Za poduk in kratek čas. Vinski sod. (Pravljica, spisal Fr. Krosnik.) Star oče je živel in životaril a tremi sinovi na svetu. Doigo časa je vže hiral iri nazadnje ae mu približa smrtna ura : tedaj pokliče trojico sinov k avoji postelji, in jitn reče: Preljubi moji sinovi, smrt je potrkala na vrata mojega življenja ia moral bodem zapuatiti vas in ta avet; premoženja vam nimam zapuatiti ker amo siromašno živeli, le edini sod vina, pridelek lanake jeaeni, ta je še poln v kleti, tega si po bratovako razdelite. Kmalu po teh beaedah zatisne statček za večno oči. Sinovi opravijo, kakor je navada, in tretji dan zagrebli so očeta v liladni grob. Ko ae vrnejo a pokopališia dom6v, inahnejo kar naravnoat v klet, k sodu. Tukaj začnejo sedaj 86 z vinom deliti, pa nikakor ae ne morejo porazumeti, koliko bi imel eden, koliko pa drugi. Nazadnje ae oglaai prvorojeni in pravi: jaz aem najstarejši, imam največjo oblaat, moje vino je od vrha. Moje je pa na aredi, pravi drugorojeni. Najmlajšemu ostalo je toraj na duu Vai so bili zadovoljni, najbolj pa mlajši. Stareja dva gresta tedaj po svojih opravkih; mlajši pa tedaj naatavi pipo na aod in začne piti. Dan za dnevom je popival, po sencah ležal in ni ničeaar delal. Starejša dva pa sta djala: Le naj pije sedaj, potem, ko pride teško delo, bode pa vodo cucal; midva ga bova pa potem, ko ae bova potila pri trdem delu. Ker že njega tako dolgo trpi, ko ima drože na dnii, kako bode ae Ie naju, ker imava samo čisto vino. Dolgo čaaa je rnlajši pil, a necega dne poteklo je zaduje vino; poeedil ga je do zadnje kaplje. Prišlo je teško delo. Sedaj rečeta starejša dva: Oni ga je že poarkal, a sedaj pojdiva midva nad svoje; pila ga bova prav po bratovako, najpoprej moje, reče atareji, a potem tvoje. — Stareji je prineael tedaj lever ali cug ter ga je porinil v sod, pa ojoj! sod je prazen, kdo je vino apil? Hotela sta tedaj nad mlajšega, zakaj je njiju vino tudi popil? Mlajši pa se zakrohota in reče: Bedaka, ali sem jaz kriv, da je vajino vino zraven mojega poteklo? če sta tako pametna, bila bi pa sod pregradila, ali pa vino z menoj vred pila, sedaj pa ai usta obrišita pa z menoj vred vodo pijta! Strašno je jezilo starejša dva brata in alednjič ata sklenila, da bosta mlajšega tožila. In rea gresta pred aodnika in mu povesta svojo nesrečo. Ta pa pokliče vae tri sinove k sebi in jim reče: Ljubi moji bratje, ni lepo, da bi ae prepirali in toževali zarad vina, ki ga je mlajši izpil vama; apravite se med aeboj. Tedaj atarejši določi, da pridelek prihodnje jeaeni oatane njitna, da mlajši niij ue dobi. Sodaik je temu pritrdil, in odšli so domov. Mlajši je aedaj ai mislil: Prišla bo jesen in čas trgatve, pa jaz ne bodem ničesar dobil; boljše je, da grem po avetu dotlej, da zopet pride trgatev, pri kateri bo tudi na-me prišel delež, da bom tedaj zopet veael in dobre volje. (Konec prih.) Smešnica 23. Mož in žena, oba pijanca, sedela sta v krčmi. Bilo je po noci in ura je avoje kazalce pomikala na dvanajst. Zdajci se oglaai mož rekoč: nStara, kaj bo pa najina koza počela?" ,,Kaj", rei-e žena, ..kaj, aaj je zaprta, bo že pocakala."