Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32'—, polletno Din 16"—, četrtletno Din 9'—, Inozemstvo Din 64'—. Foštno-čekovni račun štev. 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2113. Cene inseratom: Cela straa Din 2000"—, pol strani Din 1000 —, četrt strani Din 500•—, »I« strani Din 250—, 'h, strani Din 125—» Mali oglasi vsaka beseda Din 1"—. Volitve v Kmetijske zbornice. Kar so naši kmetje dolgo let iskreno že-ieli in kar so vztrajno zahtevali, se je zgodilo in bo kmalu postalo dejstvo: kmetijske zbornice. Kakor smo že na kratko omenili v našem listu, se bo volitev zborničnega sveta te zbornice vršila za dravsko banovino 27. junija. Hoteč ustreči pričakovanju naših čitateljev, objavljamo o tej velevažni stvari v naslednjem nekaj podrobnejših določil, pri čemer se omejujemo na to, kar je bistveno in o čemer mora biti vsak kmečki človek poučen. O nalogah, članstvu in organih zbornic Kmetijske zbornice imajo te-le naloge: zastopajo, ščitijo in pospešujejo koristi kmetijstva; proučujejo same od sebe ali na zahtevo državnih ali samoupravnih ob-lastev vprašanja, ki se nanašajo na vse kmetijske panoge, ter podajajo v teh vprašanjih tem oblastem svoja mnenja in predloge; svoja mnenja tudi oddajajo o načrtih zakonov, uredb in pravilnikov, ki utegnejo biti pomembni za kmetijstvo in gospodarstvo v obče. Zbirajo podatke o stanju kmetijstva in o prometu s kmetijskimi proizvodi v svojem območju; izda-jejo kmetovalcem svojega območja potrdila ali spričevala ob uvozu predmetov, ki uživajo olajšave ali oprostitev od carine, prevoznine ali davščin; ustanavljajo ali sodelujejo pri ustanovitvi, vzdrževanju in vodstvu naprav, zavodov in razstav za pospeševanje vseh kmetijskih panog in naprav za vzgajanje svojih članov in kmetijskega naraščaja. Člani kmetijskih zbornic so posestniki kmetijskih in gozdnih posestev, ki so zavezani plačevanju zemelji-škega davka, zakupniki in uživalci kmetijskega in gozdnega posestva, živinorejci, čebelarji, ribiči, če jim je dotično pridobivanje glavni poklic. Organi kmetijskih zbornic so zbornični svet, izvrševalni odbor, nadzorstveni odbor, disciplinski odbor, strokovni odbori, predsedništvo, zbornični urad. Zbornični svet je vrhovni upravni organ vsake zbornice. On voli izvrševalni odbor, ki ima nalogo izvrševati ali skrbeti za izvršitev vseh sklepov, odločb in rešitev zborničnega sveta in ki sestoji iz predsednika, dveh podpredsednikov in toliko članov, kolikor jih določajo zbornična pravila. Zbornični svet tudi voli nadzorstveni odbor, ki vodi nadzorstvo nad poslovanjem izvrševalnega odbora in drugih zborničnih organov. Voli disciplinski odbor (za dejanja zborničnih uradnikov) in zborniško predsedništvo, ki sestoji iz predsednika in dveh podpredsednikov. Zbornični svet kot vrhovni upravni organ zbornice je sestavljen iz voljenih, delegiranih in kooptiranih članov. Število izvoljenih članov je toliko, kolikor ie okrajev v ba- novini. Za vsak okraj se voli po en svetnik in en namestnik. Delegirane (odposlane) člane odrejajo vsaka po enega svetnika: revizijske zveze kmetijskih zadrug, ki imajo včlanjenih najmanj 100 zadrug, centrale kmetijskih (gospodarskih) družb, če je v njih včlanjenih najmanj 50 podružnic ali družb, društva jugoslovanskih agronomov, gozdarjev, veterinarjev in kmetijskih strokovnjakov in organizacije vodnih zadrug. Kooptirani (poklicani) člani so tisti kmetijski strokovnjaki, ki jih pokliče zbornični svet (največ 10 strokovnjakov) in ki imajo samo posvetovalni glas. Volitve zborničnih svetnikov Za svetnika kmetijske zbornice in njegovega namestnika sme biti izvoljen vsakdo, kdor je član zbornice in naš državljan, komur je kmetijstvo ali gozdno gospodarstvo glavni poklic, ki stanuje v zborničnem območju najmanj poslednja tri leta, ki je dovršil 25 let starosti, govori, čita in piše državni jezik ter ni aktiven državni ali samoupravni uradnik ali uslužbenec. Zbornični član sme prenesti svojo pravico voliti ali voljen biti na potomca, ki dela na domačem posestvu. Dan za volitve zborničnih svetnikov določi ban, odrediti in oznaniti se morajo najmanj dva meseca pred dnem volitev. Za vsak okraj se voli po en svetnik in en namestnik. Voli ga volilno telo petdesetih oseb. Kako pa se voli teh 50 oseb, ki tvorijo volilno telo? ^bori (m: i ni sveti) tistih občin, ki so v dotičnem okraju, izvolijo tiste može, ki tvorijo volilno telo za volitev zborničnega svetnika. Občinski odbor voli izmed članov občine toliko vo-lilcev, kolikor jih spada na dotično občino v razmerju njenega katastrskega čistega dohodka do skupnega katastrskega dohodka vsega okraja. Najprej se dodeli občinam, ki nimajo popolnega količnika, po en volilec; ostalo število volilcev pa se porazdeli na druge občine sorazmerno njih katastrskemu čistemu dohodku. Izraču- nu se vzame za podstavo tisti katastrski čisti dohodek, ki je služil za odmero zem-Ijarine v letu neposredno pred letom, v. katerem so se vršile volitve. Te volilce izvoli občinski odbor najmanj 30 dni pred dnem, določenim za volitve zborničnega svetnika. Občinske uprave morajo poslati v osmih dneh.pristojnemu okrajnemu sodišču overjen prepis zapisnika o volitvi volilcev, vsakemu izvoljenemu volilcu pa morajo dati potrdilo o tem, da je bil izvoljen. Zbornični svetnik in njegov namestnik se volita na sedežu okraja v poslopju, ki ga določi predsednik občine na sedežu okraja. Volilni odbor sestavljajo: starešina okrajnega sodišča kot predsednik, kot člani pa: okrajni kmetijski referent (če ga ni, okrajni referent s fakultetno izobrazbo) in dva občana, ki ju odredi predsednik vaške občine, največje po številu pravnih glasovalcev v okraju. Voli se tajno z listki, volilci morajo napisati nanje ime in priimek kandidata za svetnika in njegovega namestnika in kraj njunega stalnega bivališča. Preden odda volilec glasovnico, mora izročiti predsedniku volilnega odbora potrdilo občine, da je volilec. Voli se po kandidatnih listah, ki jih mora podpisati po najmanj 10 volilcev do-tičnega volilnega okraja in ki jo morata izročiti najmanj dva predlagatelja, ki sta listo podpisala, predsedniku volilnega odbora v dveh primerkih do 9. ure na dan volitev. Obenem s kandidatno listo morajo izročiti predlagatelji tudi pismeno izjavo kandidatov za svetnika in namestnika, overjeno od kandidatove pristojne občine, da more biti voljen. Ko je volilni odbor pregledal kandidatne liste, ali so v skladu s predpisi, jih ob 10. uri predsednik objavi in izobesi na vratih volilnega lokala. Nato se začne glasovanje in se vrši do 12. ure. Po 12. uri volilni odbor prešteje oddane glasove. Za izvoljenega zborničnega svetnika in namestnika veljata osebi s tiste kandidatne liste, ki dobi največje število glasov. Okrajno sodišče sporoči izid prvih zborničnih volitev pristojnemu banu, ko pa bodo zbornice ustanovljene, tudi bano-vinski kmetijski zbornici. D1IŽAV V NAŠI DRŽAVI. Seja glavnega odbora JRZ. Dne 27. IV. se je vršila v Belgradu seja glavnega odbora JRZ, katero je vodil predsednik stranke dr. Stojadinovič. Seji je prisostvovalo vseh pet članov ožjega glavnega odbora iz Slovenije in to oba ministra gg. dr. Korošec in dr. Krek, senator Smodej, bivši minister dr. Kulovec in poslanec dr. Klar. Poleg splošnih političnih vprašanj so razmotrivali na seji vprašanje organizacije mladine JRZ in organizacije de-lovskih skupin JRZ. Sprejeta so bila navodila za delovanje mladine ter pravila za delavske- organizacije. Razveseljiva je tudi ugotovitev, katero je podalo ob tej priliki tajništvo, da ima JRZ od 343 političnih okrajev v naši državi popolne organizacije v 269 okrajih. Z Ljudsko fronto ne bo pri nas nič. Komaj je prišla pri nas na površje Stoja- dinovič-Koroščeva vlada, že ni bil ta zdravi pojav po volji nekaterim slovenskim politikom, ki so že davno generali brez armade. Da bi se ta brezpomembna politična gospoda še obdala s štabom prista-fev iz raznih taborov in vetrov, je osnovala po vzgledu po drugih državah tudi v Sloveniji Ljudsko fronto. Sestavili so odbor, kateremu so postavili na čelo bivšega samostojnega demokrata g. dr. Ve-koslava Kukovca iz Maribora. Pridružili so se nekateri socijalisti in nekaj dr. Mačkove gospode. Slovenski ljudski frontaši so se hoteli nasloniti na dr. Mačka, pa so se hudo urezali. Dr. Maček je odločen nasprotnik Ljudske fronte in seve tudi so-cijalistov. V dr. Kukovčevem odboru je prišlo sedaj do razkola. Poslanec dr. Do-bovišek in bivši prosvetni šef v Sloveniji dr. Lončar, bivši soeijalistični poslanec, sta začela kot pristaša dr. Mačka organizirati posebno kmečko gibanje, za kar ju je pooblastil dr. Maček. Slovenska lju-ska fronta se je po tem razkroju skrčila na najožji krog dr. Kukovčevih prijateljev, ki so povsem osamljeni in napovedujejo v svojem glasilu »Neodvisnost« novi grupaciji Dobovišek — Lončarjevega kmečkega gibanja žalosten konec. Pametni Slovenci sedaj vemo: dr. Kukovčeva Ljudska fronta že ni nič obetala, ko je pričela životariti, sedaj po razkolu pa bo zaspala z mariborsko »Neodvisnostjo« vred. V DRUGIH DRŽAVAH. Prijateljske zveze med balkanskimi državami na vidiku. Prijateljsko pobotanje med Italijo in Jugoslavijo je sprožilo celo vrsto pogodb, ki bodo v kratkem sklenje ne in bodo osigurale mir v osrednji Evropi. Pogodba med Italijo in Romunijo je če gotova, pripravlja se sporazum med Romunijo ter Bolgarijo in med Jugoslavijo in Madžarsko. Zbližali se bosta Bolgarija in Grčija, med katerima je carinska vojna že zaključena in se bodo poravnala še tudi vsa politična nesoglasja. Grčija skuša doseči še pogodbo z Albanijo. Italijanski zunanji minister v Albaniji. Italijanski zunanji minister grof Ciano je v minulem tednu obiskal albansko pre-stolico Tirano, kjer je imel važne razgovore z albanskim kraljem Zogom. Ciano-vemu obisku Albanije, ki je sledil neposredno sklenitvi italijansko-jugoslovan-skemu sporazumu, pripisujejo za Jugoslavijo največji pomen. Meja med Jugoslavijo in Italijo ni več ogrožena in sedaj po obisku Ciana v Tirani tudi meja med Albanijo in Jugoslavijo ne predstavlja več nevarnosti, da bi tam mogel kdo Jugoslaviji v primeru kakšnega spora na zapadu skočiti v bok. Ozadje Goringovega obiska v Rimu. — Zadnji teden se je mudil v Rimu pri Mus-soliniju pruski ministrski predsednik Go-ring. Tokratni Goringov obisk bo baje sprožil celo vrsto pomembnih sestankov italijanskih in nemških državnikov, že prve dni maja namerja korake v Rim nemški zunanji minister Neurath. Ako bodo razgovori od 3. do 5. maja potekli ugodno, bo ob tej priliki določen tudi rok hi kraj Mussolinijevega sestanka s Hitlerjem. — Dne 9. maja, ko bodo slavili v Rimu drugo obletnico proglasitve italijanskega imperija po zrnagi nad Abesin- ci, je napovedan obisk nemškega vojnega ministra generala Blomberga. Ob tej priliki bi naj došlo do vojaške zveze med Italijo in Nemčijo. Nadaljni razvoj španske državljanske vojne. Že zadnjič smo poročali, da je pozornost v Španiji obrnjena na severno fronto, kjer so se lotile nacijonalne čete generala Molle ofenzive proti Baskom, kojih prestolno mesto je Bilbao na severu ob morju. Francov general Molla je pripravljal proti Baskom tri tedne ofenzivo, ki je rodila popolen uspeh. Posrečilo se mu je z najmodernejšimi topovi in s težkimi bombnimi letali zlomiti glavno baskovsko fronto ter se polastiti najvažnejših postojank, odkoder mu je sedaj omogočeno prodiranje proti Bilbau. Po padcu Duranga in Eibara so bile baskovske čete prisiljene k umiku, ki se je pretvoril v. popolen pobeg. Avtonomna baskiška vlada je sporočila 28. IV. rdeči vladi v Va* lencijo, da bo morala prepustiti celo bas-kiško pokrajino nacijonalistom. Mollova ofenziva proti Baskom je zahtevala 19 tisoč mrtvi*».. — Število neposrednih vojnih žrtev na španskih frontah je s tem naraslo že nad 100.00QS pri čemer niso vštete žrtve obstreljevanja in bombardiranja mest v zaledju, kjer je število smrtnih žrtev doseglo prav tako pretresljivo višino. Nacijonalisti cenijo število smrtnih žrtev državljanske vojne v zaledju skupno z onimi, ki so bili obsojeni na smrt od naglih sodišč, na okrog 200 tisoč-: Potemtakem je državljanska vojna v Španiji zahtevala do sedaj že nad 300 tisoč smrtnih žrtev. KAT0L1SKKM MISIJONSKI TEDEN V GROBLJAH V Misijonišču v Grobljah pri Domžalah se bo vršil od 13. do 20. junija Misijonski teden združen z Misijonskim kongresom za vso Slovenijo. Prireditve Misijonskega tedna v Grobljah se delijo v dva dela: Skozi ves teden bo v lepih in prostornih dvoranah Društvenega doma odprta misijonska razstava, ki bo nazorno kazala misijonsko delo, ki ga vrše misijonarji v Afriki, Indiji in na Kitajskem. Pri razstavi bodo sodelovali tudi oo. jezuiti s svojimi krasnimi indijskimi zbirkami. Del razstave bo posvečen misijonskemu tisku. Posebno skrbno bo razstavljeno, ka." je v zvezi z našimi slovenskimi misijonarji. V posebni sobi bodo razstavljeni spomini na največjega slovenskega misijonarja, škofa Friderika Baraga. Obiskovalci razstave si bodo mogli ogledati zanimiv misijonski film, posnet v Afriki. Na sporedu je tudi več skioptičnih predavanj. Tudi Misijonska tiskarna bo morda nekatere zanimala. Vnedeljo 20. junija se bo vršil kot zaključek Misijonskega tedna velik Misijonski kongres za vso Slovenijo. Kdor le more, naj se ga udeleži! Če gremo radi na razne druge prireditve in kongrese, smatrajmo za svojo častno dolžnost, da se udeležimo tudi Misijonskega kongresa. Spored je sledeč; ob 9. sprejem prevzv. g g. škofov, ob 10. sv. maša nadškofa dr. A. Jegliča na prostem. Govoril bo eden izmed navzočih škofov. Po sv. maši bo veliko misijonske zborovanje, pri katerem bo nastopilo več odličnih govornikov. Ob tej priliki se bomo spomnili posebno škofa Friderika Baraga in njegove svetniške zadeve. Letos praznujemo ravno stoletnico, odkar se je kot misijonar prvič vrnil v domovino, da zbudi zanimanje za svoje misijone v domovini. Popoldne ob dveh bodo pete litanije s slovesno zaobljubo Kristusu, da hoče slovenski narod za na prej še vneteje delati za misijone. Nato bo slavnostna igra na prostem »Naša apostola«, ki je doživela lani ob Slomškovih dnevih v Mariboru tako lep uspeh. Mislimo, da je Misijonišče v Grobljah najbolj primeren kraj za take prireditve, saj je to zavod za vzgojo misijonarjev in tam izhajajo Katoliški misijoni, ki so glasilo slovenskega misijonstva. Bogoslovec-mučenik. V francoskem mestu Lyonu izhajajoči list »Le Nouvelliste« poroča o strahovitem zločinu, ki so ga izvršili. španski komunisti in anarhisti v, Špancem mestu Lerida (v Kataloniji), Ujeli so nekega bogoslovca, ki je bil do-mc. iz Barbastra, ter izvedli proti njemu celo sodnijsko razpravo, kakor je bil?, izvršena proti Zveličarju. Na velikem trgu se je zbralo vse mestno prebivalstvo. Eden izmed komunističnih anarhistov je imel vlogo Poncija Pilata, ki je stavil vprašanja ,vodil razpravo ter si je umil roke, ko je nahujskana druhal zahtevala smrt bogoslovca. Mladeniča-bogoslovca so pribili na križ. Med strašnimi mukami, ki jih je trpel, so njegove umirajoče ustnice še dahnile besede: »Iz ljubezni do tebe, križani Zveličar, in za Španijo!« »Osservato-re Romano« (vatikanski list), ki poroča o tem strašnem zločinu, dostavlja temu poročilu : »Skupina komi^istično-anarhistič-nih sodnikov ni pomislila, da je s svojim brezbožnim zasmehovanjem trpljenja in smrti Jezusove dala povod za zavestno izraženo globoko vero mladega semeniščana in obenem dokaz, da je Golgota še vedno živa. Španski inkvizitorji niso mogli napisati lepše strani v slavo svete cerkve, kot je živa vera, ki jo je ta mladenič izrazil do svojega Odrešenika. Ime tega mladeniča, ki se je v neskončnih mukah' na križu spomnil Španije, ki te dni trpi takšne muke za vero in domovino, ne bo nikdar umrlo med španskim narodom in po vsem katoliškem svetu Ono bo ostalo večno živi spomenik in dokaz za resnico evangelija, iz katerega edino izvira blagoslov in rešitev za človeštvo! Kako prikladna je spoved. Spoved, kakor se opravlja v katoliški cerkvi, je božja ustanova, že is tega sledi njena popolna skladnost s človeško naravo. Ker pa se napuh ustavlja izpovedanju grehov, mnogoteri spoved napadajo kot nasilnost nad dušo in vestjo. S temi besedami je obsodil spoved Martin Luther, ustanovitelj prote-stantizma. Nekateri sodobni protestan-tovski duhovniki pa so uvideli, da je Luther z odpravo zakramentalne spovedi napravil veliko napako ter je oropal dušno pastirstvo najboljšega sredstva na pomir-jenje človeka z Bogom in na pomirjenje lastne vesti. Zato nekateri protestantov-ski duhovniki priporočajo vsaj prostovoljno spoved. Tudi nekateri med židi začenjajo uvidevati koristnost spovedi. Tako je nedavno v Chicagu (v Zedinjenih državah Sev. Amerike) židovski rabinec (du- hovnik) F. M. Isserman na nekem zborovanju poudaril, da so dušeslovci šele zdaj prišli na to, da zelo blagodejno vpliva na človeško dušo, ako se komu nudi prilika, da se more izpovedati človeških slabosti in grehov. To pa vrši katoliška cerkev že dolga stoletja z ustanovo spovedi, kar je bilo doslej predmet tolike kritike ter se je žigosalo kot obrabljeno praznoverstvo. Kadar strast molči in govori trezni razum, človek lahko uvidi prikladnost božjih ustanov. Procesija molči. Ni navada, da bi se procesija vršila v molku. Med procesijo se moli in poje in ob gotovih prilikah tudi muzicira. V Holandiji pa je drugače. Tam- kaj so javne procesije prepovedane. Če se vršijo, so brez duhovnika, brez zastav, brez glasnih molitev. Tako so v noči od 7. do 8. marca katoličani v Amsterdamu imeli svojo uobičajeno procesijo. Prisostvovalo ji je okoli 100.000 ljudi. Vse se je vršilo brez hrupa in bučnosti, v največji tihoti. In vendar je procesija napravila največji vtis. Prisotnost in udeležba več tisočev mož je veličastno učinkovala. Glasne molitve ni bilo, pač pa so udeleženci tiho molili na vnaprej določeni namen: da bi izginil komunizem in novodobno poganstvo iz Holandije. Zjutraj pa so udeleženci pristopili k mizi Gospodovi. NOVIČK Osebne vesti. FO NAD 30LETNI SLUŽBI PRI »SLOVENSKEM GOSPODARJU« V POKOJ. Kot strojni stavec se je poslovil zadnjo soboto od »Slov. gospodarja« g. Kari Stržina, kojega življenje je bilo nad 30 let v najožjih stikih z našim listom. G. Stržina je stopil v pokoj in je prepustil delo pri stavnem stroju nasledniku. Ob slovesu zaslužnega, požrtvovalno delavnega in Cirilovi tiskarni vdanega stavca se mu zahvaljuje »Slov. gospodar« za trud in delo, katerega je imel z njim v dolgi dobi nad 30 let. G. Stržina najboljše ve, kako se je naš podeželski vodilni list na Slov. Štajerskem uspešno boril v predvojni dobi za slovenske pravice, katere sta teptala nemštvo in nemškutarstvo. V težkem vojnem času je bil g. Stržina z vsemi močmi na delu skoraj noč in dan, da sta lahko redno izhajala »Straža« ter »Slovenski gospodar«, ki sta bodrila štajerske Slovence, da niso obupali zaradi ovaduštva, vojnih žrtev in izžemanja od strani rekvizicij. G. Stržina je s »Slov. gospe-dar jem« doživel junaško dobo majniške deklaracije, rojstvo, razvoj in razrast Jugoslavije do današnjih dni pod Stojadinovič-Korošče-vo vlado, pod katero uživa naša nova država največji ugled v zunanjem svetu. V nad 301etnem službovanju v Cirilovi tiskarni je bil naš Stržina tudi v prostem času pridno na delu za obči blagor bližnjega. Za njegovo dolgoletno nacijonalno delo ga je odlikoval kralj z redom Sv. Save in njegova ožja domovina na Pobrežju pri Mafiboru mu je izkazala malodane enoglasno zaupanje s tem, da ga je pri zadnjih svobodnih volitvah v tretje izvolila za svojega župana. Ob slovesu od stavnega stroja »Slov. gospodarja« mu kliče glasnik in duševni voditelj slovenskih Štajercev: Uživaj zasluženi pokoj v zdravju in zadovolju ter ostani še tudi zanaprej vnet delavec na narodnogospodarskem in političnem polju v dobrobit občine Pobrežje, ki te je tretjič pozvala z ogromno večino na vodilne mesto! Smrt za slovensko glasbo zaslužnega moža. V Ljubljani je podlegel v starosti nad 70 let posledicam kapi g. Matej Hu- bad, koncertni vodja Glasbene Matice ter upokojeni ravnatelj državnega konserva-torija. Blagopokojni je bil eden najzaslužnejših mož za slovensko pesem. Ostani mu ohranjen časten in hvaležen spomin! Za doktorja prava je bil proglašen na ljubljanskem vseučilišču g. Ciril Žebot, sin mariborskega podžupana in bivšega poslanca. Naše častitke! Poroka. Poročila sta se 19. aprila v fari Sv. Petra in Pavla v Ptuju Orešnik Franc, posestnik v Sp. Radvanju, in Petrovič Marija, posestniška hčerka iz Podvinc pri Ptuju. Nevesta je sodelovala pri vseh prosvetnih prireditvah, nastopih in pri igrah Priča ženina je bil Turk Franc, posestnik, nevestina pa Petrovič Tomo, sodni uradnik v Mariboru. Naše čestitke! Nesreče. Splašen konj. Dne 27. aprila je pridirjal v Mariboru iz Vetrinjske ulice na Glavni trg splašen konj s kmečkim vozom. Konj se je na Glavnem trgu zaletel v mestni avtobus, razbil stranski luči ter nato zdir jal proti Veliki kavarni. Službujoči straž nik je skočil konju v vajeti in ga ustavil. Pri tem je konj padel in obležal na pločniku. Prišel je lastnik konja ter odpeljal konja zopet v hlev v Vetrinjsko ulico. Že preje pa je konj ravozil v izložbeno okno Kirbiševe mesarije v Vetrinjski ulici ter povzročil škodo .aad 500 Din, škoda pri avtobusu pa znaša okoli 1-500 Din. Na tračnicah ga zadela kap. Pri postaji Vuhi\\d-Marenberg je opravljal pri zidavi hiše razna dela Ivan Kurej, ki je hodil po materi jal preko proge, na kateri ga je zadela kap, da je obležal mrtev na tračnicah. Ljudje so ga našli mrtvega in so ga prepeljali v marenberško mrtvašnico. Po neprevidnosti zažgal gospodarsko poslopje. K posestniku Martinu Veganu na Bregu pri Ptuju je prišel brez gospodarjevega dovoljenja prenočevat na ške-denj Ivan Klakovčar, 47 letni delavec brez stalnega bivališča iz Dol pri Brežicah Vegan je čul, da hodi nekdo po škednju in je šel pogledat, kdo da je. Klakovčar ni imel pri sebi nobenega izkaza, kedo in kaj da je, radi tega je odstranil Veganov sin lestvo, da bi lahko klatežu drugo jutro izprašal vest. Krog 2. ure čez polnoč je opazil Veganov sin, da je gospodarsko poslopje v objemu ognja. Zbudil je domače in baš tedaj je zbežal iz gorečega poslopja bolj slaboumni Klakovčar, kate rega so opečenega * prijeli orožniki in so ga oddali v ptujsko bolnico. Priznal je, da si je v noči prižigal cigareto, vžigalica mu je padla v slamo in zanetila ogenj. ni Aspirin tablet.; Vsaka Aspirin tableta ima Bayer-jev" kitá PM rcomßtizniu, gripi in vročini* Otfu )« refittr. pod S. Si. 1583 od 5. XII. 1934,' Ker ni bilo lestve, je moral skočiti s šked« nja, da si je opečen rešil življenje. V kolikih slučajih so brezposelni potepuhi —• vzrok požarnih nesreč! Avtomobilska nesreča. V Dobrteši vasi pri Sv. Petru v Savinjski dolini sta se zaletela na ovinku osebna avtomobila eden v drugega. Nesreča ni zahtevala nobene človeške žrtve. Hudo poškodovan je bil avto ljubljanskega trgovca Alojzija Dularja, ki se je pri nezgodi sam poškodoval roko. Avto zlomii otroku nogo. V Stojncih pri Ptuju se je zaletel v osebni avto šestletni Mirko Rožmarin, sinko posestnice. Vozač je potegnil v očigled nesreči vse zavore, kljub temu si je zlomil fantiček pri padcu levo nogo. Smrtna nesreča zvestega hlapca. Anton Belej, 66 letni hlapec, ki je služil že 40 let zvesto pri posestniku Jovanu v Turiu v župniji Dol pri Hrastniku, je padel s kozolca 4 m globoko in j; obležal mrtev. Nemškega državljana zadela v vlaku srčna kap. Nemškega državljana Hermana Rosenberg je nadela srčna kap v vlaku med postajama Brežice in Videm irsko. Rosenberg je bil namenjen k svojemu prijatelju v Meran na Tirolskem in nato v Argentino v Južno Ameriko. Smrtna prometna nesreča. Rat.i trčenja z avtomobilom se je prevrnil r v i Radečah pri Zidanem mostu vr~ s 57 letnim posestnikom in mesarjem Francem Ku-kec. Kukec je dobil pri padcu tako hude poškodbe, da jim je podlegel v bolnici. Koncem aprila zmrznil. Dne 28. aprila je našla ženska iz Topola na Kranjskem, ko je šla domov z Bloške police čez Peč-nik, zmrznjenega 781etnega Anarejevca z Gore. Starček je kupil kravo na Bloški polici in jo je gnal 28. aprila popoldne proti domu. Med potjo mu je postalo sla-bo.Sedel je, da bi se odpočil, zadela ga je smrt in v noči je radi mraza v aprilskem snegu zmrznil. * POSLEDICE ZADNJIH NALIVOV Dva plaza na železniški progi Zadnji dolgotrajni in hudi nalivi so sprožili več zemeljskih plazov, ki so napravili na železnicah, cestah ter tudi zasebnikom precej škode. Dne 27. aprila se je udri zemeljski plaz na železniško progo med postajama Kresnice in Litija. Proga je bila toliko zasuta, da je bil promet čisto prekinjen za dve uri, več ur pa je tekel samo po enem tiru. Omenjenemu plazu je sledil 28. aprila krog poldne drugi na znanem odseku meci Zagorjem in Savo. Radi vijugaste proge je zapahi o+^oievodja osebnega vlaka, ki prihaja ob pol 14. v Ljubljano, plaz na malo razdaljo. Po možnosti je zmanjšal brzino, a je le zadel v naplaženo zemljo s toliko silo, da sta iztirila lokomotiva in en vagon. Nesreča ni zahtevala nobene žrtve in tudi škoda je neznatna. Pomožno osobje je očistilo v dveh urah levi tir, da so mogli vlaki voziti v obeh smereh. Tekom noči na 29. april je bil očiščen še desni tir in se je vršil promet 29. aprila po navadi. Cesta se pogreznila za 1 meter Radi deževja so hudo trpele strmine ob banovinski cesti, ki se odcepi v Spod. Ho-tiču od ceste med Ljubljano in Litijo in zavije proti Vačam. Pod levo serpentino je začel polzeti 20 m širok plaz. Cesta se je pogreznila za 1 m. Sproženo zemljo cenijo na 2000 kubičnih metrov. Novo in prvo jezero na Dolenjskem Med Dednim vrhom in Drenovcem na Dolenjskem je plaz z Dednega vrha zajezil potok Smolinšek. Zajezena voda je poplavila parcele posestnikov Alojzija Tratnika iz Rake, Jožefa Sotler iz Drenovca, Janeza Pirca iz Drenovca in Janeza č^iglja iz Sanuš. Dolina je sedaj zaprta od vseh strani in voda je narasla v 600 m dolgo in 150 m široko jezero, ki je novo in prvo na Dolenjskem. Iz jezera štrlijo kvišku vrhovi dreves, katere je prinesel plaz s hriba. Kasne novice. Po tolikih letih iz ruskega ujetništva. Dne 28. aprila se je pripeljal v Maribor na povratku iz Rusije Jožef Pijavnik, 46 letni delavec od Sv. Miklavža pri Slovenjgrad-cu, kateri je šele sedaj prejel dvovoljenje za vrnitev. Leta 1914 je prišel s 87. polkom v Galicijo, kjer so ga Rusi v jeseni zajeli. Veliko let je preživel v guberniji Omsk v Sibiriji in je bil zaposlen kot tesar. V Rusiji se je oženil in se je vrnil po 23 letih z ženo in s štirimi otroci. Po njegovem zatrdilu je še veliko Jugoslovanov v Rusiji, med temi neki Jakob Štraus iz Ptuja: Pijavnik, ki je odpotoval k svojim sorodnikom, je na kratko označil življenje med Rusi kot zelo težavno, ker ječi ogromna zemlja pod neznosno draginjo. Drava naplavila neznanega vtopljenca. Pri Ožbaltu v Dravski dolini je naplavila Drava truplo neznanca, ki je moralo biti kaka dva meseca v vodi in je bilo močno razpadlo. Neznanec je bil star 40—50 let. E!e!i~ifikacija. Občine: Braslovče, Polzela, Gomilsko, Sv. Jurij ob Taboru in ¡Vransko bodo priključene električnemu omrežju Velenje in znaša tozadevni proračun 1,200.000 Din. Že obstoječo elektrarno na Vranskem bi naj odkupila ban* ska uprava. Regulacija. Začetkom maja bodo začeli z regulacijo Suhe v Kokarjih pri Rečici ob Savinji. Regulacijska dela, katera se bodo vršila dve leti, so predvidena na 300.000 Din. V marcu bo narasle vloge pri 12 slovenskih hranilnicah za čistih sedem milijonov dinarjev. Po podatkih »Zveze Jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani« so narasle v marcu skupne vloge vseh 29 slovenskih hranilnic od 1.009,914.907 Din na 1.031.180.476 Din, torej za znesek 21,21(5.569 D. Ker pa so v tem znesku vsebovane obresti vlagateljem za leto 1930, katere je pripisala ta mesec neka večja hranilnica v znesku 14.2 ml- 80Ietnlooi Je obhajal v Pušencih pri Ormožu vzoren gospodar in nag stalni naročnik Filip Tratenjak. ■ lijona Din, ostane čistega prirastka 8,947.776.89, kar je zelo razveseljivo. V marcu so narasle skupne vloge pri 12 hranilnicah, padle pa so pri 17. Najugodneje so se razvijale vloge v tekočem računu, ki so se dvignile pri 10 hranilnicah za 19,5 milijonov. Ker ima le 20 hranilnic vloge v tekočem računu, Izkazujejo torej le fitlrl hranilnice padec vlog v tekočem računu. Te Številke dokazujejo dovolj zgovorno, da se Je začelo zaupanje v hranilnice in v denarne zavode vobče zopet vračati, obenem pa prihaja vedno več denarja zopet na dan In v redni promet, kamor spada. Zato po možnosti ne prodajajte vložnih knjižic, ker se položaj na denarnem trgu boljša. Sedmorčke porod"'a. Iz Valencije v Španiji se je raznesla vest, da je v Murcuji porodila žena pomožnega delavca sedmorčke. Mati je umrla koj po porodu. Otroči-či so izredno majhni in so komaj dajali od sebe znake življenja. Zdravniki nimajo nobenega upanja, da bi jih obdržali pri življenju. Zavarovanje kolesarjev. Nezgode kolesarjev zavarujemo: Ako se kolesar smrtno ponesreči, izplačamo 10.000 Din. Ako postane kolesar trajni Invalid, izplačamo 40.000 Din, ako kolesar do smrti povozi eno osebo, izplačamo 30.000 Din, ako poSkoduje ali povzroči smrt več oseb, izplačamo 100.000 Din, ako kolesar poškoduje tujo lastnino, Izplačamo .za stvarno škodo do 10 tisoč Din. Letna premija za eno kolo stane vsega skupaj samo 50 Din. Zavarujemo osebe proti vsem vrstam nezgod, zavarujemo avtomobile, trgovine, privatna stanovanja, urade, proti vlom-ski tatvini in ropu. Kdor hoče hiše, premičnine, trgovine »varovati solidno, naj se obrne na «lavni eastop »Vzajemne zavarovalnice«, Maribor, Loška ulica 10 (glavni zastopnik Franjo 8 »bo t), 624 Obžalovanja vreči nI slučaji. Zeparji na delu v Mariboru. Na mariborskem Glavnem trgu so bile 29. aprila od žeparjev okradene naslednje osebe: Mariji Vinšek je zginila denarnica z 200 dinarji, posestnici Katarini Brednik denarnica s 67 Din, trgovcu Adolfu Šauper-lu pa 900 Din, Smola žeparja. V gostilni Mileta na Frankopanski cesti v Mariboru je spal ključavničar Jožef Šalamun. Skozi okno mu je hotel suniti denarnico z 200 Din Jožef Zafošnik, katerega je zagrabil in presenetil stražnik, preden je opravil tatinski posel. Francoski lnžener Millet Je zgradil majhen avto, ki spominja po obliki na letalo. Inženjer upa, da bo dosegel s tem vozilom prav izredno brzino. Levo: Amerikanskl letalec Dick MaeriU, ki je lansko poletje preletel Atlantsko morje, bo od-Ietel iz Amerike proti Londonu te dni. Ce mu bo uspelo, da bo ponesel film o kronanju angleškega kralja v 20 urah v NJujork, bo prejel od filmske družbe 100 tisoč dolarjev nagrade. — Desno: Leteči človek se ubil. Amerikanec Olem-Sohn se Je opremil z napravo, da bi se liki ptič pri odskoku lz letala tako dolgo držal v zraku, da bi se mu počasi odprlo padalo, s katerim bi pristal. Leteči človek Je pri proizvajanju poskusa s peruti smrtno ponesrečil v Vlncennes na Francoskem. Nevaren tat iz Avstrije pod ključem. Mariborski policiji je padel v roke Ivan Hofer, 27 letni avstrijski državljan, ki se je izdajal za trgovca iz Monakovega in je popival ter jedel po mariborskih gostilnah in kavarnah, a ni nič plačal. Na policiji so Hoferju dokazali, da je leta 1935 na Bregu pri Ptuju ogoljufal nekega trgovca za 500 Din, 7. junija istega leta je ukradel mariborskemu krčmarju Hometerju 6000 dinarjev vredno motorno kolo, letos pa 16. marca odpeljal posestniku Mihaelu Pe-seku pri Muti tri jurje vredno kobilo iz hleva in jo je hotel pretihotapiti v Avstrijo. Na meji so mu kobilo zaplenili avstrijski financarji. Hoferja je predala policija sodišču. Dva vloma v eni noči — prijet vlomilec. V okolici Maribora sta bila v noči 27. IV. izvršena dva vloma, iz katerih se da sklepati ,da so ju zagrešili isti storilci. Najprej iso se pojavili vlomilci na Pesnici, kjer so se lotili občinske pisarne. Iz okna so iztrgali železni križ in so se splazili v občinsko pisarno. Med tem ko so pustili železno blagajno na miru, so preiskali vse omare ter predale. Odnesli so iz kovčeka razne spise in 100 Din. — Koj za tem so najbrž isti vlomilci obiskali trgovino trgovca Jožefa Perko na Košakih. Odstranili so nasilno drog na vratih v trgovino in vrata so odklenili z vitrihom. Iz trgovine je zginilo z vlomilci razno špecerijsko blago in 200 Din. Še v isti noči je padel eden od storilcev stražniku v roke. Ne daleč od broda v Melju je opazil stražnik dva moška z večjimi paketi, ki sta čakala na čoln. Med tem ko je eden koj pri pogledu na policaja zbežal, je zagrabil stražnik drugega. Prijeti je 40 letni tapetnik David Mauko, ki je tudi povedal ime pobeglega tovariša, kateri se piše Iv. Vukovnik s Tezna in je krojaški pomočnik. Pri Mauku so dobili en del pri Perku pokradene špecerije. Drugi vlomilec prijet. Zgoraj poročamo o vlomu v občinsko pisarno na Pesnici in v trgovino Perko na Košakih. Pri brodu v Melju je prijel stražnik enega od vlo- Obhajilne podobe! Naj bo še tako huda kriza, na najlepši dan svojega življenja naj ima vsak človek trajen spomin! Zato priporočamo gg. duhovnikom, šolam in tudi staršem, da preskrbijo otrokom spominsko podobo na 1. sv. obhajilo. Posrečilo se nam je dobiti zelo lepe in cenene slike: Male podobice 100 komadov Din 12.—, Velikost 19X14 cm po Din 1.—. Velikost 20.5X14 cm po Din 1.50. Velikost 22X14.5 cm po Din 1.75. Velikost 28X18 cm po Din 2.—. Velikost 27X17.5 cm po Din 2.25. Velikost 28X19 cm po Din 2.50 in Din 3.—. Velikost 39X25 cm po Din 3.— in Din 5.—. Vse slike so umetniške, lepo in okusno barvane, imajo slovenski napis. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju. milcev, drugi je pa pravočasno utekel, a je izdal njegovo ime aretirani Mauko. Žandarji na Pobrežju so sedaj izsledili še tudi drugega tička v osebi krojaškega pomočnika Ivana Vukovnik. Težje poškodovana v pretepu. V Puščavi so se stepli vinjeni fantje. V pretepu sta bila težje ranjena 331etni gozdni delavec Jožef Ledinek in 301etni hlapec Anton Juhart. Hudobija. Ko se je vračal avtobus Št. Lenart — Maribor na večer iz Maribora, so mu položili še neodkriti hudobneži — brzojavni drog čez cesto. Duhaprisotnost šoferja je preprečila največjo nesrečo, ker je bil avtobus poln potnikov. Vlom v trgovino. Še neizsledeni in srečno pobegli nočni vlomilci so obiskali v Žepovcih pri Apačah trgovino Katarine Holzapfel. Odnesli so več manufakture in drugega blaga. Smola zagrebških tihotapk. V vlaku Maribor—Zagreb so zaplenili orožniki Za-grebčanki Valentini Istinič 6 kg saharina, Istiničeva je imela spremljevalko v osebi Zlate Krajančič. Tovarišica se je izognila orožniški preiskavi v vlaku na ta način, da je izstopila v Poljčanah, kjer so jo zopet prijeli žandarji in so ji odvzeli 6 kg saha-' rina. Zagrebški tihotapki sta bili oddani mariborski carinski oblasti. Vlomilci pregnali zasledovalce s s trdi. Pri Sv. Antonu v SI. goricah so se lotili drzni nočni vlomilci poštnega urada. Odprli so vrata na uradu s ponarejenimi ključi in so vdrli v pisarno. Veliko železno blagajno so pustili na miru, ker najbrž niso imeli orodja za ta vlom. Nasilnim potom so vdrli v miznico, iz katere so odnesli denarja in znamk za 500 Din. Pri tatinskem poslu so delali tak ropot, da so se prebudili hišni prebivalci, kjer je poštni urad. Ljudje so začeli klicati na pomoč sosede. Svedrovci so se preplašili, zbežali navzdol in preganjalci so jo ubrali za njimi, da bi jih prijeli. Vlomilci so se otresli zasledovalcev s streli in so zaenkrat srečno ušli. Zagonetno krvavo dejanje. V Bukovcih pri Ptuju so našli zgodaj ob cesti še malo živega Jožefa Zelenik, posestniškega sina od Sv. Marka. Nekdo ga je udaril po glavi s topim predmetom in mu je prebil lobanjo. Zelenika so prenesli s ceste v najbližjo hišo posestnika Alojzija Slana. Tam je udarjeni kmalu izdihnil. Kraj ceste, kjer je bil izvršen uboj, so našli sekiro, s katero je opravil zahrbtni napadalec svoj posel. Zelenikovo truplo so prenesli v mrtvašnico na pokopališču pri Sv. Marku, kjer je bilo sodno raztelešeno. Žrtev pretepa. Pri Sv. Marku niže Ptuja so se spoprijeli pijani fantje. V pretepu je dobil 19 letni posestnikov sin Konrad Cuš iz Stojncev zabodljaj v levo nogo in so ga oddali v ptujsko bolnico. Tatinska potepuha. Te dni sta se oglasila v minoritskem samostanu v Ptuju po- Nerazdrobljivo steklo ? Pred leti so poizkušali napraviti nezdrobljivo steklo za šipe. Poizkušali so s pravim steklom in deloma s celonom. Zdaj pa pride v promet nova snov, ki se ne drobi in se tudi razbiti ne da. To pa seveda nI steklo, marveč popolnoma čista in prozorna umetna smola. Ta snov se da prav bre2 vsake nevarnosti rezati z navadnim orodjem. Lahko jo krivite, vrtate, prebijate, poljubno, če jo upoglbate v vroči vodi, ohrani stalno takšno obliko. Pri vsem tem pa je zelo lahka in vsestransko uporabna. Pri 63 m globokem skoku v vodo se ubU V San Frlncisko v Združ. ameriških državah se je hotel pokazati pred občinstvom kot Grofov jagar. Povest iz domačih hribov. 17 »Le počasi! Počasi se daleč pride,« je potegnil možic. »... Torej kaj je novega? Najprej te moram okregati. Nič ne zajdeš več k Cenci, moji sestri, ki ti je vendar kakor mati.« »Res! Že dalj časa nisem bil pri nji. Pozimi, ko imam z gamsi toliko skrbi, težko kam pridem. Čim bo sneg skopnel, jo bom obiskal. Ta čas mi jo lepo pozdravi ! « »Le sam ji nesi pozdrave! Cenca je bolna.« »Kaj, bolna? Menda vendar ni kaj hudega? Bo-lehna je bila zmeraj.« »Zdaj pa je zares bolna. Padar pravi, da vigredi ne bo učakala.« »Kaj pa ve tak padar!« je dejal jagar jezno in je mrko zastrmel predse. Novica ga je hudo zadela, čeprav se je zatajeval, da ni pokazal, kaj je čutil. Kajti Cenco, ki mu je bila kakor prava mati, je imel rad. »Ne bom se vrnil čez Sleme. Pojdem po dolini; prepričal se bom, da z materjo ni tako hudo,« je rekel zamolklo. »Cenca sama čuti, da ji prihaja poslednja ura,« je pripovedoval Gašpar. »Testament je že napravila.« »Tako, tako!« »In kaj misliš, koga je postavila za dediča?« »To me ne briga.« »Pa prav tebe mora brigati; saj tebi je vse zapustila. Vse ti je zapisala: hišo, svet in ves denar do zadnjega.« »A tako,« je menil jagar nemarno, in vendar bi bil Gašpar mogel prvi trenutek videti, kako se je jagru za hip razjasnil obraz. »Ali te nič ne veseli?« je poprašal možic. »Kaj mi boš drugega še povedal?« »Nič!« je odvrnil mojster, ki ga je užalilo, da se je jagar tako malo zmenil za to, kar mu je doslej povedal. »Saj si vendar rekel, da veš nekaj novega.« »Kaj pa še hočeš? Bi prej sneg osmodil, ko tebe vžgal.« »Haha! Pij, stari! Na zdravje!« »Misliš, da mi boš z vinom razvezal jezik? Ne, tako prebrisan sem jaz tudi: Je kupica prva, da zdravje nam da; je kupica druga, smo vesel'ga srca. Al' kupica tretja, nam jezik zbezlja, in kupica štrta: se svinja kozla.« »Torej le še veš nekaj zame.« »Danes ne vem nič drugega, ko le to, da za trudne ljudi in zdc^ne voli ni boljegs ko zdravo tepuha, prosila sta jesti, kar sta tudi dobila. V ugodnem trenutku sta izmaknila v pralnici več perila. Na dravskem mostu sta pometala od ukradenega v reko, kar ni bilo za njiju. Nekemu moškemu, ki je prišel mimo, sta ponudila štiri žepne robce in sta ga nagovarjala, naj bi jima bil na pomoč pri vlomu v Ptuju, od katerega Sta si obetala sedem jurjev. Nagovarjani je javil zadevo policiji in ta je hitro prijela kradljiva tička. Sin devetkrat zabodel očeta. V Grmu pri Podzemlju v Beli Krajini se je zgodil zadnje dni aprila zločin, kakršnega ne pomnijo tamošnji prebivalci že bogznaj kako dolgo. Pri posestniku Jožefu Baju-ku, ki biva v Selih pri Semiču, živita kot prevžitkarja oče in mati. Gospodar Joža je prodal na Grmu r-gpodarsko poslopje. Proti prodaji so bili vsi domači in tudi njegov oče. Ko so prišli delavci razdirat poslopje (pod), da bi ga odpeljali, je prispel tja tudi Bajukov oče, da bi v zadnjem hipu preprečil prodajo. Ker je oče nagovarjal sina, naj ga posluhne, ga je nečloveški sin bliskovito devetkrat zabodel. Od številnih zabodljajev sta dva smrtno nevarna, ker sta starčku odprla pljuča. Očetu je priskočil na pomoč Jožetov brat Martin, ki je imel toliko duhaprisotnosti, da je divjaškega brata odtrgal od očeta in ga je pri tem močno ranil po obrazu. Navzoči delavci niso utegnili poseči v družinsko žaloigro, ker se je vse tako hitro odigralo. Smrtnonevarr -> ranjenega očeta so prepeljali v bolnišnico v Novo mesto, nasilnega sina so oddali v zapor. Neznanec ukradel delavcu ves denarni prihranek. V Družmirju pri Šoštanju je na podstrešju še neodkrit vlomilec in tat Iz skrinje izmaknil delavcu Jožefu Žurma-nu celotne prihranke v znesku 31 jurjev. Okradeni je zelo varčen in je pred nedavnim prodal podedovano zemljišče. Družinski oče obupal. Iz Vranskega poročajo: Ustrelil se je Ignac Zor ko, oskrbnik ln gozdar pri dr. Robiču. Obupani je bil star 29 let ter zapušča ženo z otrokom. Izpred sodišča. Krvav zaključek družinskih prepirov pred sodniki. Pred senatom okrožnega sodišča v Mariboru je dajal te dni odgovor radi uboja svaka 31 letni delavec Iv. Vrb-njak iz Moravcev pri Ptuju. Obtoženi se je priženil pred petimi leti k Trstenjakovim. Kmalu so nastali prepiri med njim ter taščo Jero Trstenjak in svakinjo Elizabeto, ker so vsi prebivali pod isto streho. Kadarkoli je bil kreg ali spopad v hiši, so poklicali na pomoč v bližini stanujočega svak.-/ Franca Trstenjak, kateremu je uspelo, da je prepirajoče se razmiril. Letos na Jože-fovo so se pri Trstenjakovih skregali in spoprijeli. Kakor hitro pa se je prikazal v hiši pomirjevalec Franc, mu je zasadil Vrbnjak žepni nož v trebuh. Zabodeni je drugi dan podlegel poškodbi. Pred sodniki se je izgovarjal Vrbnjak s silobranom in je bil radi uboja obsojen na pet let. Smrtonosen udarec z motiko pred sodniki. Pred sodnim senatom v Celju je dajal 27. aprila odgovor radi uboja Jožef Štrigl, 22 letni posestnikov sin od Sv. Flo-rijana pri Šoštanju. Letos 30. marca je udaril v Topolšici z motiko po glavi Ivana Laha. Udarjeni je 3. aprila umrl radi počenja lobanje. Obtoženec se je izgovarjal s silobranom češ, da ga je hotel Lah udariti s topim predmetom in ga je on samo prehitel. Štrigl je bil obsojen na tri leta in na 500 Din povprečnine. Slovenska Mragina. Nov list, in sicer »Oglasnik« za prekmursko duhovšči io smo dobili. Urejuje in tiska se v D. Lendavi. Ga priporočanlo! Stane letno 30 Din. Kdo je preprečil otroški tabor v Turnišču? Ta tabor so za leto 1935 zamislili »goreči duhovniki«. Na dekanijski konferenci v Bogojini je bila na dnevnem redu tudi ta točka. Nekateri starejši duhovniki so imeli resne pomisleke proti taboru, ki bi se naj vršil 15. avgusta — torej v največji vročini in na veliko proščenje v Turni-šču. G. dekan je izjavil, da če ni soglasja, da tabora ne bo. To je resnica, vse drugo je ne- resnica. Torej tudi nI res, da bi »prosveta« preprečila ta otroški tabor. Kdo je odgovoren? Na fantovskem taboru v Crensovcih so se baje fantje ln dekleta »ščipala« ln temu da Je krivo Prosvetno društvo v Crensovcih, ki Je priredilo fantovski tabor. Tako?! Juda Iškarijot se Je obesil, Kristus ga je pozval v službo; ali je torej Kristus kriv njegovega greha? Jugoslovanski škofje so določili evhari-stlčni kongres v Ljubljani; če so se kje tudi ob priliki tega kongresa zgodile kakšne nerodnosti, ali so škofje fcrtvi tega ali mogoče papež, ki je celo poslal odposlanca na ta kongres? Pred več leti so na Štajerskem ubili dva fanta, ko je imel g. J. novo mašo; ali Je on kri tesra greha, ker je povzročil, da so se fantje zbrali? Itd. Prosim vas, to je dosledno! Na fantovskem taboru je bilo nad 500 obhajil fantov in mož, ali ni bilo s tem in marsičem drugim narejenega marsikaj dobrega? Naši ljudjo niso tako zabiti, kakor morda še kdo misli, in zato ne požrejo vsega, kar jim kdo nadrobi. Salamenci. Citali smo, da je v Mačkovcih slaba cesta, pa tudi mi se lahko potožimo s tako ali pa s še slabšo cesto. Od gostilne Peček proti Sebeščanu je taka cesta, da bi jo bilo dobro fotografirati in sliko poslati na svetovno razstavo. — Je sploh neumna navada na Goričkem, da zemlja in blato iz cestnih jarkov mečejo na cesto in tako le ceste zapravijo, ne pa popravijo. Sobota. Prejšnji teden je obiskal našo glmr.a-^ zijo g. kanonik dr. Žagar iz Maribora. Prišel je nadzorovat našega mladega, agilnega kato-heta g. šostareca. Sv. Šebeščan. Dve vrli članici Prosvetnega društva, Fanika in Linika, sta stopili v zakonski sten. Fanika je odšla k Sv. Benediktu in jo bo naše društvo zelo pogrešalo. Obema obilo božjega blagoslova v zakonu! Pobesneli pes. Klatil se je po naši Krajini, ugriznil tu in tam; prišel v drug kraj, pokazal na zunaj lepo vedenje in zato ga niso ustrelili. Vse ga je zasledovalo, pa zbali so se ga in šele po dolgem času je padel. Gospodarja ne morejo zaslediti, ker ni imel številke. Tako bi moral pa priti pred sodišče pes sam in smo radovedni, kako bi se zagovarjal. Zagovor bi menda bil, da ni imel slabega namena in z ugrizi ni hotel nikogar »zbantiirati« in najbrž bi bil oproščen. spanje. Jutri pojdeva, če ti je prav, skupaj proti Dobrovljam pa se znava še grede tja kaj pametnega pomeniti.« Možic je imel svojo navado. Kadar je začutil, da mu leze pijača v glavo, ni hotel govoriti, ker se je bal, da bi mu jezik ušel in mu ga kaj polomil, kar bi po zdravi pameti ne bilo prav. Zato je kar naglo vstal, plačal in odkrevsal na svoje ležišče. Jagra je obšla skušnjava, da bi šel k Jelenu na ples. Ko pa se je spomnil Cence, ki je morda na smrt bolna, je pustil to misel in se je tudi spravil spat. Hude sanje so ga vznemirjale; plazovi so se trgali, mrtvi gamsi so moleli iz snega, pusti so škrabljali in noreli okoli njega in se mu režali sredi zasnežene planine. Navsezgodaj se je že zbudil in ni mogel več zaspati. Vstal je in se odpravil nazaj, ne da bi počakal na mojstra Gašparja; niti kake pošte mu ni pustil. Hotel mu je pokazati, da se ne pipi je za njegovo prijateljstvo in da mu je malo mar novic, ki jih ta bojda ima zanj. Ob ednajstih dopoldne je bil jagar že v Dobrov-Ijah, kjer je obiskal svojo nekdanjo rednico, Gašpar-jevo sestro Cenco. Staro, napol gluho bablje mu je prišlo odpirat; bila je Barba, Gašparjeva dekla, ki jo je Gašpar Cenci po sili poslal, da je imela koga za postrežbo. Ženski pa se nista kaj prida razumeli. Barba je bila sitna in gluha, Cenca pa se je vedno kaj kregala in godrnjala. Ko je stopil jagar v sobo, je našel Cenco napol sedečo in naslonjeno na blazine. Nekaj trenutkov ga je gledala, potem je vstala in ga z obema rokama prijel za desnico in jo nežno stisnila. Na prvi pogled je spoznal, da ji ni tako hudo, kakor se je bal, da ji je. Očitno je bilo, da ji je veselje, ki ga je imela s svidenjem, dobro delo. Sicer je morala zopet gesti toda govorila je kar v enem in tako živo kakor prej kdaj, ko je bila še zdrava. Ker Barba jagru ni kar hitro postregla, se je Cenca razburila in jela kregati, tako da jo je začelo dušiti. Jagar ji je pa govoril z mehkim glasom, kakor ga pri njem nisi bil vajen, in jo je potolažil. Nasmehljala se mu je in se pomirila. Več ko dve uri je ostal pri nji in se pogovarjal z njo. Ko ji je pripovedoval o svoji nesreči z gamsi, se je razjokala in šele čez nekoliko časa je dejala trpko: »Moj ubogi pob! Cisto zdelal se boš v planini. Grof bi pač lahko videl, kako težka je taka služba, in bi ti kako drugo dal. Zaslužiš jo.« »Zadovoljen sem s to,« je rekel jagar. »Pa jaz nisem. Take nisem mislila, ko sem grofa zate prosila. Pojdem še enkrat k njemu; mu moram povedati.« Jagar je odkimal. Da bi bolnice preveč ne utrudil, je šel popoldne eden najbolj drznih in najboljših skakalcev Ray-Wood. Splezal je na 63 m visoko ograjo mosta in je skočil z glavo navzdol v vodo. Glavo si je sicer zavaroval s čelado, veter ga je v zraku obrnil in priletel v vodo tako nesrečno, da si je zlomil hrbtenico in je bil koj mrtev. Zvočniki v traiiivaju Ravnateljstvo cestnih železnic v Melbourneu (Avstralija) si je prvo izmislilo novoto, ki jo bodo posnemali gotovo tudi po ostalem svetu. V V vozove cestnih železnic je dala postaviti zvočnike, ki sporočajo občinstvu postaje ali prestopišča. Za to sporočanje skrbi vozač. Na ta način se sprevodnik razbremeni ln se lahko Pri padcu se zadušila. V naselju Vaneče pri Puconcih se je zgodila v noči izredna smrtna nesreča. Katarina Horvat, 451etna posestnikova žena, se je mudila na gostiji in se je vračala pozno na večer sama proti domu. Na povratu ji je spodrsnilo na polzkem pobočju, padla je in udarila močr.o z glavo na tla, da je obležala nezavestna. Ko jo je našel drugo jutro njen mož, Je že bila mrtva. Preiskava je dognala, da se Je zarila ženska, ko je padla, z obrazom v raz- močeno zemljo in se je v nezavesti zaduSlla, ker ni bilo nikogar, ki bi jo bil dvignil. Obsojena mladoletnna ubijalca. V soboto, dne 1. maja je obravnavalo mariborsko sodišče uboj v Veliki Poljani, kojega smrtna žrtev je postal 20 letni posestikov sin Jožef GjčSrkeš, ki Je bil v pretepu zaboden v srce. Kot krivca sta bila obsojena 18 letnin Štefan R. na dve leti in 15 dni zapora, Ivan G. na eno leto in šest mesecev ter 15 dni zapora. Tabor fantov in mož pri Materi božji na Ptujski gori za dekanije: Ptuj, Dravsko polje, Za-vrč, Velika Nedelja, Jarenina, Maribor desni breg, Maribor levi breg in Slovenska Bistrica, bo v nedeljo 23. maja. Podroben program bomo še objavili. Vse župnije navedenih dekanij prosimo za sodelovanje, da bo tabor dostojna manifestacija katoliške in slovenske zavesti naših fantov in mož. Ob tej priliki bomo na najlepši način proslavili stoletnico knjige »življenja srečen pot«, katero je veliki škof poklonil naši mladini. Križevci pri Ljutomeru. Krajevna Kmečka zveza pri Sv. Križu priredi takoj po ranem sv. opravilu 9. maja v Slomšekovi dvorani gospodarsko predavanje, kjer bo govoril o raznih perečih gospodarskih vprašanjih kmečki strokovnjak. Pridite torej vsi stanovski tovariši, da si postavimo smernice za bodoče delovanje ter se vzdra-mimo za naš kmetski pokret, katerega bomo dosegli edino v naši stanovski organizaciji Kmečki zvezi. Torej v nedeljo 9. maja na svidenje v Slomšekovi dvorani! Sv. Tomaž pri Ormožu. Veliko zanimanje vlada za igro »Jurij Kozjak«. Prva predstava bo v nedeljo 9. maja po večernicah, druga na predvečer birme v pone'lelj?k 10. maja ob osmih zvečer, obakrat na prostem pred cerkvijo. Sodeluje 115 ljudi. Nastopi s konji, romarske procesije, napad Turkov, petje, zvonenje, bučanje orgel, koralni spev menihov, zahvalna pesem: to bo vsekakor senzacija nad senzacijo. Za ogrom- ne žrtve, ki so s tem v zvezi, nas boste najlepše poplačali s svojim obiskom. Na svidenje! Sv. Venčesl pri Slov. Bistrici. »Narodna knjižnica« priredi v nedeljo 9. maja igro v treh dejanjih »Po trnju do cvetja«. Vsi vljudno vabljeni! Sv. Jurij ob Taboru. Naše Kat. prosvetno društvo deluje z vsemi močmi. Celo zimo smo imeli prosvetne večere, na katerih so razni predavatelji predavali o raznih koristnih rečeh, imeli smo tudi skioptična predavanja (Evharistični kongres v Ljubljani i. dr.). Igrali smo igre: »Zgubljena ovca«, Medvedovo dramo »Crnošo-lec«. Igra je lepa in nobenemu ni bilo žal, da jo je šel gledat. Igralci so vloge rešili prav dobro in so bili nagrajeni za svoj trud z burnim odobravanjem gledalcev. Ker pa marsikateremu ni bilo mogoče preteklo nedeljo v Katoliški dom na igro, se igra »Crnošolec« ponovi na praznik Vne-bohoda ob treh popoldne. Vabimo vsakega, ki še m Za sv. birmo — molitvenike in rožnivence v knjigarni Tiskarne sv. Cirila v Maribora in v Ptuju. — Kupujte katoliške molitvenike v katoliških knjigarnah. K* i. J »V* k-iln m ¡rs* k.. ni igre videl, da Jo pride pogledat Vstopnina j« zelo znižana radi ponavljanja ln stane prvi sedež 6 Din, drugI 4 Din, stojišče 8 ln za otrok« 2 Din. Velenje. Prosvetno društvo v Velenju vljudno vabi, da bi v velikem številu posetili v nedeljo 9. maja in 23. maja ob treh popoldne v društvenem domu narodno igro »Revček Andrejček. To bo zadnja igra v tej sezoni in se bo ves čisti dobiček daroval gasilski četi v šaleku, da se Ji omogoči nakup brizgalne. Zato ste prav vsi vabljeni! Vojnik. Po uspelem materinskem dnevu smo se začeli pripravljati za veliki farni dan, v okviru katerega bomo Igrali Drabosnjakovo »Kristusovo trpljenje«. Nastopilo bo okoli dve sto igralcev. V nedeljo je bilo v namen zborovanje, ki se ga je udeležilo ogromno število fantov in deklet. Kdor se zborovanja ni mogel udeležiti, 3e lahko še priglasi za sodelovanje. Po 9. maju začnemo z rednimi vajami. Sv. Rupert v Slov. goricah. Dne 14. aprila smo položili k večnemu počitku truplo blago-pokojnega Franca Lužnik, bivšega kmeta v Spodnji Voličini. Bil je svoj čas skrben gospodar, do smrti dober katoličan in mnogo let stalen naročnik »Slovenskega gospodarja«. Zapustil je dolino solz v 74. letu svoje starosti. Zvonovi, katere je rajni pred 15 leti s svojimi konji pomagal pripeljati iz livarne iz Maribora, so mu za plačilo zapeli turobno pesem. Domači moški pevski zbor mu je zapel žalostinke pri 3lovesu od doma in pri odprtem grobu. Da je bil rajni splošno čislan, je pokazala številna udeležba pri njegovem pogrebu in mnogi nagrobni venci. Pogrebci so zložili 100 Din za afrikanske misijone. Darovalci se naj zavedajo, da so na visoke obresti naložili ta denar. Najlepša hvala! bolj posveti svoji službi občinstvu. Novoto bodo preizkusili najprvo na posameznih progah. Ce se bo obnesla, jo uvedejo po vseh avstralskih mestih. Nova past za žuželke V južnoafriških sadovnjakih sedaj preskušajo nov aparat, ki je tako narejen, da more v najkrajšem času poloviti ogromno množino škodljivih žuželk. Ta aparat je tri in pol metra visok in votel steber, ki ni težak ter ga lahko naglo prenašajo, kamorkoli bi bilo potreba. Na vrhu stebriča je pritrjen žaromet, ki širi okoli sebe močno zelenorumenkasto luč. Ta luč Ima ponoči tako lastnost, da že na velike daljave mami in vabi k sebi velike mno- malo v trg, obljubil pa je, da se vrne in da ostane čez noč pri njej. Cenco je to tako ganilo, da so se ji ulile solze in mu je rekla, da nikoli ni kakega človeka tako rada imela kakor njega. Jagar pa ni ostal samo to noč, ampak še tudi ves naslednji dan in tudi drugo noč pri svoji rednici. Ta se je vedno zopet spominjala njegovih otroških let v Črnem borštu, toda nekaj, kar bi bila rada povedala, ji ni in ni hotelo z jezika. Večkrat je s presunljivim pogledom obstala na obrazu mladega moža in ga gledala, kakor da preži na nekaj. Ko je v pogovoru mimo grede omenil, da je v mestu srečal Gašperja, je obstrmela in iznenadeno vprašala: »Ali ti je kaj povedal?« »Povedal, da! Tisto, da ste mi zapisali,« je dejal odkrito; »pa me ne veseli.« »Zakaj ne? Ali ti je premalo?« »Zlomka, saj nisem tako na denar! Zaradi mene si lahko sto let učakate.« »Moj ljubi pob!« je zaihtela, več pa ni mogla reči, ker jo je posilil kašelj in jo je spet začelo dušiti. Pozneje je vprašala: »Ali ti je Gašpar še kaj drugega pravil? Gašpar rad čenča.« »Namigoval je že tako, kakor da še kaj ve; povedal pa ni. Ga nisem silil.« »Gašpar je star osel; dela se, kakor da je Bog ve kaj, ne ve pa ničesar,« se je jezila Cenea. ZoDet ie minulo nekaj časa. Cenca je jela trdo požirati, potem je nenadoma dejala s čisto drugim glasom: »Anza, ne smeš mi zameriti, če sem ti storila kako krivico!« »Kaj neki!« je odvrnil. »Jaz sem bila strašno huda, ko te je moj rajni dal h komedijantom. Pa saj veš, kako sam svoj je bil.« »To pač ni bilo kaj! Saj mi je bilo dobro pri cirkusu in kar ugajalo mi je. Še danes bi bil tam, ko bi mojster Oštir tako nanagloma ne bil umrl, da smo se vsi razleteli.« »Pa bi ti bila morala potem, ko si se vrnil in me prišel vprašat, pri sebi obdržati ali ti pri grofu kako boljo službo izprositi.« »Moja služba je dobra. Veselila me je do zadnjega, ko me je zadela ta nesreča z gamsi.« Beseda se ni sukala tako, kakor bi bila Cenci po volji. Vedno zopet se ji je izmuznila, ko je že upala, da si bo odvalila kamen, ki ji je ležal na srcu in jo moril. Drugo jutro, ko se je jagar poslavljal, je še enkrat poizkusila. Z obema rokama ga je držala za desnico in je rekla s drhtečim glasom: »Anza, ali mi boš ohranil lep spomin, ko bom umrla ?« »Bom,« je obljubil. »Dobri ste mi bili.« »Ko bi pa le bilo kaj, kar bi mi moral odpustiti?« »Nimam kaj, da bi vam odpustil.« Laporje. Prijetne pomladi se vae raduje, mlado in staro. Prav teko se je Je veselila komaj 82 letna Marija Gumzej, rojena Uršič, katero Je Iz naše sredine iztrgala ljubečemu možu in peterim otročičkom kruta smrt. Komaj po osmih dnevih bolezni Je za vedno zatisnila svoje oči, iprevldena s tolažili svete vere. Bila je mirna, delavna ter povsod priljubljena. Pri hiši žalo-»ti Je spregovoril g. Brglez. Pogreb je vodil naš rojak 5. g. župnik Pirš ob asistenci g. konzl3to-rialnega svetnika in dekana Ozimiča Jožef. Ob odprtem grobu se je poslovil z lepimi, v srce se-gajočlml besedami njen sorodnik g. župnik Pire. Naj v miru počiva! Žalujočemu možu in sorodnikom naše iskreno sožalje! Poljčane. V nedeljo 18. aprila je za vedno za-tlsnil trudne oči g. Anton Knaflič, bivši trgovec In župan v Lušečki vasi. Z njim smo zgubili letos že drugega, lahko rečemo nenadomestljivega moža. V življenju je bil težko preizkušen; bil Je pravi svetopisemski mož potrpežljivosti in boguvdanosti. Ni tožil, ampak zaupal je v Boga in delal. Vedno je bil v vrstah dobrih, zavedno katoliških Slovencev. Ogledalo vsem v vsem! Moč v trpljenju je dobival v cerkvi. Sv. maša In skoro dnevno sv. obhajilo sta bila temelj delu v njegovem zasebnem in javnem življenju, prav posebno pa krepilo v stiskah. Tako je tudi vzgojil svoje hčerke. V zadnji bolezni, že du-Sevno in telesno izčrpan, je sv. popotnico prejel s tako pobožnostjo in premagovanjem, da je ganilo človeka. Pogreb je pokazal, kako smo ga Bpoštovali ln ljubili. Počivaj v miru! Ostalim tiašo sožalje! Sv. Jurij ob Taboru. Smrt že mnogo let ni tukaj tako urno kosila, kakor letos, kajti v štirih mesecih je umrlo 12 odraslih. Za vedno sta nas zapustila vžitkarja Krašovic Valentin, 88 let star ,iz Tabora, in 881etna Plaznik Marija (Jamšca) iz Smiklavža, iz Podloga pa 791etna Steiner Ana. Tudi 771etni vžitkar Blatnik Jakob (Pistotnlk) iz Tabora je šel po večno plačilo. Tem prištevamo tudi 731etno šmonovo mater, ki Je bila vsej župniji znana vsled svoje lepe in glasne molitve v cerkvi. Nepričakovano bo nas pa zapustili: 351etni posestnik iz Kaple Storman Vinko, ki ga Je do smrti povozil avtomobil,, SOletna Zakonjšek Frančiška, zadeta t>d kapi, ln 601etni gospod Karol Kumer (Pihel- ženo zamorejo po večkratni nosečnosti z dnevno uporabo pol kozarca naravne FRANZ - JOSEFOVE grenčice, užite na teSS želodec, doseči lahko lz-praznjenje črevesja ln urejeno delovanje želodca. FRANZ - JOSEFOVA voda — Je davno preskušena, najtopleje prlpo-čana ln se dobiva povsod. Ogl. reg. S. br. 30474/35. blrt), gostilničar ln posestnik v Kapli, ki Je tudi umrl hitre smrti. V vrsto vseh teh je stopila tudi 561etna Bukovec Antonija, ki je zapustila poleg moža še sedem otrok. Pred enim tednom smo pa pokopali 701etnega vzglednega gospodarja iz Ojstriške vasi Juhart Jožefa, znanega pod imenom »Blaže«. Bil je dolgoletni naročnik ' »Slovenskega gospodarja« in mnogo let odbornik naše Kmečke hranilnice in posojilnice. Izmed mlajših si je pa smrt izbrala 271etnega šoferja in posestnika Hanžič Leopolda, in pa 381etno trpinko Nemivšek Marijo, po domače Križnikovo Micko. Kot članici Marijine družbe so ji dekleta preskrbela častno spremstvo na njeni zadnji poti. Njej In vsem drugim naj sveti večna luči Vojnlk pri Celju, V torek popoldne smo po« kopali Balblno baronico Wittenbach. Pogreb je pričal, kako Je njeno 28 letno vzgojno delo pri nas uspelo. Plemenita rajnlca se ni udejstvovala pri nas le kot učiteljica, temveč Je posegla tudi v Javno življenje z društvenim življenjem. Saj Je mnogo let vodila prireditve Prosvetnega društva in vneto pomagala pri cerkvenm petju. Kot osebnost Je bila markantna postava v Vojniku. Verska vnema, prava pobožnost, dobrotljivost ln živa poklicna delavnost so Jo označevale. Na pogrebu, h kateremu so se zgrnile velike množice ljudi lz fare ln od drugod, so bili tudi njeni stanovski tovariši ln tovarišice lz domačih ln sosednjih Sol. Poslovil se je od nje g. Vrtačnik, upravitelj tukajšnje ljudske šole ln predsednik pevskega zbora »Vojnlk« v jedrnatem govoru, v katerem je posebno podčrtal njeno vzgajanje mladine v verskem duhu. Pevski zbor Je poc vodstvom g. Soparja občuteno zapel »Vlgred« in »Nad zvezdami«. Ob grobu je plakala sestra Judita. Z žalostjo v srcu so se pogrebci razhajali. Prevalje. Dne 9. maja se vrši po prvi sv. maši redni občni zbor Kmečke zveze v Krištanovi dvorani na Fari, z zanimivom sporedom. Kmetje, ako vam je kaj do svojega že itak obubožanega stanu, ki je vas poprej JNSarski tlačanski režim vlačil po svojih tračnicah in ni dopustil vam stanovske organizacije, prepotrebne Kmečke zveze. Zato vas Kmečka zveza poziva, da se vsak kmet občnega zbora prav sigurno udeleži ln da privede s seboj š svoje prijatelje ln tudi znance. Prevalje. Slaba letina se nam obeta. Dež, ki moči zemljo že precej časa, je povzročil, da bodo morali kmetje ozimino predvsem pa rž pre-orati. Kamor prideš, ti kmetje s tugobo pripovedujejo, da še letos, lani vsejana ozimina skoro ni prav nič pognala. Slično je tudi s sadnim drevjem, ki že tupatam skuša cveteti, pa ven- dar vsled premrzle klime ne more. že lansko leto je bil pridelek skrajno slab ln če bo še letos tako, bo pa za kmeta skrajno slaba. — V »Slovenca« se je zaletel. Pred dnevi se je mudil v svojem rojstnem kraju petomajski kandidat JNS g. Karel Doberšek. V neki trgovini je dobil v roke »Slovenca« ter se je že kar pri prvi strani izrazil takole: »Slovenec« je pa popolnoma izgubil svojo linijo. Mnenja smo, da »Slovenec« ni Izgubil svoje linije, pač pa g. Doberšek. S Pohorja. Nekje je bila dobrodelna prireditev, na katero so p. t. prireditelji vabili z velikanskimi ln kričečimi plakati. Vabljeni lz soseščin so se kajpada odzvali. Vreme je bilo naravnost krasno, Izlet mikaven, program zapeljiv, posebno proti koncu. Kdo se ne bi odzval! Za konec programa se je seveda bilo treba oborožiti s šiml-čevlji in z nežnimi šolenčkl. Kako in kaj so igrali, nas ne zanima. Ko je prvi del programa minil, Je dobila glavno besedo ci-gomiga. Kdo se ne bi zavrtel, če je na narodni in dobrodelni prireditvi tako veselo? Veselje pa je na žalost kratko. Vse prehitro mine in tako »Gašpar ti bo povedal, ko bom umrla.« »Dolgo boste še živeli. Kar mi Gašpar ima povedati, mi ni mar. Gašpar naredi iz muhe celega konja.« Globoko si je oddahnila in je pomolčala. Potem je zastokala in skoraj zavpila: »Ne, ne bom umrla, nočem umreti. Na Gašpar-jeve čenče ne daj nič! Gašpar ne ve ničesar, vse ve le napol. Jaz ti bom povedala, tebi bom povedala vse. Ne, danes še ne; drugič! Toda odpustiti mi moraš.« Začudeno jo je gledal. Njegov pogled jo je splašil. Boječe je hitela: »Nikar si kaj ne misli! Nič posebnega ni. Zbogom! Če mi bo huje, ti bom poslala pošto. Tedaj pridi takoj!« »Kmalu pridem,« je obečal. »Ko utegnem, pridem spet. Zbogom, mati!« Dal ji je srečo in naglo odšel. * Uro navrh je bil jagar že daleč v dolini. Strumno Jo je mahal. Od časa do časa pa je stopil počasneje lili je celo obstal. Zmedene misli so se mu podile po glavi. Na kaj je Cenca namigovala? Kaj je hotela povedati? Kaj je skrivala? Kaj je skrival Gašpar? Biti mora skrivnost, ki ee tiče njega, jagra. Kaka? Tuhtal je in tuhtal, pa ni pretuhtal. Tedaj se tau je posvetilo. Kaj, ko bi Cenca ne bila samo red-nlca njegova, ko bi bila njegova — prava mati? Da gozdar, njen mož, ni bil njegov oče, to je vedel za gotovo. Ta je bil nanj vedno hud in se je z ženo zaradi njega večkrat prepiral. Hote1 ga je spraviti iz hiše in ga je nazadnje res dal h komedijantom. Saj je rad šel, ker so mu bile cirkuške umetni je po volji. Cenca se je takrat bridko jokala. Takrat in tudi pozneje — in zmerom mu je bila kakor prava mati. In zdaj mu je tudi vse zapisala: hišo, zemljo, denar. Kakor prava mati... Toda prestara je, da bi bila njegova mati. Hm! Pravzaprav niti ne. Toda oče — kdo je potem njegov oče? To bo tista skrivnost, ki mu jo je hotela danes povedati, pa je ni spravila z jezika. Čim bolj je premišljal, tem bolj je verjel, da je tako, tem bolj se je tudi vznemiril. Ko pride prihodnjič, jo bo kar naravnost vprašal...- Nak, ne! Tega ne! Ko bi le ne bilo tako, bi se moral sramovati, da je kaj takega mislil. Če pa je le res, mu bo že sama povedala. Okoli poldneva je prišel v Kaplo. Odtod je prvič zagledal Smarske planine in Hude peči. Težke snežene plasti so jih pokrivale in tako tuje so se mu zdele, kakor da niso njegove, ki jih je tako ljubil... Zopet moram domov v samoto, kjer so pod belimi grobovi pokopani moji gamsi.. 5 Kako mu bo hudo, ko bo prišla vigred in se bo sneg stajal in odgrnil trupla ljubih mrtvih živali! (Dalje sledi.) žine žuželk. Toda ti škodljivci, kateri se približajo tej luči, so kar Izgubljeni, kakor hitro so jI dovolj blizu. V ste« briču je namreč montiran še drugačen aparat, kateri sesa vase zrak z veliko silo, tako nekako kakor aparat za pobiranje prahu. Kakor hitro torej žuželka prileti dovolj blizu, jo zagrabi zračni vrtinec ter Jo potegne v aparat. Na dnu stolpiča je prostor, kjer se zbira ta nesnaga, katero potem pobero ln jo zažgo. Ta aparat bo uničil milijone škodljivih žuželk, katere pokonča-vajo južnoafriško sadjarstvo. Samo na ozemlju južnoafriških zveznih držav žuželke na sadju vsako leto narede škode za 250.000 funtov šter-llngov. ee je zgodilo, da se je vreme čez noč spremenilo: gostje iz soseščin so v pondeljek zagledali okrog voglov za ped debelo snega, ki je nosil sicer običajno belo barvo, a se je nekaterim zdel nekoliko moder, oziroma plav. Kako pa sedaj domov v šolenčkih in šimi-čeveljčkih ? Snežna brozga Je bila naravnost idealna. Hm! Saj emo pod streho in krčmar še ima kapljico, nič Obupati! Bodo že prinesli gojzarje In škornje, da bomo mogli v pondeljek domov in v službo. Domovina je rešena! Krčmar pa se je hehetal skozi nos: »Pa je včasih tudi sneg dober in koristen!« Marenberg. Ker pade letos god sv. Janeza Nepomučana na Binkošti, se obhaja pri Sv. Janezu cerkvena slovesnost prihodnji dan, to je na binkoštni pondeljek, po istem sporedu, kakor prejšnja leta; prva sv. maša je ob navadni uri zjutraj. Je to največja in takorekoč edina cerkev tega svetnika v Sloveniji; v najlepšem letnem času, v cvetočem in milem mesecu maju, se obhaja ta god. Bog daj lepo vreme! Kebelj. Delavci v kamnolomu sedaj prav slabo zaslužijo, ker je slab kamen. Drugo blago gre glede cen kvišku. Kako bo mogel ubogi delavec živeti, ker mora vse drago plačati. Sv. Marko niže Ptuja. Podaš se s prevoznim motornim sredstvom na pot ter si izbereš za cilj nepoznani podeželski kraj. V opazovanju ljudskih običajev dobiš najlepši vtis s sklepom, da se še večkrat vrneš v tako prikupen kraj. Težko pa ti je, ko zveš, da so že v predpoldanskih urah vsled pijanosti zoget igrali vlogo noži. Vrhunec razočaranja pa doživiš ob slovesu, ko najdeš plašče na vozilih popolnoma zrezane in ko se moraš radi osebne varnosti izogniti gručam od alkohola podivjanih mladičev po ovinkih, da dospeš brez svojega vozila vsaj z vsemi kostmi do železniške postaje»« Kaj pravite k temu? Vzemimo, da se to pripeti inozemskemu turistu. Lepo izpričevalo bi napisal v tujih listih o naši kulturi in sprejemanju tujcev... Apače. V bližini Freudenaua se je 27. aprila okog treh popoldne zgodila nesreča, ki se ni končala preveč nesrečno. Kombiniran avto, last industrije mesnih izdelkov Vele v Mariboru, se je zvrnil v poldrugi meter globok jarek, ker je odpovedal volan, šofer Je potreboval eno uro, da je prilezel izpod avta. K sreči ni bil občutneje poškodovan, še avto je bil kar cel. — Preč. g. župnik se je v veselje faranov vrnil iz bolnišnice in začel z delom, kolikor mu dopuščajo moči. Sv. Jurij ob ščavnici. Da se še pospeši zaupanje in ljubezen do Marije, gre tudi letos romarska procesija k Mariji Bistriški 11. maja ob enih popoldne od podružnice Sv. Duha na stari Gori. Vrnemo se 15. maja ob petih popoldne, želeti je, da bi se zbralo lepo število romarjev; tudi iz sosednih župnij se nam pridružite! Sv. Andraž v Slov. goricah. Dne 26. aprila je stopil pred poročni oltar vrli član tukajšnjega Apostolstva, sodelavec pri naših prosvetnih prireditvah in marljiv dopisnik »Slovenskega gospodarja« Poldek Zelenik, ki si je Izbral za svojo življenjsko družico članico tukajšnje Dekliške družbe: Fefiko Rajšpovo. Mlademu paru želimo obilo božjega blagoslova na njuno življenjsko pot! Domova pri Ptuju. »Iz življenja na deželi.« Pod tem naslovom je prineslo »Jutro« 17. IV. poročilo svojega dopisnika iz Lukarije, ki poveličuje delo sokolske čete v Domovi. Iz samega poročila je razvidno, da dopisnik ni še dolgo časa v tem kraju, ali pa še premalo pozna naše ljudstvo in njegove želje. Piše o gonji in sovraštvu »nekaterih« proti »zdravemu in koristnemu« delu ter o ljubezni do bližnjega. Nadalje poroča o dogodku, ki se oooooooooo Za mesec maj vam nudimo sledeče kipe: Srce Marijino cm 17 20 25 30 85 37 42 Din 25.- 44,- 50.- 50,- 94,- 102,- 110.- cm 50 60 60 Din 172,- 155,- 300,- Marija Brezmadežna cm 12 15 21 25 28 30 Din 8.- 12,- 30.- 56.- 45,- 62,- 70. 80.- cm 42 60 85 Din 150.- 300.- 400.- Lurška Marija cm 16 20 25 37 42 50 65 90 Din 12,- 40,- 50,- 102,- 125.- 160.- 155.- 350.- Marija z Jezusom cm 25 65 Din 55,- 160,-Prl naročilu napišite velikost in ceno. Priporočamo se za naročila! TISKARNA SV, CIRILA V MARIBORU. jrv»«t jtk »rv /ttk, ^ .¿s-v .¡»'v je pripetil dne 12. aprila, ko je namreč nekdo vrgel kamen v šolsko sobo, dokler je zasedal odbor sokolske čete. Pa čudno je tudi to, da dopisnik išče zlikovca pri »novi panogi prosvetnega programa« (fantOV' ski odsek), ko so se vendar gg. odborniki takoj prepričali, da to ni res. Mi pa mislimo, da ni izključeno, da je bil nekdo iz njihovih krogov, saj je vendar eden od tistih v soboto 17. IV. vihtel z nožem v sobi, kjer so naši fantje telovadili, ter v sredo 21. aprila napadel našega dečka, ko je šel domov in ga do krvi pretepel. In to je bil šele začetek; v nedeljo 25. aprila je spet drugi iz teh krogov »iz ljubezni do bližnjega« napadel in pretepal nekega našega fanta, ko se je vračal domov. V resnici je čestitati na takšnem delu in ljubezni do bližnjega! Sv. Duh v Halozah. Za nove zvone tukajšnje cerkve je darovala veleugledna in blaga gospa Kubrihtova, ravnateljica tovarne v Majšpergu, lepo svoto 300 Din. Za ta velikodušen dar se ji prav prisrčno zahvaljujemo in tisočkrat: Bog plačaj., želimo si posnemovalcev, posebno med boljše stoječo gospodo. Sv. Duh v Halozah. Vsa bivša občina, ki je zdaj sicer razdeljena med Podlehnik in Ptujsko goro, krajevno gravitira na občinsko cesto I. reda, katera veže, oziroma bo vezala, ko bode dograjena, po najkrajši črti Zetale in Ptuj. Ta cesta je življenjske važnosti za celi kraj, kjer so glavni pridelki vino, les in seno, čegar vožnja zahteva že po naravi dobro cesto. Dokler je bila še stara občina, četudi majhna, je ta cesta bila še vsaj za silo porabna, česar dandanes ne moremo trditi. Saj mora človek za par sto kil teže zapreči 2—3 močne pare živine, da pride 1 km daleč na banovinsko cesto. Ko mi to ugotavljamo in godrnjamo, se pa nekateri, ki z lastnimi nogami vsak dan 12 ur do kolena blato gazijo, jezijo. Kako se s cesto postopa, naj priča sledeči primer. Delavci, ki kopljejo jarke ob cesti, mečejo blato na vsaki strani ceste vkup, da nastane cel nasip; cesta za njimi izgleda, kakor struga in ob prvem dežju bo voda na njej ostala, dozdaj je še vsaj za silo odtekala. Povse upravičena je zahteva, da se nam cesta spravi v stanje, da bo porabna za promet. Posestniki iz bivše občine Dolence £mq zmožni plačati davek samo takrat, če imamo cesto, da lahko vino, les in krmo prodamo, če pa tega ni, pa bo tudi ta malha postala prazna, žetale. Nova banovinska cesta žetale — Marina vas — Sitež je gotova. V deževni dobi se je tu pa tam zrušila plast zemlje nanjo; ko pa bo lepše vreme, todo tudi te ovire odstranjene, Mnogi mali posestniki in taki, ki nimajo lastnega doma, so bili čez štiri leta zaposleni pri gradbi zgoraj omenjene ceste; zdaj pa so brez zaslužka in bi bilo neobhodno potrebno, jih na novo zaposliti pri sličnem delu. Dolgo se že govori o prepotrebni regulaciji in preložitvi občinske ceste v smeri Ravno — Globoče — Potni vrh — Marina vas. To naj bi bila občinska cesta 1. razreda. Od strani občine so se že storili potrebni koraki, da se začne delo, oziroma cesta trasira zunaj potoka, pa radi nesporazuma članov komisije in posestnikov, po kojih zemljišču naj bi šla nova cesta, je zaenkrat zastoj. Upamo pa, da bo prevladal ozir na občno korist in na gospodarski napredek v tem kraju. Obenem bi se na ta način poskrbelo za delo in zaslužek mnogim, ki so tega neobhodno potrebni, da pridejo do kruha. Prosimo merodajne činitelje, naj se zavzamejo za ta pereča vprašanja ter naklonijo podporo, brez katere je vsak pričetek nemogoč, ker občina je ubožna. žetale. Tako deževne spomladi, kot je letošnja, tukajšnji najstarejši ljudje ne pomnijo. Ozimina in trava lepo zeleni, po vinogradih smo delali v mehkem in vse je žalil dež. Gnoj voziti ali orati je nemogoče, kjer pa se to vendar dela, nič ne koristi. Kriza se od nas vse prepočasi odpravlja, pri mnogih posestnikih ni kaj več za rubiti, tu pa tam ima še kdo malo vina na prodaj, pa nihče nč Vpraša zanj. — Iz naše občine je odšlo k vojakom 13. aprila okrog 4