127. štev. Velja v Ljubljani in po pošli: c;!0 Telo , K 3r.O'- p#l lela ... „ 180’— £clrl leta . . „ 90'— la iuesec . „ SO — Za inozemstvo: celo leto . K 4S0*— pol lela. . , „ 2401— četrl led . „ 120 — m ujesec . „ 40 — V Ljublfani, torek 31. maja 1921. Poštnina plačana v gotovini. |0£q Za Ameriko: celoletno . . 8 dolar, polletno . 4 dolarje četrtletno. . 2 dolarja Novi naročnik! ua nosii)ajO naročnino po nakaznici 0 g I a s ' se zaratuuaju po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok tet 55 mm čiiok piostoi za cnkrai ‘i K za vefkrai uopust. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teielon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu ■L——!, štev. 8. Telefon štev. 44. ■ Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 160 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se Irankiraio — ZZZZ7ZZZ;. Rokopisi se ne vračajo. ~*~— ...... Ljubljanska gledališčna afera v koastituanti. Odgovor ministra prosvete na interpelacijo posl. Der-žiea. Zadoščenje akademski omladini. Beograd, 39. niaia. (Izv.) Današnja seja konstltuante se je pričela ob pol 10. dopoldne. Po prečltanju zapisnika o prošnjah lu pritožbah je minister za prosveto Svetozar Prlblčevič odgovarjal na Interpelacijo posl. tov. Deržiča glede razmer na ljubljanskem gledališču. Pribičevlč je izvajal: 0. posl. Deržič je stavil sledeča vprašanja: 1. Ali so ml znane desolatne razmere pri kr. gledališču v Ljubljani. 2. Ali sem voljan odrediti strogo preiskavo in nedostatke odstraniti. 3 .Ali sem voljan, odrediti strogo preiskavo o gospodarstvu na ljubljanskem gledališču in eveutuelne krivce kaznovati. Na 1. točko odgovarjam, da so mi razmere na kr. Ijublj. gledališču znane, a da so desolatne, o tein nisem popolnoma prepričan in mislim, da bo to potrdil rezultat preiskave, ki se že vrši. S tem sem ie odgovoril tudi na 2. vprašanje, ker je preiskava odrejena in se že vrši. Kar se 3. točke tiče, se razume samo po sebi, da se bo gospodarstvo z državnim denarjem podvrglo strogi kontroli in če se bo našla kaka krivda, Sc bodo krivci strogo kaznovali. Spor v Ijublj. gledališču je nastal vsled ravnatelja Rukavine, ali je za svoje mesto usposobljen ali ne. Kakor hitro sem zvedel za ta spor, sem poslal posebnega delegata v Ljubljano, ki mi je poslal tozadevno poročilo. Razven tega se vrši na licu mesta v Ljubljani preiskava ln zatrjujem g. poslancu, da bom postopal v tej zadevi strogo objektivno. Pripomniti pa utoram, da se ml ne zdi pravilno, da se stavila pokr. vladi od strani akad. mladine ultimatum, da se bo v slučaju, da ne bo odstranjen brez ozira na rezultat preiskave ravii. Rukavina* preprečila vsaka predstava. Priznavam, oa je ob priliki demonstracije v gledališču dne 16. aprila nastopala policija preveč ostro, da ne rabim drugega izraza. Jaz to pripo-znavain in je to dokazano po dosedanjih rezultatih preiskave ln ukrenil bom vse potrebno, da se to sanira. Obenem pa zahtevam, da se faktorji, ki za presojanje gledaliških razmer niso merodajni, v to stvar ne vmešavajo. Prosim g. poslanca, da so z mojim odgovorom zadovolji. Posl. tov. Deržič Je vzel odgovor ministra na znanje. Beograd, 30. maja. Na današnji dopoldanski seji konstituante je prvi govoril zemljoradnik Popovič. ki je kritiziral izvedbo agrarne reforme Zeinljorad. klub bo glasoval proti 3 oddelku ustave. Radikalec Cošič je obsojal politiko zemlioradnikov proti mestom, kajti mesta so virL viri kulture. Glasoval bo za ustavo. Komunist Todorovič se ie obširno pečal z delavskim vprašaniem. Musliman Šemsudin Saraimič ie govoril o posameznih členih, katere je odobraval in izjavil, da bo glasoval za ustavo. Dr. Trumhic snuje klub neopredeljenih. Posl. Deržič in Brandner priglasila svoj pristop. Beograd, 30. maja. (Izv.) Dr. Trumbič snuje klub neopredeljenih poslancev. Dosedaj so se priglasili dr. Ivanič, ki je izstopil iz radikalne- ga kluba, bivši minister neodvisen črnogorski posl. llišič in narodna socialista posl. Deržič in Brandner. Dr. Milenko Vesnič mrtev. Vprašanje njegovega naslednika. Naš majnik. Četrta obletnica je. Prav na rahlo se je danes javnost spominja in vendar je 30. majnik 1917 za naš uarod kamen mejnik. Pod bajoneti in v najhujšem terorju je prvo vstalo v Jugoslaviji slovensko ljudstvo ter napovedalo boj tiranom. Beseda takrat ni smela biti ostra In na zunaj jasna, toda majniška deklaracija ]e vendarle duševno sprožila plaz, ki je pokopal Avstrijo. In na teh razvalinah je strl verige svoboden naš narod. Ime, ki je sijaj tiste naše uporne ln junaške naše dobe, je že v mrtvaški knjigi. Mislimo na Evangelista Kreka. Kdo ve, aa-ko bi še danes držala harmonija, kj j0 Je takrat ubral slovenski narod, če bi bil še mož med nami. Težko je misliti danes na to, kako sprti In raztrgani so prijatelji iz junaške naše deklaracijske dobe. Težko je misliti, da Ima n. pr. skupina, ki štele med njo dr. Brezigar kot velika številka, za sabo največje osebne boje proti — recimo dr. Antonu Korošcu — kljub temu, da Je dr. Korošcu Isti dr. Brezigar v Junaški dobi posvetil celo svoj strokovni spis kot največ-Jemu apostolu In nosltelju Jugoslovanske Ideje . . . In list, ki nosi na čelni strani leto 54. In Ime našega naroda ter se smatra za vodilno narodno glasilo, se niti z besedico no spominja obletnico bojnih narodnih dni. Tako daleč nas je že pognala stara strankarska strast. Naj sl mi o današnjih strankah, o njlho- ga pozabili ne bomo: tiste zgodovinske dni, ko je dospel boj proti dunajskim trinogom« stoletnim našim gospodarjem, do vrhunca, tiste zgodovinske dni je bilo slovensko ljudstvo eno. A edinosti poznamo v zgo. dovlni našega naroda malo. Samo hlapca je strah spomniti se dni svojega robstva. Moža, ki Je bil rojen svoboden ln šiloma uklenjen, ln tak mož Je slovenski narod, svoje Ječe ni sram. S ponosom prizna, pa naj se dogodi karkoli, tiste ljudi, ki so se sklenili, četudi po različnih potih hodeč, v eno vrsto z eno samo mislijo: streti verige. In ta spomin svobodnih borcev nam Jv trideseti majnik 1917. Do kraja nam bodo svete roke, ki so dvignile takrat v krvi za naš narod zastavo svobode. Zaželjena naša narodna država se prav*, kar oblikuje. Tega oblikovanja se ne udeležujejo vse naše struje, kakor so se udeležile povzdige majniškega prapora. Iz gole strankarske strasti in hlepenja po nnd-vladju se nameta iijedluienemu narodu ustava stranke, namesto da bi sl ves narod dal ustavo. Vemo pa, da Jo v živem Uud-va stranke, namesto da bi ves sebi narod okallla, okrepila In mu vlila silo, da vstane v najvlšjfli dobah, kakor Je vstal ob majniški deklaraciji. Ta majniška moč ln zavest večne sile našega ljudstva, ki Je kljubovalo na rodntti tleh vsem gospodarjem, Je naša bodočnost. Edino ta moč nam daje tudi vse upanje na združitev sinov matere ene. vita vodilnih moleli mislimo že karkoli, ene- Minister Jovanovič ne prekliče ostavke. Joca Jovanovič njegov naslednik? Beograd. 29. maja. Včerai popoldne je v Parizu nenadoma umrl naš poslanik in bivši ministrski predsednik dr. Milenko Vesnič. Pokojni je Dil soustanovitelj radikalne stranke in je imel v njej velik vpliv. Kot prepričan zagovornik prijateljstva z Francijo je pripomogel antanti do rapallske pogodbe, zaradi katere ne moremo hvaliti njegovega dlploma-Učnega delovanja. Vkljub temu pa Državni mejniki prodrtl. Dunaj, 30. maja. Vkljub protestu velike in male antante, vkljub navideznemu svarilu dunajske vlade se je včeraj po celi Solnograški izvršilo ljudsko glasovanje za priključitev k Nemčiji. Olasovanja se je udeležilo približno 90% vseh upravičencev, a od teh se je 99% izreklo za Nemčijo, namreč 85.800. dočim je za Avstrijo glasovalo le 700 oseb. V Solnogradu so izid viharno pozdravljale velikanske množice. Razvile so pruske zastave in pele »Deutschland, Deutschland iiber alles« in »Die Wacht am Rhein.« Salzburg, 30. maja. (Izv.) Odbor za glasovanje o priključitvi Salzburške k Nemčiji je poslal v Gradec brzojavko, v kateri poroča / tamošnjeniu glasovalnemu odboru o izidu glasovanja v Salzburgu ter ga naproša, naj sledi primeru Tirolske In Salzburške ter 3. junija glasovanje Izvede. Glasovalni odbor bo poslal v teku jutrš-njega dneva rezultat glasovanja dunajski zvezni vladi In zvezi narodov. Dunaj, 30. maja. (Izv.) Odgovorni dunajski člnitelii obračajo vso svojo pozornost na nameravano ljudsko glasovanje na mu nihče ne more odrekati velikih političnih in diplomatičnih sposobnosti. Beograd, 30. maja. Regent Aleksander. ki biva v Parizu sicer v najstrožjem inkognitn, ie takoj prihitel v poslaništvo ter izrazil Vesni-i?evi vdovi sožalje. Isto so storili tudi predsednik francoske republike, ministrski predsednik, italijanski in španski veleposlanik 5. dr. Proti večeru se je pripeljalo v 4 avtomobilih mladeničev iz Bavarske, ki' so podrli in odstranili mejnike med Avstrijo in Nemčijo, kar so množice znova viharno pozdravljale z vzkliki: »Imamo le eno državo. Avstrije ni več!« Solnograški župan je navdušeno pozdravil uničevalce mejnikov ter slavil neustrašeno prebivalstvo, ki se ie vkljub grožnjam enodušno izreklo za zedinjeno Nemčijo. — V vladnih krogih vlada zaradi glasovanja navidezna potrtost, ki pa je ravno tako malo pristna, kakor so bili protesti iz Rima proti divjanju D’ Annunzia. Štajerskem, kjer nameravajo glasovanje brezpogojno Izvest). Odsek za zunanje zadeve In vodilni politični krogi napeto pričakujejo 3. juni. Gradec, 30. maja. (Izv.) Načelnitii strank so se pozno po noči zjcdinill, da prlrede ljudsko glasovanje po primeru Salzburga due 3. julija t. I. OBSEDNO STANJE NA IRSKEM. London, 30. maja. Kakor poroča »Dai!y Chronlclc«, Je sklenila vlada podaljšanje obsednega stanja na Irskem. DEPUTACIJA KOROŠKIH OBRAMBNIH DRUŠTEV V BEOGRADU. Beograd. 30. maja. (Izv.) Danes ie dospela semkaj deputaciia koroških obrambnih društev, ki jo je posl. tov. Brandner predstavil min. j)reds. Pašiču. Pašič je zatrdil ponovno, da bo vlada odločno vztrajala na svojem stališču in zahtevala Dravo kot mejo med Jugoslavijo in Nemčijo. DRAVA, MEJA MED JUGOSLAVIJO IN AVSTRIJO. Beograd, 29. maja. Predsednik Jugoslovanske delegacije je v mednarodni podkomisiji za razmejitev predložil predsedniku komisije zahtevo, v kateri se zahteva Drava kot meja med Jugoslavijo In Avstrijo. Obenem je Izjavil, da je podobna zahteva že predložena tudi poslaniškl konlerencl v Parizu. SPORAZUM M GLEDE SOLUNSKEGA PRISTANIŠČA. Beograd, 29. maja. Med konzulom kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in generalnim giiberuerjetn za Grško in Maee-donljo ie sklenjen sporazum, ki ureja podrobnosti glede uporabo solunskega pristanišča za jugoslovansko trgovino. MINISTER DRAŠKOVIČ ODPOTOVAL NA DUNAJ. Be^rad, 30. maja. (Izv.) Minister Draškfi^č odpotoval je danes na Dunaj. DRŽAVNO POSO.IILO ZASIGU-RANO. Beograd, 30. maja. Sindikat ju-goslovcnskih denarnih zavodov je podpisal 500 milijonov dinarjev drž. posojila, tako, da državi ne bo treba iskati podpisov pri privatnikih. K temu posojilu prispevajo slovenski denarni zavodi 75 milijonov din. hr-vatski 285 milijonov din., srbski 75 milijonov din., vojvodinski in dalmatinski 25 milijonov din., bosanski pa 40 milijonov din. Država bo plačala 7 odstotkov. Državno posojilo sc glasi na 40 let ter se bo obrestovalo po 7 odstotkov. Ta uspeh bo brezdvomno povzdignil našo valuto v inozemstvu. POLOŽAJ V GORNJI ŠLEZIJI. Pariz, 30. maja. (Izv.) Besedilo brzojavke, katero je včeraj poslanlška konle-renca poslala na zavezniško v Opole, se Je danes izvedelo. Po tem besedilu ie nasproti poročilom Irancosklh listov jasno, da sc poslaniškl svet bolj nagiblje k angleško-Italljanskcmu posredovalnemu predlogu. Berlin, 30. maja. (Izv.) Poljski vstaši zajeli so 1000 nemških čolnov in parnikov, kateri so oskrbovali prevoz Iz Kozela V notranjost zemlje. DR. MAYR O NEVARNOSTI PRIKLJUČITVE K NEMČIJI. Beograd, 29. maja. Presblro poroča z Dunaja: Državni kancelar Je Izjavil v svojem ekspozeju: Francija je zaiitevala, da se ustavi vsaka akcija za združitev z Nemčijo ter smatra to kot pogoj za nadaljevanja pomožne akcije za Avstrijo. Sodi, d5! jo sanacijska akcija Avstrije bolj linančne-ga kakor pa političnega značala. Avstrija se tlnančno ne more podpirati, pravi Franc!;.-*, dokler bo zahtevala združitev z Nemčijo. Anglija sicer ni naravnost protestirala, ven-dar pa jo sporočila, da bo Anglija tako dolgo v opoziciji, dokler se poskuša ustvariti združenje in da bo potem s Francijo skušala zadušiti vsak tak poizkus. Češkoslovaška, Romunija iu Poljska so ravnotako energično protestirale. Dr. Mayr je posebno naglašal govor ministrskega predsednika Nikole PašiŠča o popravku meje na Koroškem, ki je velika nevarnost za Avstrijo. Dalje je omenjal pisanje srbskega tiska, ki zahteva južno Avstrijo do Semerlnga ter primerja to zahtevo z udejstvovanimi aspiracijami Italije, ki je došia do Brennerja. Kancelar je izrazil bojazen, da bi ta jngo-slovenska zahteva mogla zbuditi aktivne namere tudi v drugih državah. Omenjal je poročilo iz Rima, po katerem se more računati s konkretno možnostjo, da se nekateri deli Avstrije zasedejo v slučaju propagando za priklopitev k Nemčiji. Končno je dr. Mayr sporočil, da izjavljajo nemški službeni krosi, da nimajo ničesar skupnega z akcijo za priklopitev, ki ic ne odbravajo. Beograd, 30. maja. (Izv.) Vsled ostavke ministra Jankoviča Izpraznjeno jo mesto ministra saobračaja. Jankovič naslovil Je na ministrskega predsednika Pašlča pismo, v katerem mu Javlja, da pod nobenim po- gojem ne prekliče podane ostavke. Kakoi sc govori v informiranih parlamentarnih krogih, bo Jankovičev naslednik minister za zgradbe Joca Jovanovič. Tudi eden iz Koroške. Dne 24. februarja tl. je priobčil naš list dopis iz Maribora zoper puškarja Strnada ter se mu ie očitalo renegatstvo in obsojalo se je g. Poschingerja v Mariboru, da ima v službi Strnada ter ga še celo za-x govarja Vsled tega dopisa se je čutil g. Poschinger luido razžaljenega ter je vložil tožbo zoper »Jugoslavijo«. — Ker odgovorni urednik g. A. Pesek ni imel zadostnih dokazov, je bil obsojen ter smo morali tozadevno obsodbo že dvakrat priobčiti. Sedai pa je prejel g. Pesek sledeče pismo-. »Velecenjeni gosp. Pesek! V 118 številki Vašega c. lista »Jugoslavija« z dne 20. maja 1921 sem čital, da ste bili radi članka »Tudi eden iz Koroške« katerega avtor sem bil jaz, obsojeni. — Da je bila proti Vam radi navedenega članka uvedena sodna preiskava in da ste bili dne_ 8. aprila 1921 obsojeni, sem izvedel šele iz gori citirane številke Vašega c. lista. — Za vsako trditev v navedenem članku so mi na razpolago polno vredni dokazi vsled česar Vas prosim, ste li pripravljeni, na podlagi teh dokazov predlagati pri sodišču obnovo kazenskega postopanja. — Z ozirom na resničnost mojih trditev v inkriminovanem članku nikakor ne morem dopustiti, :!a bi se Vam z obsodbo godila očitna krivica. — Za slučaj, da bi ne hoteli predlagati ali ne mogli doseči obnovitve kazenskega postopanja. Vas prosim da članek »Tudi eden iz Koroške« s primerno pripombo ponovno objavite v »Jugoslaviji« z mojim popolnim podpisom. Pričakujoč Vašega c. odgovora, beležim 7. odličnim velespoštovan jem Janko Ravnik, konc. puškar, Maribor. Dravska ulica št. 10. V Mariboru, dne 24. maja 1921. Ker priobčitev obsodbe, ki smo io obelodanili dne 20. tm. ni Imela naslova z debelimi črkami, ie zahte-val g. Poschinger po svoiem za-i stopnlku, da jo priobčimo še enkrat. Da zadostimo njegovi maščevalnosti do g. Peska, ki je v vsej stvari nedolžen, priobčimo obsodbo še en* krat, čitatelji si pa naj napravijo svojo sodbo. G. Ravnik mu bo postregel z dokazi, ki jih želi. Tudi eden iz Koroške. U III 163/21—7 V imenu njegovega Veličanstva Kralial Anton Pesek, rojen 3. julija 1879 v Dražnici pri Ptuju, pristojen v 'Ljublano, k. v., oženjen, urednik in hišni posestnik v Ljubliani. Wolfova ulica štev 1, že predkaznovan. je kriv prestopka po členu III. zakona z dne 15. oktobra 1868, štev. 142 d.z. storjenega s tem, da je vsled njego« ve nepazljivosti izšel zoper zasebnega obtožitelja Poschingerja, tr« govca v Mariboru, v listu »Jugoslavija« z dne 24. februarja d. Št. 47 členek z naslovom »Tudi eden iz Koroške«, ki tvori pregrešek v smislu § 491 k. z. in se.obsoja zaradi tega po št. 5 istega člena na 200 kron globe, v slučaju neizterljivosti na 20 dni zapora, po §§ 389 k. p. r. v pla* čilo stroškov kazenskega postopa* nja in po § 39 in 20 tisk. zak. da objavi sodbo v 14 dneh po pravomoč* nosti z istimi črkami in na prvi stra* ni navedenega časopisa. V Ljubljani, dne 8. aprila 1921. <•— Potrato 1. r. ★ Ker se bo morala na podlagi izja-r ve g. Ravnika vršiti nova obravnav va. bo ta sodba gotovo ovržena. VSI NA DELO ZA »JUGOSLOVENSKO MATICO« J Solnograška za Nemčijo. Mejniki med Avstrijo in Nemčijo odstranjeni. Štajerska sledi zgledu Salzburške. Stran 2. ------------------------------------- Majska deklaracija. (Ob obletnici.) Jugoslovanski klub je oo svojem načelniku dr. Korošcu dne 30. maja 1917 podal v bivšem avstrijskem parlamentu znano deklaracijo te-le vsebine: »Podpisani poslanci, združeni v »Jugoslovanskem klubu« iziavljajo, da na temelju narodnega načela in hrvatskega državnega prava zahtevajo ujedinjenje vseh dežel v monarhiji, kjer žive Slovenci. Hrvati in Srbi, v eno samostojno, od vsakega gospodarstva tujih narodov svobodno in na demokratični podlagi osnovano telo. pod žezlom habsbur-ško-lorenske dinastije, ter da se hočejo z vso močjo zavzeti za dosego te zahteve svojega enega in istega naroda.« Deklaracija je bila izraz narodne volje. Na stotisoče mož in žena je podpisalo izjavo svojih poslancev. In to ne le iz hipnega navdušenja, ampak iz globokega prevdarka in resne volje, združiti jugoslovanski narod v nerazdružljivo enoto. Dunaj prvotno deklaraciji ni pripisoval važnosti in nemška politična javnost se je norčevala iz jugoslovanskih deklarantov. Ni čuda. Nemci niso mogli smatrati deklaracijo resnim. Nemška in avstrijska armada je pa bila še tudi na bojišču; Žendarmerija in policija v trdnih rokah. Mi stno verovali v revolucijo. Verovali v narod, ki ie iz svoje deklaracije preko oficiielne politike že davno zavrgel iakt habsbur-i ške-lorenske vladavine. Verovali sn.o v zmago belega orla. Verovali v vstajenje! O državnih pravicah in narodnih manjšinah. (Dalje.) člen 16., ki govori o šolstvu, je tildi zelo pomanjkljiv. V tem paragrafu se določa med drugim, kakšna mora biti vzgoja: »Sve školc moraju davati moralno vaspitanje i razvijati državljansku svest u duhu narodnog edinstva l verske trplji-vostl.« In to je tudi vse. Priznavam, da je to potrebno, toda to še ni vse. Metoda pri pouku mora biti po našem mnenju v vseh šolah orilago-dena praktičnemu življenja in Idejam. ki vodijo človeštvo. Šola ne sme vzgajati naroda konservativno, ampak v naprednem duhu in v ljubezni do dela. Šola mora skrbeti za to, da bo narod duševno kar najbolj sposoben za gospodarsko in kulturno Jetcmo narodov. Toda te garancije v tej točki nimamo. Tu se govori samo o patriotski vzgoji. Ponavljan, da je to potrebno; toda to še fll irse. O strokovnih šolah pravite v Usfavnem načrtu, da se ustanavljajo po potrebi. To je za nas najvažnejša točka. Jaz bi želel, da bi se besedilo glasilo takole: »na strokovne Sole se bo polagala največla važnost.« Kajti v naši državi imamo ve-liinoma tuje kvalificirane delavce; treba pa je. da dobimo lastne delavce iz narodnih strokovnih šol. Danes jih nimamo in si moramo pomagati z nemškimi, madžarskimi in Italijanskimi delavci. Zato ie treba temu vprašanju posvetiti posebno pozornost. Jaz bi torej želel, da bi se določilo v naši ustavi .da se mora r-osebna pozornost posvečati strokovnim šolam. V predloženem ustavnem načrtu tudi ni govora o zadružnih šolah. Dandanes, ko se toliko razpravlja o socializmu in ko bo baš zadružništvo tvorilo nekak prehod iz kapitalistične produkcije v sociialistično, je tem bolj potrebno, da se bavimo že v naših nižjih in višjih šolah z za-družnitšvom. Posebno važno se nam zdi, da se ustanovi stolica za višje zadružništvo. To je potrebno, a to ste Vi popolnoma prezrli v § 16. Dalje ne smete pozabiti, da je treba dati pouk tudi odraslim ljudem. V drugih državah imajo šole, univerze za odrastle ljudi, ki niso imeli prilike, da bi obiskovali n. pr. srednje in višje šole. Tudi pri nas bi bilo treba ljudskih univerz. V tem - členu o tem nič ne govorite. Potrebno je tudi, da se delavski In kmetski mladini, ki nima sredstev, da bi lahko šla na visoke šole, zasigura možnost študija, da se ji da sredstva na razpolago. V ta namen je treba določiti državno podporo. C e že govorite o detajlih v tem členu, bi to tudi spadalo zraven. To ni dosti, če pravite, da je pouk prost. Vprašani Vas, kako naj živi človek v mestih, če nima sredstev, da štu-* dira? Mi moramo gledati, da bodo baš nadarjeni sinovi revnih kmetov in delavcev dobili podporo od države. da bodo lahko študirali tudi na visoki šoli. (Dalje prih.) Politična situacija v Italiji in internacionalni socijaiizem. Rim, dne 25. mala 1921. V notranji politiki je izzvalo veliko iznenadenje in obenem razočaranje v vladnih in meščansko-naci-jonalističnih krogih iziava Benita Mussolinija, voditelja fašistov, da je fašizem načeloma republikanski in da se zato fašistovski poslanci ne udeleže seje, v kateri bode kralj či-tal prestolni govor. Iznenadenje je tem večje, ker so fašisti v volilnem boju pač večkrat naglašali. da niso vladni možje; niso pa nikdar niti od daleč omenjali, na so protimonarhi-stični. Poudarjanje nepripadanja k vladnim strankam se ie smatralo za volilen manever, ki naj pridobi fašizmu in s tem »državoohraniujočim« elementom glasove radikalnih širših mas. fašiste se je enostavno smatralo za napadalne čete vladne, meščansko - nacijonalistične vojske, čete. katerim se je pustilo popolnoma svobodne roke in katerim je v boju vse dovoljeno. Oni so povsod kandidirali na liste vladnega bloka in na ta način dobivali na tisoče in tisoče monarhističnih glasov. V svojem razočaranju očitajo vladna glasila Mussoliniju prevaro, češ, da se je fašizem izdajal za branitelja obstoječega reda. torej tudi monarhije, proti »prevratnim« elementom, a sedaj da se izjavlja za republiko, ki se brez revolucije, torej brez prevrata ne da doseči. Toda vlada in meščanske stranke. pravijo opozicijonalne stranke, nimajo nikake pravice, da se čudijo nad sedanjim postopanjem fašistov: sejale so veter, sedaj žanjejo vihar. Dovolile so. da se fašisti Dostavljajo rad zakon In izven obstoječega re- i ti, da teptajo z nogami vsako pravico in da se vprejo vsaki zakoniti avtoriteti; povsem logično ie torej, da se vpreio tudi najvišji avtoriteti, to je kralju. Pri Mussoliniju ie to tem manj čudno, ker jc bi! do sedaj revolucionaren socijalist. kakor marsikateri drug fašistovski voditelj. Z druge strani pa je Mussolinijeva Izjava izzvala iznenadenie in odpor tudi med samimi fašisti, kajti marsikak dober monarhist se je pridružil fašlstovskemu gibanju v iluziji. da s tem služi »dobri stvari«. Posebno so vstopili v fašistovske vrste častniki in višji državni uradniki. Tl nastopajo sedai proti Mussolinijevemu republikanstvu in izjavljajo. da se kraljeve seje udeleže. Mussolini pa jih označuie kot nevredne fašistovskega imena in pravi. da je izdal parolo za neudeležbo pri kraljevi seji ravno z namenom, da razkrinka te laži-fašiste in da pripravi očiščenje fašizma od teh slabih elementov. Za vlado ima nepričakovani Mussolinov nastop še to neprijetno stran, da je s tem razbit toliko proslavljeni vladni blok in izgubljena tudi tista, itak minimalna večina, ki bi imela podpirati Giolittiia. Toda Oiolitti je izkušen vojskovodja in ni izbirčen glede sredstev niti glede — prijateljev. Če ne gre s fašisti, si pravi on, pa lahko pojde s — soci-jalisti. Vladna glasila, ki so do sedaj z največjim zadovoljstvom zaznamovala vse fašistovske poboje, požiganja in razna druga nasilstva na škodo socijalistov, vabijo sedaj prav resno te poslednje na sodelovanje. Najbolj čudno pa je. da se tudi med socialističnimi voditelji nahajajo možje, ki vkljub vsemu, kar se je zgodilo, nikakor ne perkorescirajo sodelovanje z vlado in z »buržoazi-jo«. Vendar so izgledi za tako sodelovanje za sedaj le majhni: mase so preogorčene radi volilnih nasilstev, da bi mogle tako politiko razumeti Nek ugleden socijalist je Izjavil da bi se voditeljem moglo zgoditi, da ostanejo generali brez voiske. Vendar pa je značilno za laške socijalistične voditelje, da z največjo lahkoto skačejo iz revolucionarnega. internacijonalizma v skrajni nacijonalizem, oziroma iz besnega sovraštva proti »meščanskemu« redu v najnavdušenejšl ministerijali-zem. Mussolinija sem že omenil, ki ie iz socijalista postal voditelj fašistov. Znano je tudi. da so BissolatI, Bonomi, Labriola iz revolucionarnih socijalistov postali člani meščanskih ministrstev in celo — vojni ministri. Največji pojav v tem oziru je Cicotti, ki je še na zadnjih volitvah nastopal kot kandidat, a je sedaj po fijasku v dveh volilnih okrožjih prevzel glavno uredništvo Nitti-jevega glasila »11 Paese«. Nitti je si cer najhujši politični nasprotnik sedanjega ministrskega predsednika, toda o kakem revolucionarnem socijalizmu ni pri njem niti naimanjše-ga sledu. Kljub temu hoče Cicotti tudi zanaprej veljati za socijalista! In taki ljudje zahtevaio od slovenskega proletarijata na Primor-sekm naj načelom (!) revolucionarne internacionale žrtvujejo celo najsvetejše, namreč svoio narodnost in svoj jezik! Delegati NSS. v Pragi na Pulpanovem gronu. Delegati NSS iz Ljubljane so na binkoštno soboto dopoldne posetili na pokopališču v Vršovicih Dri Pragi grob mladinskega pisatelja, urednika mladinskega lista »Mlade Prou-du, idealnega organizatorja in vzgojitelja češke narodno - socijalistične omladine, Karla Pulpana. Na grob so mu položili krasen lovorjev venec, prepleten z rdečim trakom in slovensko trikoloro. na kateri je bil napis: Karolu Pulpanu — Bratstvo iz Ljubljane — 14. V. 1921. Nad grobom je govoril v imenu »Bratstva« tov. Kozinc sledeče: Brat Pulpan! Prihajamo, da se poklonimo Tvojemu spominu ter da tu. ob Tvojem grobu znova potrdimo bratske vezi med Tvojim in našim narodom. Prihajamo od Triglava k Tvojemu grobu, da dokažemo, da Tvoje delo ni ostalo brez uspeha, marveč da je Tvoja ideja, ki je vzkipela iz srca, prenapolnjenega idealne in vzvišene ljubezni do naroda in zlasti do njegovega cveta, mladine, bila tako mogočna, da so ii postale preozke meje Tvoje domovine in da je našla pot tudi v srca jugoslovanske mladine. V imenu »Bratstva« polagamo ta venec na grob. kjer počiva Tvoje telo, zmučeno in utrujeno od dela ljubezni in požrtvovalnosti. Toda Tvojega duha niso shranile pod Te cvetke, ki jih tako nežno goji hvaležnost Tvojega naroda. Tvoj duh živi med Tvojo mladino v srcih Tvojih bratov. Tvoi duh vrši svojo apostolsko misijo tudi med nami na slovanskem jugu in se širi od snežnih slovenskih aip proti Balkanu. In mi. ki stojimo tu ob Tvojem grobu, smo prišli sem. da se napijemo novih sil in nove ljubezni za delo med našo mladino. Vemo ceniti Tvoje dele, zato Ti prisegamo na tem svetem mestu, da bomo vodili in vzgajali našo mladino kot Tvoji nasledniki v Tvojem duhu. v duhu socializma, v duhu bratstva, v duhu ljubezni do naroda in do domovine In v duhu ljubezni do svobode, pravice in resnice. S tem se Ti hočemo oddolžiti za Tvojo ljubezen, požrtvovalnost in mučeništvo. Slava Ti, brat Pulpan, slava Ti! Pokrajinski zbor „Jugoslovanske Matice* v Ljubljani. Za slovensko javnost bi bilo sramotilno, ako bi hoteli na tem mestu razlagati namen in pomen Jugoslo-veuske M utice«. Le protinarodni elementi in duševni lenuhi še tega ne vedo. Dosedaj so se po Sloveniji že ustanovile podružnice po vseh večjih krajih z narodno prebujenim prebivalstvom, a vodstvo ie imela glavna podružnica v Ljubljani. Da se ustanovi za vse podružnice v Sloveniji centrala, se je sklical pretečeno nedeljo v Ljubljano pokrajinski zbor. Dopoldne je bilo zaupno zborovanje delegatov. Skoraj vse podružnice so poslale po več delegatov, tako da je bila dvorana »Mestnega doma« skorai polna. Zborovanje je vodil predsednik glavne podružnice dr. Vlad. Ravnihar. Tajnik Mahkota je podal zanimivo poročilo o dosedanjem delovanju in o obširnih načrtih za bodočnost. Dosedaj že deluje v Sloveniji 52 podružnic, a 27 jih je v pripravi. Iz blagajnikovega poročila smo zvedeli, da je bilo od ustanovitve do danes, t. j. v 10 mesecih dohodkov 1.016.671 K. izdatkov 525.987 kron. torej znaša prebitek, ki je varno naložen 490.683 K. Razim te-Ra imajo zunanje podružnice še doma naloženih okrog 150.000 K, ki se tudi dopošljejo centrali v Ljubljano. Popoldne je bilo javno zborovanje, ki ga je otvoril z vznešenim nagovorom predsednik dr. Ravnihar. Iz njegovega govora povzame- mo le najmarkantnejše točke: Govornik se je spominial vseh podpornikov, posebno češkoslovaškega konzula dr. Beneša (viharne ovacije), z ogorčenjem ie obsojal podlo zlorabo italijanskih fašistov J. M. povodom volitev, kakor sploh obsojamo italijansko početie ob teh volitvah ter jih kličemo pred sodbo vsakega človeškega razuma. Kakor plebiscit na Koroškeu. tako so bile tudi volitve na Primorskem falzifi-kat ljudske volje. Naši Primorci vodijo svojo politiko sami. a mi smo lahko le ponosni na njihovo junaštvo. Zato jim izrekamo globoko priznanje in čestitke. Naši rojaki si bodo tudi v bodoče znali svoje pravice sami izvojevati brez naše pomoči. Naša Matica je in ostane le kulturno društvo. Po tajnikovem in blagajnikovem poročilu so se vršile volitve za no- vi pokrajinski odbor. Dasi je dr. Ravnihar opetovano dokazoval, da mu ni mogoče ostati na čelu organizacije, so vsi zborovalci v soglasnem navdušenju toliko časa apelirali nanj, da se je končno vdal. (Viharno odobravanje.) Nadalie so bili izvoljeni v odbor s soglasnim vzklikom za Ljubljano: dr. Fornazarič, M. dr. Debeljakova, dr. Lončar, Mahkota, dr. Puc. dvorni svetnik Regally, dr. R.vbaF, dr. Srebrnič, Franja dr. Tavčarjeva, dr. Vodopi- POGAJANJA ZA NOTRANJE DRŽAVNO POSOJILO DOVRŠENA. Kakor se poroča iz Beograda so pogajanja naše državne finančne uprave s sindikatom naših denarnih zavodov dovela do uspeha. Naši denarni zavodi, ki sestavliao sindikat. so se obvezali prevzeti vso svoto državnega posojila. 500 milijonov dinarjev, tako da državi ne bo treba . skrbeti za razpečavanje zadolžnic med privatnike, za kar se bodo morale pobrigati banke, ako jim bo pač do tega, da zadolžnice ne ostanejo v njih rokah. Od celokupnega posojila 500 milijonov dinarjev je dodeljeno slovenskim denarnim zavodom 100 milijonov (20% celega posojila), hrvatskim 265 milijonov (53%), srbskim 75 milijonov (15%), vojvodinskim 12.5 milijonov (2.5%), dalmatinskim 7.5 milijonov (1.5%) in bosanskim (8%). Za način razdelitve deležev na posojila so bile merodajne svote delniške glavnice in vlog navedenih skupin ter je razvidna iz razmerno visokega deleža slovenskih denarnih zavodov, finančna moč in razvila denarna organizacija Slovencev. Fmisijski tečaj znaša 100 diu. t. j. zadolžnice se izdajo »al pari« ter se bodo obrestovale po 7%. Narodna banka in njene podružnice bodo morale lombardirati te zadolžnice do 80% nominalne vrednosti. Poso-iilna doba je določena na 40 let. Kar je posebne važnosti za podpisnike državnega posojila je to, da se za posojila najeta pri Narodni banici na podlagi zastavljenja zadolžnic tega državnega posojila, ne bo jamčilo z vsem svojim premoženjem, '• j. osebno, kakor je to sicer navadno pri lombardiranju. ampak le s ^ zastavljenimi zadolžnicami. Ako bi torej kurz zadolžnic pal pod 80% nominalne vrednosti ne bo Dosojilo-jemnik nikakor dolžan doDlačati v varnost izposojila diference med nižjim kurzom in 80% vrednostjo zadolžnice ter se bo lahko rešil povračila posojila s tem. da bo prepustil zadolžnico v last Narodni banki. Ta določba, ki je v veliki meri koristna za podpisnike državnega posojila in ki bo pospeševala razpečavanje zadolžnic med širšo publiko. bo toliko manj koristna glede naše valute. Novi bankovci, ki ji. bo izdajala Narodna banka na podlagi lombardiranja zadolžnic, boao imeli le pokritje državnega iainstva, ne pa vrhutega še pokritja osebnega kredita posojilojeinnika. ki smo ga predvidjali v našem nedeljskem gospodarskem članku. Ako se bodo posluževali vsi podpisniki posojila (banke in privatniki) ugodnosti, da zamorejo lombardirati državne zadolžnice do višine 80% od nominalne vrednosti, bo prišlo v državno blagajno le 20% posojila t. j. 100 milijonov dinarjev iz narodovega premoženja, a 400 milijonov dinarjev bo prejela država posrednim potom t. j. na podlagi lombardiranja, od Narodne banke v obliki novih bankovcev. Podpisniki bodo imeli koristi, da bodo mogli naložiti svoj kapital v državnih zadolžnicah po ugodni obrestni meri (7% ter da bodo zamogli 80.% Istega prejeti vec. inž. Kosmač, Kopač iii profesor. Ribarič. Za Mariborsko okrožje: Jos. Mohorko in Ljudmila Poljanče-. va. nam. Julče Novak in ga. Stupic ca; za Celjsko okrožje: L. Cernej, nam. dr. Dornik; za Ptujsko okrožje: Vinko Serona, nam. Fr. Vajda; za Posavje: dr. Fr. Kandare (Krško), nam. Podboj (Litija); za Dolenjsko: Jos. Wešter (Novo mesto), nam. Hub. Završnik (Višnja gora); Gorenjsko: l. Masten (Kranj), nam! Jos. Ceh (Škofja Loka); za Kamnik: Ant. Slatnar; za Notranjsko: Fran Tavzes (Logatec), nam. Fr. Gornik fRakek). Predlog dvornega svetnika ln Dekleva pri odd. V. 52 K, po gdč. Ivani Steiner pri odd. VI. 80 K, po gdč. Apoloniji Brumen pri odd. VII. 96 K in v poča-ščenje spomina umrle gospe Brumnove 243 K. — Izgnani. 40 letni Avg. Kreuzmayer, rojen v Trstu, pristojen v Kočevje, po p.v kliou natakar, a odkar je postal invalid pa snažilec čevljev v Ljubljani, Je za 3 leta Izgnan fz ljubljanskega polic, okoliša 'kot pijanec, razgrajač hi berač. — Iz cele naše države pa je izgnan 27 letni črkostavec Ant. Semec Iz Bistrice pri Mariboru, ki je optiral za N. Avstrijo. Izgnan je zaradi komunizma. — Izgubljeno. Dne 17. t. m. je bila v mešanem vlaku iz Rakeka v Ljubljano izgubljena ročna torba, v kateri je bilo poleg druzega več važnih dokumentov. Najditelj so naproša, da pošlje vsaj dokumente na naslov uredništva, ostalo pa sJ naj pridrži kot nagrado. — — Izgubil je na vlaku od Zidanega mosta do Petrovč Josip Čebul, čevljarski mojster v Šoštanju, listnico z zneskom S00 kron in drugimi listinami. Najditelj se naproša, naj pošlje listine m znesek 400 K gorenjemu, 400 K pa si naj obdrži. Ljubljana. — Vlom. V noči na 27. t. m. je nekdo vlomil v stojnico kramarlce Ivane Žuran na Vodnikovem trgu ter ji odnesel iz zakle-njenega zaboja 20 belih ženskih srajc, 12 otroških zimskih srajc (maj) Ln razne igrače. — Iz blaznice je pobegnila okoli 15 letna služkinja Danica Tomazin, doma iz Rake. Potika se najbrž po Ljubljani. — Slepar. 30!etui Lud. Richter z Dunaja je na goljufiv način izvabil od tvrdke Hedžet in Koritnik v Ljubljani in tvrdke Šoštarič v Mariboru skupno 66.500 K. — Zaplenjeno kolo. Ljubljanska policija je zaplenila črno ploskano moško kolo znamke »Puch« ker je bilo brezdvomno kje ukradeno. — Ukradeno kolo. Dne 26. t. m. je bito Iz veže hotela Wilson ukradeno kolo črne barve, vredno 2500 K. — Koncert, ki ga priredi Podružnica Fer. Saveza na realni gimnaziji v Ljubljani se vrši v torek ob 6. zvečer v telovadnici realne gimnazije na Poljanski cesti. Vabimo vse, da se tega koncerta udeleže. Vstopnina sedeži 3 din., stojišče 1 dinar. —. Občni zbor Društva prijateljev Pollakov se vrši dne 6, jun. ob 5. pop. na Kongresnem trgu v prostorih »Slovenske Matice,« Celje. Potrienje celjskega župana mora sedaj, ker je v petek 27. maja zvečer potekel rok za pritožbe proti izvolitvi župana, priti vsak čas, na kar se izvrši zaobljuba in pa prevzetje mestne uprave. Zamenjava avstrijskih bankovtev se vrši te dni pri davčnih uradih. Pri celjskem davčnem uradu se je doslej zamenjalo okrog 200 tisoč kron. Podružnica urada zoper navijale« cen, verižnike in tihotapce v Celju (za mesto in pol okraj Celje) je ukinjena in so prešli njeni posli na okraj, glavarstvo in sicer za mesto Celje na policijski oddelek, za pol. okraj pa na glavarstvo kot takšno. Prehod pod železniškim mostom čez voglajniški most in v Klavno ulico le svinjarija ln ne moremo razumeti, da se baš za ta del mesta noben ne pobriga. Vsako soboto sklda pač najhujšo ln največjo nesnago površno kak delavec, toda v nedeljo zjutraj pa je prebod podoben zopet javnemu stranišču ali bolje vojaški latrinl. Zvečer tl brli mala iučica pod mostom kot v kaki katakomb!, a dostikrat pa še ta odpove. Pričakujemo, da bo nov mestni občinski odbor te kričeče nedostatke takoj odpravil ter tudi poskrbel za to, da se potrudi tupatam v Klavno ulico, ki je vendar dej mesta, kak stražnik, ki ga v tem obljudenem delu ne vidiš nikoli, ali pa k večjemu pride do branjevke pri mostu. Stekel pes je v Skofjlvasl obgrizel slnčeka posestnika L. Canka. Oddan je bil v Pasteurjev zarvod v Zagrebu za opazovanje. Psa so že ustrelili . Ukradel je neznan tat posestniku Pe-perlu v Vitanju Pri Celju raznega blaga In denarja v vrednosti za 60.000 kron. Tatvino je Izvršil, ko so bili domači na polju pri delu. Tatu išče orožništvo. Športni klub »Celje« je hotel uredit! prostor na »Glaziji« v razne odseke, kar pa se vsled nesporazumljenja radi prostora v gerentskem sosvetu ni moglo izvršiti. Klub pa se ima tudi vsled slabih gmotnih razmer boriti za obstanek nap ram kapitalistično podprtemu nemškemu športnemu društvu, kj vsled ugodnosti, ki Jih nudi, Izvablja v svoj tabor vse boljše moči. Odbor kluba apelira na javnost, da vsak po svoji možnosti podpira društvo. Članarina za L 1921 se je določila na 40 K. POROTNE OBRAVNAVE. Rop milijonarjevega otroka — ropar oproščen. Tekoče zasedanje porotnega sodišča je otvorila danes velezammiva obravnava o ropu otroka ljubljanskega tovarnarja Pollaka ml. v svrho Izsiljenja zneska 60.000 D. Celo dejanje se je odigralo v Ljubljani odnosno v Šiški v teku dveh ur. Dejanje jo Izvršil 30 letni ključavničar Rudolf Satler, sin uslužbenca in sam bivši uslužbenec Pollakove tovarne. Obtoženec, ki je tekom preiskave svoj zagovor že trikrat premenil se je zagovarjal povsem nepričakovano z duševno zmedenostjo, ki da je posledica v vojni dobljene poškodbe na glavi. V bistvu svoje dejanje priznava, vztraja pa pri tem, da ni delal iz lastnega nagiba, marveč le kot orodje tujih, njemu samemu neznanih zločincev. Vobče se ne spominja na nobeno dejanje. Priče so v bistvu potrdile ln pojasnile obtožnico. Sodna izvedenca ar. Kčstl in dr. Tičar sta ugotovila, da je nemogoče, da bi bil izvršil dejanje v duševni omračenosti. Sodišče je stavilo porotnikom dve glavni vprašanji glede krivde in v slučaju potrditve teh vprašanj na zahtevo zagovornika dodatno vprašanje, jeli je Izvršil ob-tožeuec dejanje v tolikii zmedenosti misli, da ni odgovoren za svoje ravnanje. Po kratkih ln jedrnatih govorih državnega pravdnika in zagovornika so porotniki obe glavni vprašanji glede krivde soglasno potrdili, vprašanje glede duševne zmedenosti pa je 8 porotnikov potrdilo, 4 so ga pa zanikali. Na podlagi pravomočnega pravoreka, ki je razočaral sodni dvor in občinstvo je razglasi) predsednik oprostilno sodbo, ki ie izzvala vsestransko začudenje. Popoldanska obravnava. Zel. delavec Fran Cvetko je ukradel v noči od 7. na 8. feb. t. 1. na južnem kolodvoru v Ljubljani iz železniškega voza 3 kg mesa in slanine. Takoj po tatvini ga je zasačil žel. čuvar Franc Ungar, katerega je Cvetko napadel z nožem in ga težko ranil na vratu. Cvetko bi bil šc kaznovan pred senatom, pred poroto ga je spravila obtožba drž. pravdništva, da se je poslu-žil nasilja v svrho tega, da bi sl ubranil ukradeno blago. — Porotniki so potrdili krivdo tatvine in teške telesne poškodbe, z omejitvijo, da ?e ni posl užit sile v svnho ohranitve blaga. Cvetko je bil obsojen radi prestopka tavine hi hudodelstva težke telesne poškodbe na 9 mesecev težke jcce, v poravnavo stroškov in povrnitev odškodnine čuvarju Ungarju v znesku 3475 K. — Pokrajina. Laško. S prvim junijem t. 1. otvori znano Bastovo gostilno v Laškem Marija Haas. Bila je edina slovenska gostilničarka, ki je Imela tudi med vojno v prejšnji gostilni nabiralnik Cirll-Metodove družbe. Kočevje. Slovenski dom nameravajo sezidati tukajšnja čitalnica v družbi s Sokolom ter z drugimi narodnimi društvi in organizacijami. Saj je tudi skrajna potreba, da bi imelo vrlo se prebujajoče kočevsko Slovenstvo lasten dom, v katerem bd bila dvorana za predstave, telovadbo, shode, dalje gostilna, kavarna ter — po možnosti tudi zasebna stanovanja. Imena udov posebnega pripravljalnega odbora nam so porok, da započeto dedo ne bo zaspalo. Pričakujemo pa od zunaj izdatne pomoči, oso-bito, da slovenski denarni zavodi in boga-tini-zasebnikl podpišejo čim več delnic (misij se na delniško družbo), ter da kočevski Slovenci, ki so po veliki večini složni, postavijo na sramotni oder one »Slovence«, ki rušijo iz nečednih osebnih namenov ter Kočevarjem v veselje narodno slogo ter nas stavijo Kočevarjem v zasmeh. Takim ljudem p->''rne prizanesljivost! več! Nismo za os; So), a če ni drugače. pokažimo pretentate raznih častnih zaupnih mest, kakšni so v resnici, dočtm jih večina le pozna, kakršne se delajo. — Brez tega odločnega počlščeuja ne bomo zidali »Slovenskega doma«. Sokolstvo. Javna telovadba Ijublj, Sokola se je vršila v nedeljo pop. na športnem prostoru »Ilirije« ob veliki udeležbi. Posebno številno je bilo zastopano vojaštvo. Vse točko — vaje dece, obeh naraščajev, članov In Sanic so bile na višku popolnosti Najbolj pa Je ugaja! nastop Izbrana telovadk, ki so precizno Izvajale ritmično telovadbo po skladbi »Po Jezeru« (zložil br. dr. Murnik) ob spremljanju vojaške godbe. Zvečer Je bil prijateljski sestanek v Narodnem domu«. »Sokolsko društvo« v Zagorja prtred! 6. junija t I. skupno z društvi Trbovile, Hrastnik in Radeče svoj pomladanski peš-Iziet na Medijo — Izlake spojeno * Javno telovadbo. Pri prireditvi sodeluje Zagorska rudniška godba in »Glasbeno društva Zagorje«. Začetek ob 2. pop. Sosednja bratska društva ln prijatelji sokolstva se vljudno vabijo, da v čil večjem številu posetijo to prireditev, »Sokol« na Jesenicah priredi 12. junija t. I. Javen nastop na prostoru zraven kolodvora. Izvajale se bodo proste vaje članov, članic ln naraščaja za pokrajinski zlet v Osijeku. Nadalje bodo Izvajali Izbrani telovadci proste vaje, določene za vsesokol-ski zlet v Ljubljani leta 1922, sestavil br. dr. V. Murnik. Sokol na Jesenicah hoče s tem podati letni račun o svojem notrajem delu in poživlja narodno občinstvo m vsa bratska društva v okolid na člmvečjo udeležbo. Po telovadbi velika veselica na prostem. Na sporedu Je srečolov v prvovrstnimi dobitki, šaljiva pošta in ples. Pri cs'l prireditvi sodelujeta godba kr. Dravske divizije pod vodstvom g. dr. Čerina in društveni pevski zbor. Vsi posetnik! dlvne Go. rcnjske imajo ugodne zveze z vlakom v smeri Ljubljana ln Bohinj. Gledališče in glasba. Iz gledališko pisanic. Dnevna blagajna opernega in dramskega gledališča se preseli dne 1. junija na desno stran opernega gledališča (ob Aleksandrovi cesti). Vstopnice za obe gledališči se d-obivajo vsak dan od 10—pol 1 tn od 3—5 ure za iste cene, kakor zvečer pri blagajni. Vstopnice se morejo rezervirati tudi telefonično (št. 231.) Pevski zbor Glasbene Matice. Vsled zaposlenosti pevovodje v opernem gledališču se pevska vaja ne vrši v torek 31. L m., ainpak v petek 3. junija tn sicer za ženski zbor ob en četrt na 7., za moški zbor ob 8. uri zvečer. Polnoštevilno! Odbor. Vstopnice za Burmestrov koncert, ki se vrši dne 1. Junija v Unionu, dobivajo se tudi čez opoldan v anončni ekspediciji Al. Matelič, Kongresni trg 3, I. nadstropje. Na večer koncerta se otvori blagajna že ob 7. uri zvečer. Odprto pismo gospodu Ferdo Sekll-u, vladnemu svetniku v p. Novo mesto. Gospod Vladni svetnik! V znak spoštovanja in zaupajoč v Vašo iskrenost, posebno pa z ozirom na Vašo na našem zborovanju dne 7. aprila 1921 podano izjavo, v kateri ste z svo vnemo apelirali na enotni nastop nameščencev in vpokojcncev pri občinskih volitvah v Novem mestu, Izbral! smo Vas za nosilca naše liste. Ker ste pri volitvl dne 5. maja t. 1. s svojo abstinenco, posebno pa pri volitvl župana pokazali, da niste samo nelojalni tovariš, ampak celo uskok iz srede naših občinskih zastopnikov, Vas kot akademika poživljamo, da takoj izvajate potrebne logične konsekvence. Ako bi ostal ta poziv zoper naše pričakovanje, bomo našli sredstva, da Vas prepričamo, da niste mož našega zaupanja. Velika ssupina volilcev, državnih, železniških, zasebnih nameščencev tn vpbko-jencev v Novem mestu, * Za poslano Je uredništvo odgovorno le v okviru zakona, s>'! v - Mali oglasi. Proda se: ZLATA DAMSKA URA z biseri (2000 K) 3 garniture damskega po« rila (350—500 K) se proda. Gosposvetska cesta 1. Noč od 12—3. popoldne. 918 MLIN Z DVA PARA KAMNOV skupno s posestvom se proda v Litijskem okraju. Cena 22.000 K. 940 ZLATA VERIŽICA 14 karatna 27 gramov težka s kamnom se proda za 1000 K. 94h ZAKONCA BREZ OTROK IŠČETA pridno, vestno gospodinjo, katera razume voditi samostojno vse gospodinjstvo tn Je dobra kuharica. Pogoji ugodni. Ponudbe pod šifro »Trgovec na upravništvo listi«« PRODA SE NA JAKO PROMETNEM kraju dobro Idoči damski česalnl salon t inventarjem. Ponudbe pod »ugodnost« nar upravo Jugoslavije v Mariboru. 92J) PRODA SE V DRAVOGRADU; 1. Enonadstropna hiša z zemljiščem. 2. Posestvo veliko 70 oralov. 3. Hiša s hotelom, gostilno, trgovino ter g04 spodarstvotn. Natančnejša pojasnila dajei 0. Orisoraago, Dravograd. 928 PRODAJO SE RAZLIČNI PREDMETI kakor: vrtni stoli, decimalna tehtnica, dv« veliki s cin as to pločevino obiU bi ena na« vadna miza, kompletna točilna miza, velik zaboj s predali za shrambo moke, velita* omara z nastavkom, gramofon z 40 plošča« ml, aparat za pivo, razna vinska posoda; otročji voziček itd. Poizve ki ogleda »el Tržaška cesta št. 19. 10691 OOSTILNA S HLEVI v malem mestu, na prometnem kraju, sf odda v najem ali na račun. Primerno twfl n peka tali vtn. trgovca, Naslov pov« upravništvo. 929 LEP PES volčje pasme se takoj proda. Mestni trg 1L 1. nadstr. 933 KNJIŽEVNI VUESNIK. Na Uetnu sesonu naročite si odmali novo« izašlu nam knjigu ntrasek: FilozoHcka hi« štorija K 30 koja le Izašla kao prvo hrvat« sko jubilejno tzdanje. Pouzečem uz K 30, Salje J. Herejk sredlšnjlca Ceško-Jugoalo« venske knjlžarei Zagreb, Hatzova ulica 15, Najboljl hlstoričkl roman češkoslovaScog# naroda. • 8 hi PRODA SE KOMPLETNA MODERNA SPALNICA bt hrastovega lesa, zelo lepa. Cena nizka« Naslov v upravi. AVTOMAT na 2 valjčka v popolnoma dobrem stanju Je na proda). Cenjene ponudbe pod »Avto« mat« na upravo Usta. 943 KORESPONDENT(INJA) IN TAJNIK 0CA) z zaanlem stenografije slovenske ln nem« ške, ter slovenskega, hrvatskega in nem« škega po možnosti Italijanskega Jezika, s« Išče. Nastop takoj. »Impes« družba z o. t-Ljubljana, Krekov trg 10. 944 Siuibe: MLINARSKI POMOČNIK v 2f, letu, češke narodnosti, dober dola« vec Išče primerne službe. Cenjene ponudbo sprejejna Ivan Broblor, vrtnarski pomočnik Ljubljana, Ambrožev trg št. 3. 939 SPREJME SE UČENKA ZA BRIVSKI SALON za dame ln gospode. M. Podkrajšek, Sv« Petra cesta, 945 ČEVLJARSKE POMOČNIKE za Izdelavo vojaških čevljev ter izdeloval« ce gornjih delov v večjem številu sprejme takoj »Izvozna čevljarska zadruga« V Ptuju. Plača od para (akord) po dogovo« ru. Vprašanja na naslov zadruge. 921, 930 SPREJME SE VEČ šivilj, pomočnic Ie prvovrstne moči prot) dobri plači. Terezija Dular, šivilja, Turjaški trg št. 2—II. 93? IZURJENO KNJIGOVODK1NJO ki je zmožna tudi slovenske ln nemške ko« respondence, sprejme trgovsko podjetje v Ljubljani. Ponudbo z navedbo dosedanjega službovanja In zahtevo plače je poslati na poštni predal 74 pod »Knjlgovodkinja«, Razno: IŠČE SE DRUŽABNIK z glavnico K 100.000—260.000 z ati brez sodelovanja v tovarniškem podjetju. Po« nudbe pod »Dobra bodočnost« na uprav« ništvo Usta. 944 OPOZORILO! Dajem cenjenim trgovcem na znanje, da' oddajam čevlje po naročilu. Domače delo. Cenik se na zahtevo upošlje. Vejrych F., čevljar, Lož. DOLJŠI GOSPOD išče dobre privatne hrane v abonementu in mesečno sobo. Ponudbe pod »Soba« na upravo »Jugoslavije«. DVA INTELIGENTNA VRTNARJA se želita seznaniti z gospodičnama do 26 let v svrho slovenske korespondence. —t Cenjene ponudbe, če mogoče s sliko tia' upravo tega lista pod »Čehoslovacl«. 939 ( A. K. Green: Nevestina skrivis&st. (Dalje.) Tudi Kamerona je gnalo nekaj na balkon. Z grozo je pogledal preko ograje v globočino in komaj se je otresel mrlkih misli, ki so ga napadle pri tem. Zdelo se mu je tudi, da sliši čuden glas, dasivni mogel razločiti odkod prihaja. Že je mislil, da se moti, in hotel pobegniti pred vetrom v gorko sobo. ko je zdajci začul svoje ime: klical ga je zamolkel glas. kakor iz tal. Tisti hip je viknil O., ki je šaril v temi po sobi: Doli pojdem, da pogledam še tam: morda se ie vendar izmuznil in ga nisem opazil. Vseka-ko se moraru prepričati. Tiho kakor mačka je splezal po lestvi, ne da bi čakal odgovora. Doktor je bil naglo spet na balkonu. Moles\vorth, je vzkliknil, mari ste tu? Trenotek nato se je izločila iz noči postava in obstala pred njim. Molčite, je šepnil Molesworth; da, še sem tu, a moral bom iti. Dajte mi površnik in sprejmite moj zadnji pozdrav, zakaj verjetno je, da se ne vidiva več. Toda — odkod ste prišli? Na rokah vendar niste viseli z balkona? Ne. V tleh je zaklopnica. in pod njo visi čoln. ki sem počenil vanj. Upam. da me prenese srečno na ono stran reke. Ako pa bi se razbil, odškodujte lastnika, od katerega si ga moram izposoditi brez dovoljenja. Kad bi bil poskusil takoj, toda bilo je še pretema; čakati moram prvega svita. Zadržujte policista od tega kotica hiše, dokler ne izginem. Dajte mi suknjo, mudi se! Karneron mu je stisnil roko v slovo in planil po hodniku, da bi prinesel površnik. Baš se ie vrnil ž njim ter ga hotel podati Moleswor-thu, ko je zdajci skočil med njiju detektiv in jima pogledal smete v prepadeni obličji. Glej, glej, je vzkliknil veselo, najin prijatelj se ie vendar sklenil pokazati. Nu, to je lepo; zdaj nama bo vsaj teknil zajtrk. Štiriintrideseto poglavje. Kameronove nade so bile razbite v prah; toda niti v tem odločilnem trenotku ni izgubil oblasti nad seboj. Res sem presenečen, je dejal ravnodušno, da morem pozdraviti doktorja Moles\vortha tako nenadoma v njegovi pravi podobi! Udobno mestece pri ognju mu bo dobrodošlo, saj je gotovo hudo trpel od mraza, ker sem si bil sebično prilastil njegovo suknjo. Viseti v takem viharju na balkonovi ograji pa tudi ni igrača. Mislim, da ne, se je oglasil detektiv osuplo. Ali ste res izbrali ta način, da se ozdravite nočnih fantazij? se je obrnil k Molesworthu, ki je mrklo molčal in tudi zdaj ni imel za jezičnega Q-a drugega kakor uničujoč pogled. Policist pa se ni dal spraviti ob dobro volio. Brez vsakršne zadrege je skušal pomagati zdravnikoma z dobrodušno šalo iz mučnega položaja, čigar tragični poipen mu je bil seveda neznan. Povabil je gospoda, nai sedeta h kaminu, sam pa se ie z vnemo lotil dela, da bi pripravil kar moči vkusen zajtrk; tudi jima je osolil jed z raznovrstnimi veselimi zgodbami ter predstavljal zabavnega gospodarja, dasi le — kar ie sam priznal - - na troške odsotnega lastnika. Kmalu so se prištulili k močniku tuni oni trije iz spodnje izbe. češ da jih je privabil O-jev razposajeni smeh. Tako je ugasnil doktorjema poslednji up, da bi se mogla neopaženo dogovoriti. Jutro je odgrnilo tovarišem v nesreči kaj neveselo sliko. Kakor daleč je seglo oko, si videl zgolj snežno ravnino, brez hiš. brez cesr, brez sledov človeškega življenja. Divjost viharja je sicer že nekaj popuščala, toda zameti so bili tako globoki, da si se vgreznil že tik pred vrati do kolen. Hiša. kjer so iskali zgolj kratkega zavetja, jim je bila postala ječa; kroginkrog jo je obdajal sneg kakor zid. in nihče ni mogel misliti na to. da bi se odpravil. Če jim vsaj ne bi bilo manjkalo vseh živil in se ne bi bila krčila zaloga drv tako vznemirljivo! — Samo Karneron in Molesworth sta vedela. da se je moči rešiti s čolnom; toda zaman sta čakala prilike, da bi ga skrivaj spustila v vodo: previdni Q. se ni genil s pozorišča. Nastalo je resno vprašanje. Že kosilo je bilo pičlo, za večerjo pa sploh ni bilo česa skuhati. O. je iz-tikal po predalih, a topot brez vsakega uspeha. Tudi njega se je lotila popoldne huda lakota, in ko je bila ura jdiri, ni več strpel. Še enkrat moram pogledati v klet je dejal in odšel iz sobe. Kakor hitro je izginil izpred oči, je Moles\vorth porabil priliko ter skočil na hodnik. Vrnil se ie z bridko razočaranim obrazom. Vrata njegove sobe so bila zaklenjena, pot. na balkon zaprta! O. se je kmalu pokazal z dvema dogama v rokah; oči so se mu iskrile od veselja. Kdo ima kako vrv? je viknil zmagoslavno. Ako si pritrdim te doge na stopala, imam par imenitnih smuči, na katerih lehko odrinem v vas po živila. Stolp se vidi odtod v daljavi. Kaj pravite, tovariši, ali naj poskusim? Seveda, seveda, se je glasil odgovor; samo zdravnika sta molčala. meneč, da bi bila prevelika vnema za detektivov načrt sumljiva* Preden se je odpravil O. na drzno pot. je poklical Kamerona v stran. Nič ne skrbite zaradi najinega svedoka, mu je šepnil v uho. Ključ do njegove sobe je v mojem žepu; ostale doge sem dobro skril, in brez takšne priprave je hoja po snegu nemogoča. Nekaj časa morate pač še prenašati njegovo družbo: to vam menda ne bo v nadlego, ko ste se toliko trudili, da ste ga našli. To rek-ši se je odpravil z dvema tovarišema v pritličje. Doktorja sta bila natihem vsa vesela, da sta rešena njegove paž-r.je. Treba je bilo izrabiti dragoceni čas. Molesworth je moral pobegniti tako. da ne bi zadela Kamerona ni-, kaka sumnja. Zato je legel ta na zofo in je navidez kmalu trdno zaspal ter se ni zbudil niti, ko sta se vrnila O-jeva spremljevalca. Šele ko je začul s hodnika silen ropot, ie planil kvišku in si začudeno pomel oči. Kaj se godi? je vprašal zaspano. Ali se nam ruši streha nad glavami ? Nič posebnega ni; samo tisti če-merikavi človek — ne vem, kako mu je ime — razbija, kakor bi bil v svoji lastni hiši. Hotel je leči spat in ker je našel vrata zaprta, jili je vlomil. Lepo ga bo gledal gospodar! Karneron je hitel v prijateljevo sobo; toda Molesworth je bil iz previdnosti zaklenil vrata na balkon za seboj. S tem je hotel pokazati detektivu. da je bil Karneron orevarjen in ni mogel zabraniti niegovega bega. Karneron se je delal jako ogorčenega in se celo parkrat zaletel v vrata. Nato je odnehal, kakor da jim ni kos, in prisluhnil s skrivno tesnobo. kdaj mu naznani škripanje vrvi, da se spušča čoln na reko. Z globo-^ ko radostjo je zdajci pozdravil zaže-^ Ijeni glas. Toda kdo nam popiše njegovo grozo, ko je tik nato zaslišal pok. padec in pljusk v vodo! Nedvomno so se bile utrgale vrvi. in Čoln je padel z doktorjem vred v globočino. Pred nakupom naj si vsakdo ogleda veliko lalogo jedilnega orodja, jeklenega in alnniinijevega, potne koSare, čev-jarskega orodja, rinčic in zapon za Čevlje, sukanca, gumbov, vezenin in naSivkov ter vse drupe potrebščine za krojače, Šivilje, čevljarje In sedlarje pri -11, , Si. M nasip 7. Največja izbiral Nizke cene! NA VELIKO IN HALO! Zapuščina pokojnega dr. I. Zabukovca, odvetnika v Šmarju pri Jelšah proda zbirko Jurldičntli knjig s krasno omaro ali brez nje. Istotam se dobi tudi nov diktafon; na prodaj je tudi lep otročji voziček iu zložljiv stolček. Mimi možni stofiioisi« išče primerno poduradniško službo pri kaki tvrdki ali banki. Ponudbe jjod »Vpokojeni Btražmojster” na Anončni zavod DRAGO BESELJAK & DRUG, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. Prima angleški Kristal ,Boraks‘ vsaka množina se dobi po K 31 •— franco skladišče. — Naročila na PROMET tehn. imhistr. podjetje d. z o. z. Ljubljana, Gradišče 9/1. Špedicij«^ ivrefRa K A K El? U oskrbuje točno, najhH.-cjšc vse v spe-djeijsko stroko spadajoče posle, tudi ocnrinjcnje. ,Triglav’ slatino kavo kavine konserve s sladkorjem kavlne konserve brez sladkorja marmelado nudi po najnižji dnevni ceni in v vsaki množini t» u m ■ m tovarna hranit v Smard p. Kamniku Kupuje tudi tozadevne surovine. Cement Apno Ia Premog najboljše vrste v Sloveniji — dobava vsako množino „AVA“ Laško. Bin l M ,,Pri zlati lopati** trgovina s železnino Valvazorjev trg St. 7 (nasproli Itrižanske cerkve.) Zilooa nents in Mi. -tam p/tx 9 vseh vrst > CIRIL. SITAR LJUBLJANA ‘etra c e« Gradbeno podjetie mg. Duki{y Ljubljana, Resljeva cesta 9. se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. PolnogumilastS obroči za tovorne avtomobile Pnevmatiko za kolesa in avtomobile Kolera Avtomobili najceneje. I. Goreč LSvbijana. Gosposvetska cevta 14. >9 ■ S! J® dvorila počenil s 15. malem 1921 Ekspozitura obavlja vse bančne posle. H m m m m Glavno zastopstvo Fockove tovarne ,Sma mila1 Ivan Ferlež, Celje, Narodni dom Glavno zastopstvo za Štajersko, Koroško in Prekmurje. sušite ga na hladnem prostoru na prepihu in kolikor mogoče brez pecljev. „HERBA“ zadruga za izkoriščanje zdravilnih zelišč v Zagrebu, Palinotičeva ulica 10, kupi vsako količino in plača najvišje cene. I. SANDRIN LJUBLJANA. Valika zaloga vsakovrstnega usnja koS, podplatov, sončnih Jermenov In boksa na debelo. MESTNI TRG 6. m m PREMOG prvovrsten, spodnještajerski primeren za industrije in domačo porabo dobavlja na vagone, kosovec, orehovec ali zdrob, po dnevni ceni, vsako množino. Ponudbe pod „Premog“ na upravo lisla. Parna žaga Fran Ravnikar mestni tesarski mojster LJUBLJANA, L C n h atova ulica štev. 25 kupuje po naj višjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele. ®l £ m m m Koloture za štednjake (Herdringe) rešetke za peči (Roste) i sav ini trgovački lijev izradjuje i dobavlja: linici žiiieza Jl(l El", linice stcnieia d Bjeiavam. KOKSA 2000 vagonov po zelo ugodni ceni franko Moravska Ostrava se takoj proda. Vprašanja pod šifro „Koks“ na upravo lista. T račnice za poljsko železnico, notranja luč 60 cm kupim vsako množino. — Ponudbe pod „ Tračnice" na upravo lista. Sprelme se i Gadje gnezdo je najbolj čvrsto slovensko leposlovno delo izza zadnjih let. Naročile ga lahko za malenkostno svolo J4 krcu pri JE1 HIT »OL Pevci in pevska društva! f Pozor! v že vpeljano špecerijsko trgovino v večjem obsegu s primernim premoženjem. — Ponudbe na upravništvo »Jugoslavije" pod -DRUŽABNIK". Tfljala pesmarica 1 Zmoški zbor; žepna Izdaja 11X15 cm Stev. 1. Davorin Jenko; Sto čutiš, Srbine tužni? „ 2. Ivan pl. Zajc: Zrinjsko-Frankopanka. „ 3. Anton Hajdrih: Slabo sveča je brlela. „ 4. Anton Hajdrih: Pod oknom. „ 5. Anton Hajdrih: V sladkih sanjah. „ 6. Anton Hajdrih: Jadransko morje. „ 7. Anton Hajdrih: Pri oknu sva molče sloucla. „ 8. j osip Kocjančič: Slovo. Le nocoj še luna mila. „ 9. P. Hug. Satlner: Pogled v nedolžno oko. „ 10. P. Hug. Sattner: Na planine! Vsakn peecna staue * K; x* lzrodov xo K. Številke 6, 7, 8 in 10 stanejo po 2 kroni, 11 izvodov 20 kron. Dobiva se v Zrezni knjlgml, Ljubiians, Marijin trg štev. 8. OdKOvornl urednik Anton Pesek. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.