dobilo vodstvo nemške socialno demokratične stranke od Bebla pismo. y katerem pripoveduje, da ga je zopet »vrag zgrabil za vrat«. Ko Je prišel \fl Passugg, se Je dobro počutit in tudi prve dni ie še šlo. Zdaj pa prihaja že štiri dni zopet zastajanje krvi, ki ga ne pusti iz postelje in ga sili, da se izroča zdravnikom. Trije zdravniki iz treh različnih krajev so mu nasvetovali mir, in kuro. Zdaj hoče še počakati, kaj poreče tukajšnji zdravnik. Tolaži ga. da ima otroke in vnuka pri sebi. Sicer pa upa, da bo kmalu zopet' na nogah in pozdravlja prijatelje v stranki. — Danes, dve uri pred njegovo smrtjo, je prišlo pismo, v katerem naznanja, da je že izvršil svoje priprave za potovanje v Jeno na strankin zbor. Pogreb. Berlin, 14. Beblovo truplo se prepelje iz P?ssugga v Curih. Tam bo pogreb v soboto popoldne. Truplo bo sežgano v curiškem krematoriju. Beblov testament. Berlin, 14. V svoji oporoki, ki je bila sestavljena lani v Schonebergu pri Berlinu, določa Bebel, da se ima njegovo truplo sežgati. Če tam, kjer ga dohiti smrt, ni uredeb za sežiganje mrličev, naj se truplo prepelje v tak kraj, kjer imajo krematorij. Kraj naj določijo rodbina in strankino vodstvo. Pepel naj se y žari ali skrinjici shrani v Curihu poleg pepela njegove žene. Časopisi. Berlin. 14. Vsi večerni časopisi, nacionalno libeialni, napredni in centrumski posvečajo Beblu izredno častne spominske članke. Pozornost zbuja, ko mu posveča tudi »Kolnische Zeitung« zelo Časten nekrolog. Sožalje. Berlin, 14. Od številnih strankinih organizacij, od bratskih strank, od parlamentarcev, in drugih oseb prihajajo strankinemu vodstvu ves dan brzojavni in pismeni izrazi sožalja. Zadnli Javni nastop. Na binkoštni pondeljek je bila v Bernu v Švici medparlamentarna francosko-nemška konferenca v avli ondotnega vseučilišča. Francozi so poslali 110, Nemci pa 34 delegatov. Med temi je bil tudi Avgust Bebel. Časopisje je takrat poročalo, kako ginljiv, a obenem navdu- šujoc moment ]e bil. £o sta si pred zbranimi delegati Francoz D’ Estournelles in stari Bebel segla v roko. Konferenca le soglasno sprejela sledečo resolucijo: »Prva konferenca nemških in francoskih parlamentarcev, zbrana v Berlinu dne 11. maja 1913, protestira z vso odločnostjo proti ničvrednim šovinističnim hujskarijao vsake vrste, in proti kazni vrednim spletkarijam, ki prete na obeh straneh meje, da zapeljejo zdravi zmisel in ljubezen narodov do domovine na kriva pota. Konferenca ve in naglaša. da hočeta oba naroda po svoji ogromni večini mir. Zavezuje se, da bo brez odlašanja delovala na to, da se razpršijo nesporazumi in da se preprečijo konflikti. Od srca se zahvaljuje od naroda izvoljenemu zastopstvu Alzacije in Leene, da je s svojo velikodušno izjavo olajšalo zbližanje obeh dežel v učinkovito skupnost Svoje člane vabi nujno, naj vplivajo na vlade velesil, da omeje izdatke za vojsko in mornarico. Toplo priporoča konferenca predlog državnega tajnika Zedinj. držav Bryana v vprašanju razsodišč. V tem zmislu zahteva, da se spori, ki bi mogli nastati med obema državama, pa se ne bi dali rešiti diplomatičnim potom, predlože haaškemu razsodišču. Konferenca se zanaša na svoje člane, da razvijejo v tem zmislu krepko in trajno delovanje. Prepričana je, da bi zbližanje Nemčije in Francije olajšalo tudi sporazum med skupinama velesil, in da se s tem ustvari tudi rodlaga za trajen mir. Konferenca sklepa, da se njeno predsednišvo konstituira kot trajen odbor s pravico obojestranske ko-opcije, in nalaga obenem odboru, da skliče nove konference bodisi preriodično ali p# po potrebi.« Tc je bil zadnji nastop sodruga Bebla v Javnosti. Zadnji obisk. . V Avstriji je bil Bebel zadnjič lani 23. junija, ko je prišel na šestdesetletnico dr. Viktorja Adlerja. Curlh, 14. Bebel je umrl vsled otrpnenja srca. Truplo prepeljejo najprej y Chur, odtod pa sem. Dunaj, 14. Za dr. Adlerjem, ki je že v Švici, se odpelje danes posl. Skaret v. Curih, da se udeleži Beblovega pogreba. Dnevne beležke. — Odsek za socialno konferenco Osrednjega vsedijaškega podporniškega odbora v Ljubljani ima v soboto, 16. t. m. točno ob pol 11. predpoldne v mali dvorani »Mestnega doma« svojo prvo sejo. Gostje, ki se zanimajo za vazno socialno vprašanje slovenskega dijaštva, r Vojne strahote. Ko so Bolgari porazili desno krilo grških čet, so bežali Grki in popustili vso svojo prtljago. Med zaplenjenimi predmeti so našli Bolgari tudi pisma 19. grškega pehotnega polka. Nekaj odlomkov iz teh pisem naj pokaže pravi obraz »pomlajajoče« vojne. Tako piše n. pr. stotnik Samis, poveljnik 12. kompanije tega polka: »Ko smo prodirali, smo naleteli pet ur pred Seresom na bolgarske ko-mitačije. Razkropili smo jih. Nato smo požgali njihova selišča Dutli in Banico. Vse smo požgali in vse -prebivalce pomorili.« Vojak Tsan-tylas Nikolao piše svojim staršem: »Bolgari So uničeni. Požigamo njihove vas in morimo može.« Vojak Janis Tzigaridas: »Od Seresa do bolgarske meje smo požgali vse bolgarske vasi.« Vojak Zisis Kutumis poroča svojim staršem: »Na vsem ozemlju, ki smo ga obšli, ni ostal niti en Bolgar. Vsi so zbežali na Bolgarsko. One pa, ki niso utegnili zbežat, smo pomorili do zadnjega; njihove vasi smo požgali. Bolgari so uničeni.« Podčastnik Georgios Steriu poroča Svojemu bratu: »Kjerkoli smo hodili, tam nismo prizanesli nikomur. Vse bolgarske vasi smo požgali.« Vojak Kaliannis piše bratu: »Pomorimo vse jetnike.« — Ta pisma so bila pisana med 24. in 26. julijem. Bolgarska vlada jih bo priobčila v faksimilu. Seveda niso bile ostale zavezniške čete nič boljše od grških. Takšen je konec »križarske vojne«, ki jo je bil napovedal bolgarski kralj za osvojenje kristjanov izpod turškega jarma. — Kako presoja Vatikan zakonske zveze mlljonarjev. Zakonske zveze, sklenjene v k a* toliški cerkvi, so seveda neločljive in vsi poizkusi doseči v tej smeri kakšno reformo so satanovo delo. Tako diktirajo farji. Če pa gre za zakonske zveze miljonarjev, tedaj pa postane naenkrat najvišje cerkveno sodišče v Vatikanu popustljivo. Katoliški škof Boni de CasteHane se je bil seznanil v Parizu z miljonarjevo hčerko Ano Gouldovo in se je kmalu na to poročil z njo v Novem Jorku. Gouldova, ki je bila prej protestantka, je vstopila pred poroko v katoliško cerkev. Par je bil poročil v Novem Jorku sani nadškof Corrigan. Pred kratkim je vložila grofova soproga v Parizu tožbo za ločitev zakona, ker je dokazala moževo nezvestobo. Po ločitvi se je poročila s princem Helie Talley-rand-Perigord. Grof Boni pa je nato vložil v Rimu tožbo za neveljavnost njegovega zakona. Trdil je, da ni imela Ana Gouldova ob sklepanju zakona prave volje za zakonsko zvezo. In res! Najvišje sodišče v Vatikanu se je »prepričalo«, da ni bila grofova zveza z Gouldovo od vsega začetka nobena prava zakonska zveza. Da ta zveza res ni bila prava zakonska zveza dokazuje že to. da sta imela grof in miljonarka tri sinove. Pa naj poizkusi navaden zemljan doseči pri Vatikanu tako sodbo za »neločljivi katoliški zakon!« — Kulturna slika »z 20. stoletja. Iz Peterburga poročajo: V peterburški okolici, v Paro-hovoju, je cerkev v spomin svete Paraskeve. Vsako leto na petek pred 20. julijem roma prebivalstvo iz okolice k tej cerkvi, da gleda silno sirov prizor, ki se ponavlja vsako leto. Na zadnji strani cerkve je velika podoba mučenice Paraskeve. Tisočglava množica obdaja prostor in z napeto pozornostjo opazuje. Trije krepki fantje, ki stoje na odru, vlečejo dekle, oblečeno le v srajco, k sliki svetnice. Dva fanta jo držita za roke, tretji jo vleče za lase. Ko je tako privlečejo do podobe, mora dekle — ki je baje obsedeno — neštevilnokrat poljubiti sveto Paras-kevo in glasno se obtožujoč, prosi za odpuščtnje. Od teh muk je vsako dekle že napol onemoglo. Potem jo zopet spuščajo za lase na zemljo. Ko je na tleh, jej šiloma odpro usta in jej vlivajo nezmerne množine vode v usta, zato da se utopi hudič, ki je v njeni duši. Ta procedura traja tako dolgo, da se ubožica onesvesti. Tujec, ki Je slučajno prišel med te divjake, je vprašal, kaj d!a pomenja vse to. Povedali so mu, da je zapeljal hudič dekle v nečistost. Sveta Paraskeva po ozdravlja razuzdana dekleta in izganja hudiča iz njih. Šest deklet je še čakalo na »očiščenje«. Popolnoma vdane so bile in so se venomer prekrižavale. Ko je bil grozni prizor končan, so oblekli »ozdravljene« v bogato okrašena oblačila in jih sprejeli zopet med se. Kako velikanska množica gleda te divjaške prizore je razvidno iz tega, da so morali zdravniki 647 osebom pomagati, ki so se poškodovale v gneči. Dve ženi in tri otroke so pohodili tako, da so umrli. To se je zgodilo 20. julija 1913. v »kulturni« Rusiji, ne morda od boga zapuščeni vasici, temveč 20 vrst od glavnega mesta. — Velik proces. Iz Rima poročajo: Prav tako počasi, kakor znani božji mlini meljejo tudi mlini italijanske justice. 6. januarja t. 1. so bili znani izgredi v Roccagorgi, a šele 8. avgusta se je začela obravnava pred1 sodiščem v Frosinoni. Obtoženi seveda niso orožniki in vojaki, ki so streljali na množico tako, da je obležalo šest mrtvih in trideset ranjenih; obtoženi so poljedelski delavci, ki niso bili dovolj pametni, da bi pustili, da bi jih kroglje osvobodile vse bede in vsega trpljenja. Krvavo kopelj so uprizorili orožniki in vojaki o priliki demonstracije delavcev zoper občinsko upravo in zlasti zoper občinskega zdravnika, ki je nesramno izkoriščal prebivalstvo. Zdravnik je prodajal namreč sam zdravila in sicer za tako visoke cene, da so jih dobivali ljudje trikrat, celo štirikrat ceneje v lekarni sosednjega kraja. Poleg tega je očitalo prebivalstvo tudi zdravniku, da popolnoma zanemarja nepremožne bolnike in zato so zahtevali njegov odpust. Pri teh demonstracijah so aretirali nad 100 oseb; 45 od teh pride pred sodišče in obtoženi so razžaljenja uradnikov in nasilja. Eden obtožencev, Mucci, —a Za resnico. Roman. Spisal Jožef Laichter. (Dnlie.) XXX. V sobici, v katero se je vrnil, je dobil še Vaclava in Otilijo. Ta je počakala odhoda dijakov in pritekla povprašat, kako se je vršil ve-”r* Bila je zaspana, bleda vsled prevzemajoče Je dremote. Sedla je v copatah na zofo in zrla v vrata. Jedva je pa Ivan vstopil, je takoj živahno poskočila kličoč: i u dancs te bil baje neki novinec tu. In baje tako lep in vesel človek.« Ivan je po strani pogledal Vaclava. Hipoma se je pa spomnil Cilke in v njem je izkipela Jeza razžaljenega človeka. Obličje se mu je stemnilo in zaničljivo zatezaje posamezne besede, je odgovoril: »Govori vendar enkrat tudi o ljudeh, kateri imajo kaj v sebi, a ne le na sebi!« " »Ce je imel — ali ne, to je postranska stvar. A baš to te karakterizuje. da najpreje vprašaš po veselem in lepem človeku.« Otilija^ je vzdihnila. Pa naglo Jo je prevzela druga volja. Zvito je pomežiknila z očmi in vprašala s sladkim, prikritim glasom: u8aneš, s kom sem govorila v gledišču?« Ivan ie čutil fineso Otilije in se strašno namrdnil »Otilija, ti si neznosna!« je bruhnilo iz njega. Nemirno se je potem takoj slekel in šel spat. Pri njem ni bilo nič izrednega, vsak dan se je tako dogajalo, da se je pred spanjem še dolgo obračal z ene strani na drugo, ker ni mogel zaspati. Po takem-le večeru, ki ga je preživel s tovariši, je pa bila njegovo glava šjj bolj razburjena. Premišljeval je o tem. kar se je govorilo, o novih idejah in o svojih mislih, katere je razvijal iz teh, ki jih je vzprejel od drugih. In doslej je bilo vse to krasno, radostno; duše mu ni izčrpavalo. Ni še poznal muk, izvirajočih iz notranjih in zunanjih razporov. Pa dasi se je časih mučil, je imela njegova muka nadih radosti, da, popolnoma je bila preši-njena od tiste mladeniške sile velikih nadej in navdušenja, žarečega mu iz oči. Njemu se ni pripetilo še nič podobnega, kakor mnogim ljudem: izsanjani, idealni svet v njem še ni zadel ob realnost. On je naravnost in lahko zameta! realnost, ker je bil poln samozaupanja. Bila je to zlata, krasna doba; Ivanu se je smehljalo mnogo spomladne sončne sreče. O svoji osebni sreči sicer ni sanjal; baš v tem je tičala vsa krasota, ker je odkritosrčno želel srečo drugih, ker so bili ideali, katere je imel čisto neosebni in občečloveški. Koliko je bilo tu ljubezni, sile prepričanja in vere? Niti ta zmešani in s slabimi lastnostmi napojeni svet ni omajal njegove ljubezni in vere. Kritikoval je, a ker ni še znal analizirati, je z groznim zaničevanjem le mahnil z roko nad vsim zlegom in bil prepričan, da premine. Saj on — on bode šele povedal svoje mnenje svetu, saj šele prihaja on, Ivan WW'‘ttf&ral zagovarjati iu8l zaradi hujskanja k zločinu. Od 45 obtožencev jih je 33 že od 6. januarja v preiskovalnem zaporu in so torej skupaj že 17 let v zaporu, še preden so bili sojeni. Med temi nesrečniki1 so tudi štirje nedo-letni, od katerih je eno dekle staro šele 16 let in osem žen. Kot civilne stranke nastopa devet orožnikov in vojakov, ki so bili zadeti od kamenja. Rane so se jim zacelile od .sedem do petnajst dni. To je velikanska zločin, a to, da so demonstrante postrelili kakor stekle pse, to je prav in za to se ne zmeni nobeno sodišče, obtožence bodo med drugimi zagovarjali tudi trije državni poslanci, od katerih sta dva socialista. osem drugih zagovornikov je pa tudi socialistov. Obravnava bo trajala nad mesec dni. — Podružnica: kovinarjev v Ljubljani sklicuje za nedeljo 17. t. m. ob pol 10. dopoldne v restavracij pri »Perlesu« svoj mesečni shod. Dnevni red: Poročilo za mesec iuli. Organizacija in taktika. Izlet nemških kovinarjev. Kovinarji udeležite se tega shoga vsi. K obilni udeležbi vabi odbor. — Občni zbor pomočnikov in pomočnic zadruge krojačev, krojačic. klobučarjev, krznarjev in rokovičarjev v Lubljani se vrši v nedeljo, dne 17. avgusta 1913 točno ob pol 10. dopoldne v salonu »pri Perlesu« Prešernova ulica. — Generalna vaja za »Kneza Semberljske- ga« bo danes točno ob sedmih zvečer v park-hotelu »Tivoli«. Dame in gospodje, ki so obljubili svoje sodelovanje v komparzerifi, naj blagovolijo priti že ob pol sedmih na potrebni razgovor. Priti je ob vsakem vremenu, zakaj, če bi deževalo, bo vaja v dvorani. — Planinska koča ob Triglavskih Jezerih. Nemško in avstrijsko planinsko društvo gradi ob Triglavskih jezerih novo kočo, ki bo veljala okolo 20.000 K. Kljub letošnjemu neugodnemu vremenu napreduje stavba dobro in bo do jeseni pod streho. Prihodnje leto bo otvor-jena. — Žrtev alkohola. 9. t. m. so našli zjutraj ob šestih delavca Franca Kavšeka mrtvega pred hišo Permeta v Ivančni gorici. Kavšek je ležal v cestnem jarku, z obrazom na tleh. Kavšek je bil znan alkoholik in je bil tudi 9. t. m. zelo pijan. Najbržeje je zaspal pred Perme-tovo hišo, v spanju se prevrnil in se tako zadušil. — Zadušil se je. Iz Zagorja nam poročajo: 8. t. m. popoldne je delal rudar Ivan Rozina, rojen 1. 1879 v Čemšeniku pri Kamniku, v rovu Kisovec. Plast peska se je odtrgala in zasula delavca do vratu. Rozina se je zadušil. — Sirov častnik. Včeraj so pripeljali v deželno bolnišnico iz Kranja deklo Marijo 1 uršič, ki pripoveduje, da se ji je v kavarni pri Kranjcu v Kranju usiljeval v Kranju na dopustu bivajoči poročnik Friderik Kantsky. Ker je njegovo pohotnost zavrnila, jo je kavalirski poročnik oklofutal, jo vlačil za lase in jo zelo poškodoval. . — Nov zobotehnlčnl atelje v Ljubljani. Gospod Ferdo Palovec otvori dne 18. avgusta v Dalmatinovi ulici št. 5 poleg Kmetske posojilnice zabotehnični atelje. Gospod Palovec je sodeloval kot asistent 16 let v zobotehničnih ateljejih po večjih mestih v Avstriji ter v tujini in posebno pri znamenitem dr. P. Jaasu v Rotterdamu na Holandskem. Glej več v današnjem inseratu. _ , . x, — Sirovež. V torek dne 12. t. m. je sla neka delavka tvrdke Toeniess v jiisarno po, svojo delavsko knjižico, ker Je razvezala delovno razmerje. Dotični uradnik, Lebitsch po imenu, pa je, namesto da bi takoj storil svojo dolžnost m izročil delavki zaprošeno knjigo, prijel ubogo ženo ter jo s tako silo pahnil v steklena vrata, da je žena zadobila pri tem znatne poškodbe na glavi in se zgrudila oblita s krvjo. Sploh se ta dični gospod obnaša nasproti podrejenim kot Arnavt v balkanskih gorah in skrajni čas bi že bil, da ga gospod Toeniess primerno pouči, kako naj se vede napram delavcem. Delavci so ljudje in zahtevajo, da se z njimi občuje tako kakor je pri civiliziranih ljudeh v navadi. Upamo, da zadostuje enkratni opomin, če pa ne potem bomo g. Lebitschu dali krepkejšo lekcijo. > __________ ”7 Nflpad na trgovskega potnika. V torek' so pripeljali v Ljubljano nezavestnega trgovskega aprovizacijskega potnika gosp. Hernnna Melichena, ki je potoval tudi za tvrdko der & Verovšek. Govore, da so ga pri Tržišču poleg Mokronoga fantje pretepli. Zaslišali ranjenca ni bilo mogoče, ker se iz nezavesti ni vei prebudil in je danes vsled poškodb umrl. — Izreden blagoslov. Zena nekega stražnika v Zagrebu je v torek porodila štiri otroke. Vsi so umrli. Mati se počuti primeroma dobro. ~ 1 ržič. (Malomarnost naših zdravnikov.) \ nedeljo se je dogodil tukaj slučaj, ki v 'jasni luči pokazuie, koliko ceni današnja družba, človeka brez cvenka in naslova. Tukaj živi /ena delavra F. V., ki je že od jeseni na bosenski meji na izrednem službovanju. Ona stanuje pri svojih staršh, pri dveli starih, postrežbe potrebnih ljudeh. Vrhu vsega gorja bi bil moral zagledati luč tega sveta še naslednik ubogega rezervista. A zagledal jo ni. to po zaslugi naših zdravnikov. Poslali so najprej po dr. navhno, tega je baje bolel križ. potem so poslali po okrožnega zdravnika dr. Mayerja, tega pa ie bolel prst. Ker ni bilo nobenega zdravnika je prišel otrok mrtev na svet. Dr. Mayer si je sam o sebi leliko napravil sodbo. Ko so mu povedali, da je otrok mrtev, je rekel, nesite ga v mrtvašnico, pridem ga tja pogledat, saj tako veni, da bodo po Tržiču govorili, da sem jaz zakrivil njegovo smrt. To tudi res govore, ljudje pa tudi pravijo, da bi bila nedvomno oba zdrava, če bi bilo treba iti k bogatinu. Za delavca, pri tern pa še za takega, ki brani do movino m nič ne zasluži, ni zdravniška pomoč, ker jo ne more plačati. Detomori se kaznujejo z večletnim zaporom, radovedni smo kakšna kazen zadene našega okrožnega zdravnika, ker se no potrudi, da bi rešil življenje, kjer bi bilo mogoče. — Pevska vaja v Tržiču se vrši v soboto v' JJ° uevski vaii °dhod na planino Kovce. Vabimo vse sodruge pevce, da se udeleže tega izleta. — Kranjska gora. Vsled slabega vremena odpade koncert in_veselica letoviškega društva. Nepreklicno bo 15. t. m. ob vsakem vremenu z ravnoistnn vzporedom. — Bitka ob Bregalnici, ta toliko pričakovani film tudi včeraj ni še dospel vsled pogre- danesVFilme^ZtPariZa, Se predvaia gotOV° 'h j fone vs,ed te zamude na sporedu do pondeljka, tako da bo vsakomur mogoči, da si ga ogleda. Velezanimiv j« tudi spored z dramo »Deklica iz vsetržnice« D°sti smeha^vzbuja Moric in velefina veseloigra *^r' va noč«.*— Jutri »Zaga«, Nordiskfilm in b0'm film. — V soboto »Pastirice iz Jory«. Štajersko. , — 1000 poštnih zavojev je zgorelo. Ko Je pnpeljal v torek ob desetih zvečer poštni vlak iz 1 rsta na južni kolodvor v Gradcu so za" P^ili, da se močno kadi iz poštnega voza. ki je bil tretji za strojem. V vozu je bilo okolo 1000 postnih zavojev za progo Trst^Dunai Ko * odprl, voz, je bušnil velik plamen iz voza Postajna požarna bramba je ogenj pogaja Za-so b^‘ ?amo deloma ogoreni, odpošljejo adiesatom. Največ zavojev je bilo naslovljenih za Dunaj, nekaj tudi za Gradec V pol iška prepriča In oči so mu plamtele, obraz mu je gorel. »O, ko bi že mogel dokazati! In naj bi bil samo učitelj, toda kakšen Ali pa kakor tisti duhovnik, o ^aterem je čital, kakor tisti duhovnik bi Sel'y tovarno med delavce in delal pri strojih. »Mikyska se bo pre pričal in vsi se bodo prepričali! O. kako zoprno ie bogastvo, in čemu je to bogastvo? Tolsto živi tudi uborno---------------Tolstoj se Je odrekel vsemu, zakaj bi se jaz ne, zakaj se ne bi jaz. * In je sanjaril in ganljivo sledko mu je bilo, bil je srečen, sluteč bodočo požrtvovalnost. Ljubek, melanholičen polusvit je napolni njegovo dušo. in z obema rokama si je obje razbeljeno obličje. Nad glavo so se mu zgrinjali valovi tihote in teme; noč je naglo napredo-vala A ko je razklenil roke in se zopet s široko odprtimi očmi zagledal v strop, se mu je zdelo. Kakor da mu v tihoti govore tajni, neznani in globoko resni glasovi. In med njimi se je ozval naenkrat ljubezniv, dražesten glasek in žareče oci so se mu žarele v temi. Tu se je Ivan vlegel. h®™"1 se srečno in se ves odel s pernico. »Mikyska, saj imam jaz že svoje eteriško bitje, saj imam svojo zvezdo, Blaženka, Blaženka!« je šepetal na postelji. In sedaj je znova sanjaril o idealu uboštva, toda pri vseh teh sanjarijah, razvijajočih se v novih izpremembah, ga je Že spremljala tudi Rlaženka. In zdelo se mu je, da bi z Blaženko šel na vas poučevat preprosto mladino, ali pa kam v gozdno samoto obdelovat polje, da bi z Blaženko potoval po domovini, oznanjal ljubezen in dobroto ter vcepljal vero v prihodnji, boljši svet. »Blaženka, počakajte, ko boste pozneje enkrat vendar-le razumela Kreutzerjevo sonato, se vam bodo šele odprla cela nova obzorja; potem se bodeva šele lahko pogovarjala.« Videl jo je j)red sabo v preprosti obleki. In zdelo se mu je. da jo ^rijemlie za majhno ročico, in da bi bilo tako naravno, ako bi se imela rada. »Blaženka. saj je Mikyška tako dejal, in jaz to priznavam. Vi boste, vi ste ž« moje eteriško bitje.« Od sreče je zatisnil oči, a Bla-ženkina posta>-va ni izginila. Potem se ni več zganil. Oči so mu ostale zaprte, in pravilnemu dihanju, oglašajočemu se že davno z Vaclavov e postelje, se je pridružilo tiho, srečno, pravilno dihanl« Ivanovo. (Dalje prih.) K. JURMAN OPTIK IN ŠPECIALIST LJUBLJANA -m Selenburgova ulica Optični zavod z električnim obratom. — Aparati, poljska kukala, daljnogledi. Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujejo v lastni delavnici. — Strela. Iz Št. Jurja ob Juž. žel. porodi Strela je udarila v gospodarsko poslopje koba Mastnaka in je vžgala. Poslopje je po-slnoma pogorelo. Goriško. — Nov uspeh v Nabrežini. Izpor v mra-iorni obrti »Cava Romana« v Nabrežini, o iterem smo poročali, se je končal s popolnim ^jehorn iznrtili delavcev, in v pondeljek dne I. avgusta so klesarji zopet pričeli z delom, jpor je nastal vsled muhavosti g. Wildija, ki danes obžaluje svoje postopanje. Njegovo kesanj’ smo slutili takoj po izbruhu gibanja, ker k g. W„ čim je opazil, da delavstvo ne pozna »Šale« izjavil, da je pogrešek od njegove strani, in delavstvo naj bi se vrnilo na podlagi te izjave na delo. Če bi bilo delavstvo sledilo njegovim besedam, bi dosegel g. Wildi tako svoj cilj. Ali delavstvo je imelo odprte oči in zaslombo v svoji organizaciji. Ko mu je komisija izročila zahteve izprtega delavstva, je g. W. opustil svoj prvi up, pa je začel groziti s tožbo misleč, da bo s tem vznemiril delavstvo. Ali (udi s tem se je zmotil. Zahteve delavstva so bile sledeče- Dodatek k delovni pogodbi, veljavni od i. februarja 1910. do 31. januarja 1914 za mramorsko obrt »Cava Romana Hans Wildi* v Nabrežini. Med prizadetimi strankami se je določilo sledeče: I. Dela. za katera m mogoče sporazumno določiti cene. bodo vršili stalni delavci po dnevni plači. Ako ne bi bilo za tako delo dosti delavcev po dnevni plači, je vpoštevati sledeče tri kategorije plač in sicer: 1 kategorija po 75 vin. na uro, II. kategorija pj 70 vin. na uro, III. kategorija po 65 vin. na iro. Opomba. Zaračunavalo se bo od tre-notka. ko delavec odda komad. Dodatek. Za starejša delavce in za one. ki niso še zadosti zmožni, je veljavna prejšnja tarifa. II. 5odstofna višja pteča delavcem, po dnevni plači. III. Cena se določi skupno med zastop-nkom tvrdke in tremi od delavcev izvoljenimi zastopniki. IV. Za prenes takih komadov v delavnico, ki i,ih štirje delavci sami ne zmagajo, ima skrbeli tvrdka sama potom svojih težakov; temu delu prisostvuje tudi dotični delavec, ki Ima komad izdelati. Splošne določbe. 1. Clam komisija, ki vodi gibanje kakor tudi druge delavce se ne morejo brez opravičenega vzroka odpustiti. 2. Pedstoječi dodatek stopa v veljavnost po končanem sedanjem gibanju ter velja do poteka omenjene pogodbe oziroma do ve-liavn'»stt nove pogodbe. — V Nabrežini, 9. avgusta 1913. — Za komisijo: Zamfi Giusto, čer-Leli Maks, Sirk Ivan. Lorenzutti Feidinando, anrtclotti Adolf. Strgonšek Ivan. — Za zvezo !Llavrf»v s kamnom v Avsriji A. Ivančan, s. r. Za podjetje »Cava Romana Hans K; Heidler. s. r ravnatelj - Za danes kndi 1p omenjeno, da je bila ta pogodba po SiSolS Dogajanju obojestransko sprejeta in so dosegli popoln uspeh. Nekoliko zanimivost o tem gibanju povemo pa še v soboto. Trst. jugoslovanska socialistična mladina. Vsi člani so vabljeni, da se danesljivo udeleže sestanka, ki bo v petek 1£ t. m. ob 3 pop. v gostilni »Internacional« via Boccaccio. Dnevni red: Ustanovitev tamburaš, zbora. Odbor. Koze v tržaški otroški bolnici. Iz Trsta nam poročajo, da so oboleli štirje otroci v tu-kaišnl otroški bolnici za kozami. Otroke so prenesli takoj v izolirno bolnico. Na kakšen način se je zanesla ta bolezen v bolnico, še ni pojasnjeno. Stanje dveh otrok je zelo opasno. — MHjonarjev konec. Na tržaškem občinskem pokopališču se je na grobnici svoje rodovine v torek zjutraj zastrupil, miljonar Konstantin Cassab. Pokojni, ki se je napil fenitove kisline, je bil znan kot brutalen čjovek. la je nečloveško pretepal in mučil svojo deset let staro edino hčerko. Sedaj bi bil zaradi tega obsojen, a se je sodil sam. Zadn|e vesti. KAJ HOČE BERCHTOLD? Dunaj, 14. Oficiozno poročajo, da Avstrija kljub ruskemu umikanju ne opusti svoje Politike. ki je utemeljena v tem, da ponižanje Bolgarske ne more zagotoviti miru na Balkanu. Tudi osamljena se bo Avstrija trajno trudila preprečiti ponižanje in premočno zmanjšaje Bolgarske. (Če je Berchtold tako pravičen mozt in tako vpliven, naj bi bil Grkom dejal kakšno besedo zaradi Kavale, dokler je‘bil čas. Zdaj, ko so opravili brez njega, naj pa da mir.) STAVKE. Dunaj, 14. Stavka pri dunajskih špedicij-skih tvrdkah je uspešno končana. Moravska Ostrava, 14. V rudniku »Sophie« ki je last šleske premogokopne družbe, je 500 delavcev zaradi plačilnih zahtev zapustilo delo. Stavka je popolna. Barcelona, 14. Dvestotrideset tekstilnih tovarn je še zaprtih. Število stavkajočih znaša 22.000. Po drugih industrijah se dela. ODRIN. Berlin. 14. Iz Carigrada javljajo: Bolgarski delegat Načovič je obiskal več poslanikov, da bi poizvedel, kakšen vtisk je napravila turška nota na velesile. Nekateri poslaniki so izjavili, če ima Bolgarska še kakšne predloge za mirno rešitev odrinskega vprašanja, tedaj se zelo, zelo mudi. Drugi so omenjali možnost, da se stori še en »energičen korak«. (In Turki ostanejo v Odrinu.) Pariz. 14. »Temps« javlja lz Peterburga: Rusija predloži velesilam, naj odrečejo Turčiji dovolejnje za 4odsto,tno zvišanje carine in vsako finančno podporo, dokler se v odrinskem vprašanju ne vda željam Evrope.« Frankobrod, 14. »Frankf. Ztg.« poroča: Obnovitev diplomatičnih zvez med Grško. Srbijo in črno Goro ter Turčijo se izvrši vsak čas. OGENJ V PIVOVARNI. Dunaj, 14. Včeraj ob pol 12. je izbruhnil v Wiener Neudorfu v pivovarni »Austria«, in sicer v skladišču ječmena ogenj, ki je v kratkih minutah razdejal vso stavbo. Posrečilo se je lokalizirati požar. Škoda znaša več stotisoč kron. Požigalec neki Brenner se je sam ovadil žandarmeriji. TISZA — PALLAVICINI. Budimpešta, 14. V krogih narodne kabine pravijo, da se bo afera med Tiszo in Pallavi-cinijem rešila, ne da bi bilo treba apelirati na sodišče. POVODNJI. Budimpešta, 14. Od vseh strani prihajajo zopet poročila o velikanskih poplavah, ki so povzročile silno škodo. PREDSEDNIK DUME ZASTRUPLJEN. Peterburg. 14. Predsednik dume Komja-kov je pomotoma namesto nekega leka zavžil raztopljen sublimat in se je zastrupil. Njegovo stanje je zelo slabo. Trije profesorji iz Moskve so se odpelali v Šipevko, kjer prebiva. EKSPLOZIJA. Rim, 14. Včeraj dopoldne je v Tiberski bateriji eksplodiralo dvoje malih šrepnelskih skladišč. Trije vojaki, zaposleni z napolnjevanjem bomb. so mrtvi. BITKA NA IRSKEM. Derry, 14. Med unionisti, ki so imeli slavnosten obhod po mestu, in nacionalisti, je prišlo do hudega boja z revolverji. Policija, ki je hotela napraviti red, je bila parkrat odbita. TRAMVAJ V CARIGRADU. Carigrad, 13. Ob velikanski radovednosti občinstva je začel včeraj voziti prvi električni tramvaj v Carigradu, ki ga je zgradila neka nemška tvrdka. ŽELEZNIŠKA NESREČA. Novi Jork. 13. Blizu Ristila v državi Na-braska je tovorni vlak s 40 vozovi zadel v oseben vlak. 13 oseb je težko poškodovanih. Vlak je vozil menažerijo. V splošni zmešnjavi je ušlo mnogo zverin. Iz Ristila so odposlali stotnijo milice na lov. MEHIKANSKE HOMATIJE. Mehiko, 13. Vstaši so opustili obleganje Torrecna. V boju je bilo 3200 vstašev. ubitih in justificiranih. Vladna vojska je izgubila 200 mož. ZASTRUPLJENJE. San Diego. 13. V Durangu so vstaši, ko so plenili, našli v neki pekarni pecivo, ki je bilo nastavljeno podganam. Ker. niso vedeli tega. so ga použili. Sedem oseb je umrlo. Odgovorni urednik Fran BartL^ Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v LJubllanl. Posestvo se proda zaradi bolezni pod zelo ugodnimi pogoji In sicer: HiSa St. 213 na Glincah z gostilniško koncesijo in opravo vred, krasen vrt, acetilenska lui itd. — HiSa št. 20 na Glincah z prodajalniškimi prostori, pripravna za vsako trgovino ker leži ob Tržaški cesti. — Hiša št. 116 na Ollncah iStotam z veliko delavnica, Več se izve pri lastniku Jos. Tribuč-u na Ollncah št. 37. 7PT* ~r— Zakaj pažfr t je „Pravi :zagrebški Franck: tako priljubljen pri naših gospodinjah? > Le zaradi svojih prednosti I krepak okus, zlatorujava barva, nedosežna izdatnost Tovarniška znamka: V; - \ Kavin mlinček. •iemtti/i&.su T Pošljite naročnino, če ie še niste 1 T i ■ i : Izšla, je znamenita etrckovna icnjigra „Nauk o serviranju" neobhodno potrebna za hotele In gostilne, natakarje in natakarice, sploh za vsako tilSo, ki mora kedaj postreči gostom. — Knjigi je dodano v pojasnilo razprav | 96 tabel z raznovrstnimi vzord in 338 nazornimi slikami. V platno vezana knjiga stane K 5’—, po pošti K 5 50, proti povzetju K 5*70. Naroča se le pri »Deželni zvezi gostilničarskih zadrug na Kranjskem* ali pa pri uprav-ništvu .Gostilničarskega Vestnika", Ljubljana, Gradišče štev. 7. — Pošilja se le proti naprej plačani naročnini ali pa proti povzetju. ■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a aononnaooonnnDnnnnaDiionoctmDaonnooooniiDnoDnnooooanonnoiiniionaaDODoaDoaoo DnDnnnnaaDDnnannnnoannDDannnnnnonanannnnnonDnncnaannDnoanaaiiniiiiiinaaoi naznanja slav. občinstvu, da o tvori ▼ Ljubljani, Dalmatinova ulica Štev. K (poleg Kmetske posojilnice.) i Ferdinand Palovec | = koncesionirani zobotehnik = 1 18. avgusta zobotehniški atelje B in se priporoča v obilen poset. — Izdeluje umetna zobovja, zlate krone, zobe na kavčukove plošče, in izvršuje tudi vsa v to stroko spadajoča popravila. Poseduje že številna priznalna pisma tako n. pr. od vodstva semenišča, predstojništva servitskega samostana v Inomostu In druga. Točna izvršitev. - Zmerne cene. □aaaDDaaaaDDDaaaDDaaaaDDDoaDDaaaDDDDaaaaaaDDDaaaaaaoaaaaaoaDaaaanoaaaDB □□□DnuaanannncmDiaiionnaannDnnnnnnnnnnannanDonnnaonntjnunonnoaDnonoDnc Preselitveno obvestilo. Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani ima od danes dalje svojo pisarno na Turjaškem trgu štev. 4, I. nadstropje t. j. v hiši vis-S-vis dosedanjega svojega stanovanja. Uradne ure so kakor doslej vsak delavnik od 8. zjutraj pa do 2. popoldne. Ob nedeljah in praznikih ni uradnih ur. V Ljubljani, dne 6. avgusta 1913. Načelstvo« • «- -- : ' . »TAJ£RIKO SLIVOVKO tropinovec, brinjevec, vse vrste likerjev ter H£»ICINALIII1 ZGANJA % in sicer štajerski konjak, borovničevec, vinsko žganje, žganje iz šipkovih jagod priporoča edinaŽganjamavCelju lastnik ROBERT DIEHL Cementne cevi v vseh merah, barvaste plošče itd. w Kranjska betonska tvornica Tribuč & Ko. Ljubljana. TV Telefon št. 296. .............................. Pisarna, delavnica in skladišče na TržaSkl cesti. Telefon St. 20«. Stopnjice, balkoni, spomeniki stavbni okraski itd. VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI, priporoča^ter^ vabTpn. slovMMk^občfnstvo. da sklepa zavarovalne pogodbe, posebno za življenje in proti požaru le pri njej. - BANKA ,SLAVIJA‘ ima posebno ugodne pogoje In prikladne naSne m zavarovale življenja. eni uriti za preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, «d najcenejši. Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom. Zivljenske police banke b av je so neizpodbitne in nezapadljive. Gmotno podpira banka .Slavija* narodna društva in organizacije, prispeva k narodnjmdobrodelnim namenom in_rtremi m oljsanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni rezervni fondi nad K 58 milijonov jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička je do> »eda izplač J C anom živinskega oddelka K 2,733.740 70 Kapitalij In škod pa je do sedaj izplačala K 123,257695 77. Vsa pojasnila daje ter cenike in razkaziia razpošilja drag Je n poštnine prosto GENERALNI ZASTOP „SLAVIJE“ VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI. — ,SLAVIJA4 Ker bo . vžigalice jugoslovansko socialno demokratične stranke že pošlje priporoča se v marljivo odjemanje vžigalice „Arbelterwille“. :: Naroča se jih pri upravi „ZARJE“ v Ljubljani. :: Pozor! :E3BE3: ------------------ Socialistična revija. —--------------- fW Izide na leto dvanajst številk. Cena: Za Avstro-ogrsko za vse leto 5 K. — Za Nemčijo 5*80 K, za ostale države 6'40 K. — Za organizirane delavce in dijake 3*60 K. Čeli letniki leta 1910., 1911., in 1912. po 2*50 K. Posamezna številka po 42 vinarjev. Naročnina se pošilja upravi »Naših Zapiskov* v Gorici. registrovana zadruga z omejenim jamstvom priporoča svoje bogato zalogo manufakturnega blaga, vedno svežega špecerijskega blaga kakor tudi otroških oblek, delavskih oblek, srajc, ovratnikov, čevljev itd. ===== po najnižji ceni. ===== Vabi se torej cenjene člane, da vse svoie potrebščine nabavljajo v svojem lastnem podjetju. Član lahko postane vsakdo, kateri plača pristopnino in delež v obro-::: kih do 40 kron. ::: Načelstvo. j| (§> glasilo socialističnega ženstva n Urednica: Alojzija vštebi v Ljubljani. n /sav Izhaja v Ljubljani po enkrat na mesec. Stane ^ n U w na leto 1’20 K. - Posamezna številka 10 vin. ^ U za slovenske delavce in prometne uslužbence izide vsako leto v za-::: ložbi »ZARJE*. ::: Za letnik 1914. naj se organizacije že sedaj naroče, da ga dobe pravočasno. — Cena mu bo kakor ::: vsako leto K 1*—. ::: Naroča se pri upravi Zarje v Ljubljani. Dr. Drag. Lončar Sit-vencev. D r. D r a g Lončar in njegova doba. G registrovana zadruga z omejenim jamstvom Glavna prodajalna v lastni hiši. Tri filijalke. / Valjčni mlin na lastnem posestvu v Podroteji pri Idriji. Istotam še dve lastni hiši, gozd in dva travnika. Ima nad 670 članov ter nad pol milijona letnega prometa. Vljudno vabi sl. občinstvo mesta Idrije in okolice na pristop. V svojih prodajalnah prodaja za svoje člane vsake vrste manufakturnega, špecerijskega in drugega blaga po stalnih cenah. Toči pristna vina in žganja, kupljena naravnost iz vinorodnih krajev. Društvo sprejema od članov tudi hranilne vloge ter jih obrestuje po ----------------- Koledarji: Žepni koledar za leto 1913. Cena 1 K- V zalogi so tudi še letniki 1912, 1911 Družinski koledar za leto 1913. Cena 1 K. 1910 in starejši Zadružni koledar za leto 1913. Cena 30 vin. Naši Zapiski. Dobe se po 2 K kompletni: 1908, 1909, 1910, 1911, 1912. »Zarja*: letniki za leto 1911/12, 1912/18, vezana po 14 kron. Naročila in pisma je naslavljati na