AVLI HA
l \ ) J I VI j 1 VO-Ka 1 j IV list.
Dragutin Dežman.
Pesen o kožuhu.
Dr. Bleiveis. Mi smo se vpirali, kar smo se mogli, Da ne izvolil bi v Trebnjem se Zarnik, Javno črnili ga ino za ogli, Daje posebno duhovstvn nevarnik; Da iz njegovih se bati je strnn, Ker bi edino rad služil trebuhu, Pesence, kakoršno poje nam Kljun — Uš nam je vendar ostala v kožuhu!
Zbor.
Pesence, kakoršno poje nam Kljun — Uš nam je vendar ostala v kožuhu! Gorje, možje! Gorje, gorje!
S vetec.
Ko smo dopise v Ljubljani tesali, Kterim smo Cerknico deli na čelo, Menil sem: zdaj smo ga res pokopali, Vzeli jezika mu ostrega želo, Ki se nas logikov nič ne boji,
V	mladoslovenskem pokvarjeno duha -Vendar mu priti do živega nij,
Uš nam je zopet ostala v kožuhu!
Zbor.
Vendar mu priti do živega nij, Uš nam je zopet ostala v kož hu! Gorje, možje! Gorje, gorje!
Dr. Razlag. Kobler in Vehovec, dva kandidata,
V	Trebnjem sta Zamiku bila na glavi, In če oba ga na tla ne spehata,
Stal je za njima Potočnik v pripravi; Skrivno poslali nekteri smo list: „Zaruik se praži svobodnem sopuhu!" Zdaj nas bolita srce in obist — Uš nam je vendar ostala v kožuhu!
Zbor.
Zdaj nas bolita srce in obist — Uš nam je vendar ostala v kožuhu!
Gorje, možje!	/
Gorje, gorje!
Dr. Kos ta. Naj nas zato ne bolijo obisti, Glav ne povešajmo, slavni prvaki! Svetec sofist je in vsi smo juristi,
V	naših rokah so poslednji koraki: Ob rešetanji volitev čez prag Strani ga stirajmo k pasjemu kruhu;
V	našej večini je on siromak — Uš odpodiuio, ki nam je v kožuhu!
Zbor,
V	našej večini je on siromak — Uš odpodimo, ki nam je v kožuhu!
Juhe, možje! Juhe, juhe!
Pavlika.
Dobro ste delali, to je gotovo! AH Trebanjec je delal še bolje, Ker glasovanje vam dalo njegovo Zamika spet v dobrodejno je olje; Vendar si »daj omečite srce, Smešnemu dajte odpoved napuhu, Da iz ,,Slovenije" ne bi nove Lezle uši vam po starem kožuhu!
Zbor.
Ako Pavliho vže tudi skrbe Nove uši nam na starem kožuhu, Zares gorje, Gorje, možje!
Dragutin Dežman.
Komu je neznano moje razglašeno ime? Novine so ga raznesle po nemškem in po slovanskem svetu. Nemškutarji ga blagoslavljajo, Slovenci z njim preklinjajo ter njih matere otroke z njim strašijo. Tujec, kader pride v Ljubljano, vselej najprvo vpraša: kje je Dežman? in še le potem se ozira po druzih ime-nitnostih staroslavnega mesta/ A to dvomno slavo sem drago kupil.
Vredno je torej, da nekoliko izpregovorim o tem tako gla-sovitem imenu, ki ga je najprvo bil proslavil rajni moj strijc, bogat in pošten ljubljansk trgovec, s katerega novci še zdaj lehko diham jaz ter mnogo druzih, ki nikakor nijso moje politične vere. Nekteri ime Dežman proizvajajo iz besede „deža", kiibel; a s tem bi me radi samo dražili zaradi nemškega cilindra, brez katerega je svobodoljubnik moje vrste podoben devici brez nedolžnosti; drugi uč^, daje porojeno iz slovenske besede »dež" in iz nemške „mann (mož)"; vendar tudi.to nij res. Stari moj prijatelj Trstenjak, ki živega ne morem videti, trdil je nekdaj, da izvira iz besede: „degmati se", prepirati se, staroslovenski: „degba", prepir; a tudi to mi je samo hudobno podtikal in tako meriti hotel na mnoge prepire, ki sem jih uže imel z njim samim in z drugimi. Zdaj se je mož izpreobrnil in torej tudi pravej resnici na sled prišel. Zal^zel je namreč, da se moje ime opira na hrvatsko in ogersko-slovensko besedo »dežmati«, desetiti, desetino pobirati, „dežma«, desetina, staroslovenski ndižma", madjarski „d^zs-ma„, latinski „decima". Dežman torej znači „ decimatus". Ako človek presodi, koliko sem uže Slovencem naredil kvare, precej umeje, da bi se jaz bolj po pravici imenoval „decimans", — človek, ki desetino jemlje; vendar sem uže neskončno ves^l, da korenina mojega priimka vsaj nij čisto slovanska.
A bili so nekdaj drugačni časi, kateri so uže minoli. Moje mlado srce je navdušeno goržlo za mladi slovanski rod. Ger-manstvo me nij bilo še tako omamilo, kakor me je zdaj, ko pred njegovim, okrog cilindra opletenim,omotnim makom v molitvi klečim. Takrat nijsem strastno zatiral vsega, kar je slovansko, nego mej narodnjaki sem bil prvi narodnjak, mej navdušenci prvi navdušenec. Moje mlado srce je znalo tudi ljubiti^ nehamo sovražiti. Vrazburnem 1848. letu sem dr. Bleiveisa naDunaji vzdigoval jaz na svoje rame, in v Ljubljano prišedši sem po ogleh nabijal politične slovenske razglase svojega peresa. V novine „ Slovenijo" sem bil poslal goreč spis : „slava Slavjanom"; delal sem celo slovenske pesni, izmej katerih mi je najbolj žal za tisto o „prokletik grabljah," ki so me uže tolikokrat iz nje po ustih udarile. Rajši bi dal, sam ne vem kaj, samo da bije nikoli ne bil spisal. Uredoval sem časi tudi celo nNovice," katere so mi zdaj tako gnjusne, ako je dr. Bleiveis kam potoval. V prvem deželnem zboru sem bil še mej narodnjaki, s katerimi sem bil takrat šel tudi na Dunaj v državni zbor. Tamkaj sem od sebe pehnil svojega zatiranega • brata, katerega sem šel tlačitelju pomagat tlačiti. Najbolj me je srdilo to, ko sem videl, kaki ljudjč so v mojej domovini jeli po konci dvigovati glave. Ker jih nijsem mogel podreti, opomenel sem se Cezarja, ki je rekel, da bi v malej vasici bil rajši prvi nego v Rimu drugi, a jaz sem mej germanskimi valikdši celo rajši zadnji, nego v Ljubljani drugi ali tretji. Zatega delj se je zgodilo po nemškem
prigovoru, da izpod omivanega otroka nijsem izpodc^dil samo vode, nego strani sem vrgel otroka in vodo. Najstrastnejša ljubezen se časi preobrne v najstrastneje sovraštvo. To se je zgodilo pri meni. Zatorej soper Slovence, svoje brate, delam, da mi kosti pokajo, govorim v deželnem zboru in v mestnem odboru ter po nemškutarskih društvih, katerim prvosedujem, tudi pišem v „Tag-blattu" in po druzih novinah; hodim s Brandstetterjem na »verfas-sungstage", celo z nemškimi turnarji na Janjče. Mojo ljubezen je povsod najti, kjer nij slovenstva, a moje sovraštvo povsod, kjer je slovenstvo. Sv^tu res tako oznanjam, kakor bi se boril za edino svobodoljubje; a če sam svojo stvar vestno premislim, vidim, da se v resnici borim samo soper slovenstvo. Torej me slepi narodnjaki tako črt£, da so me uže o belem dnevi in v mraku s pestmi in kamenjem na ulicah napadali. Lansko leto so cele mesece pred mojo hišo po noči policaji na straži stali; a poleg vsega tega so mi bila nekolikokrat okna potolčena. Vendar nazlic vsem težavam in preglavicam stanoviten ostanem do konca dnij v tolikej ljubezni do svoje ljubice Germanije, v kolikoršnem sovraštvu do svoje matere Slovenije. Zaničujem ga, kdor me psuje, da sem iznev^rnik.
Pavliha.
Te dni sem bil skrivaj prišel v Ljubljano, da bi na svoje oči videl, kako se delajo viharne priprave bližnjim volitvam. Ker se nikakor nijsem drznil stopiti v narodno Slovenijo," oblečem svobodoljubno suknjo, pokri-jem svobodoljubni cilinder, vzamem svobodoljubno palico v svobodoljubno roko, in tako svobodoljubno oblečen obrnem svobodoljubne korake nepoznan v svobodoljubno konstitu-cijsko društvo. Bila je skrivno seja, in svobodoljubno se je pogovarjalo, kako je treba svobodoljubno podpirati svoje svobodoljubne kandidate a izpodkopovati nesvobodoljubne narodne klerikalec.
Govoril je najprvo Dežman, z gorečim pogledom vzdignovši stis-neno pest, rekoč: ^svobodoljubna moja gospoda! Nižji duhovniki so pokorni župnikom, župniki vladikam (škofom), a vladike rimskemu papežu; torej svobodni nijso! A svobodoljubna stranka nesvobodnih mož ne priporoča; zato mi nikakor ne priporočamo duhovnikov, ker tudi oni nam na korist niti ne pregovarjajo ljudstva niti sami ne volijo!"
Po tem svobodoljubnem govoru smo vsi svobodoljubno zaploskali, in „Tagblatt" je bil nateknil naočnike ter zapisal vsako svobodoljubno besedo posebe.
Za njim se gane ljubljanski župan, dr. Zupan, z glasom, kakor bi mu beseda ne hotela iti iz grla, in izreče globoko premišljeni govor: „svo-bodoljubna moja gospoda! Nižji uradniki so pokorni načelniku, načelnik cesarskemu namestniku, cesarski namestnik ministerstvu; torej niti uradniki nijso prav za prav svobodni; a če svobodoljubna stranka nesvobodnih mož res tudi z načela ne voli, ona baš zato uradnike vendar se samega načela voli, ker tudi oni nam na korist delajo in volijo. Kdo se z veseljem in ponosom ne opominja tiste blažene dobe, ko so načelniki pred nekaj leti svoje nižje uradnike z biriči dajali iskati po stanovanjih in goniti jih k volitvam, da so nam prinašali glasove?"
Po tem svobodoljubnem govoru smo zopet vsi gromovito zaploskali, in „Tagblatt" je bil zapisal besedo za besedo; a njegov urednik Dežman mu srdito reče prečrtati vse, ker modrost ukazuje, da se nekaj pove, nekaj zamolči, kar se je govorilo v skrivnej seji.
Za županom se idealno dvigne trudoljubivi dr. Schaffer in elegantno izpregovori visokonemško besedo rekoč: ^svobodoljubna moja gosp6da! Svetec je včeraj pomagal svobodoljubno zidati svobodoljubno ustavo, katero denes nesvobodeljubno podira; a dr. Bleiveis je po taborjih in v deželnem zboru s krvavim srcem nesvobodoljubno cvilil za združeno Slovenijo, ka-terej se je potlej za kulisami svobodoljubno posmehoval. Svetec in Bleiveis torej denes nedosledno podirata, kar sta včeraj dosledno zidala. Ker svobodoljubna stranka, stoječa na trdnej podlogi decemberske ustave, omahljivih mož z načela ne more voliti, zato ne priporočamo niti Svetca niti dr. Bleiveisa."
Za njim se vzdigne raznovrstni urednik novin „Laibačher Zeitung,« in izpregovori besedo notranjega prepričanja, rekoč: ^svobodoljubna moja gospoda! Slavni dr. Kljun se je bil dal najprvo izvoliti mej narodno stranko, katerej je ustno in pismeno obetal zvestobo; a premamil je narodnjake z dobro premišljenimi skoki svoje lisičje narave, zaradi cesar smo potlej mi po ljubljanskih ulicah šli izgubljat papirje, ki se je na njih čitalo, da je celo kradel stare listine iz arhivov. Ko smo videli, da je od narodnjakov pobegnil, dali smo mu sijajno zaupnico, ker mož nij bil prevaril nas, nego naše nasprotnike; a kdor te prevari, tak je vselej vreden zaupnice, bodi si kdor koli in kakoršen koli. Dr. Kljun je torej tudi omahljiv, ker ga nahajamo vedno tam, kamor ga vleče svoja korist; a če svobodoljubna stranka res omahljivega značaja ne priporoča, ako nij prevaril poprej narodnjakov, ona baš zaradi tega dr. Kljuna vendar živo priporoča No-vomeščanom, kakor bi jim edin on mogel zasukniti železnico skozi njih mesto, če tudi vsi dobro vemo, da to je prazna slama, ker dr. Kljun je trdno zavezan s prediljsko železnico, in ker smo slišali da je baje rekel: mož moje vrste je potreben vsakej vladi. Živelo breznačelje!"
Po tem svobodoljubnem govoru smo zopet vsi zaploskali, in „Tag-blatt" je zapisal vsako besedo, a nikdo ga nij ustavljal.
Naposled se oglasim jaz Pavliha, in rečem z besedo izpremenjenega glasa: ^svobodoljubna moja gospoda! mi duhovnikov ne volimo, ker nijso svobodni, a vendar volimo nesvobodne uradnike ter družimo se, če je treba, celo s policaji, žardarmi in biriči, kajti „quod licet homini liberali, non li-cet homini clericali. u Dalje zametamo zaradi omahljivosti Svetca in dr. Bleiveisa, a še mnogo nestanovitnejšega dr. Kljuna vendar podpiramo, in opravičuje nas tudi tukaj izvrstni prigovor: „quod licet homini liberali, non licet homini clericali." Svetca imenujemo očeta sofistike, a sami smo še hujši sofisti, ako je treba, in koristno je to; saj zopet velja tudi tukaj: „quod licet homini liberali, non licet homini clericali." Samo nekaj bi rad zvedel. Kje je namreč meja mej nami in mej narodnjaki? Ali nemarno tudi mi vseh tistih, boleznij, katere očitamo nasprotnikom? Ce je res, da so nasprotniki grbasti na levem pleči, ali nijsmo mi grbasti na obeh? Kdo nam torej daje pravico s takimi oblastnimi frazami lica napihavati?
Sredi govora je zvonec zapel, glasovi so jeli mrmrati, gospoda vstajati, in vihar je konec naredil seji, katera je prej tako zložno tekla.
Nesramna laž je, kar so ti zopet po svetu raztrosili ti grdogledi paglavci, da je namreč opiranje po novinah meni bilo na strašno kvaro pri novih volitvah. — Logika tako govori: ako bi se Luka ne bil po novinah opral, svet bi še zdaj mislil, da res nij šel rad z Dunaja, če tudi sam najbolj ve, kako se je godilo, ko je bilo treba iti, in ako bi svet mislil, da nij šel z Dunaja rad, potem bi tega mišljenja bili tudi njegovi logični volilci, kateri bi ga ne bili zopet izbrali za poslanca, in ako bi ga ne bili zopet izbrali, ne bi z dr. Razlagom imel upanja, v državnem zboru namesto dr. Tomana Slovencem prvakovati, in ako bi ne bilo upanja prvakovati, ne bilo bi niti upanja izmeriti kako novo železnico, kakor je dr. Toman Rudolfovo izmeril, kar je bilo njemu ter mnogim vred na korist. — Logika torej kaže, da mi je opiranje po novinah teknilo, — posebno kar sem z mize omi-valnice govoril v „Pavlihi," kateremu javno izrekam zahvalo, ker mi je vselej tako rad odpiral prostor, katerega sem često potreboval.
Luka Svetec,
novorojeni c. k. deželni poslanec in bodoči soprvak na Dunaji.
Pavliha (lr. Tomaiiu.
Slavni gospod železnocestni doktor! Zelo mi je žal, ker se nijste dali zopet izvoliti v deželni zbor. Vašo bradato podobo mi je pan IClič uže izvrstno „nakreslil;" a zdaj ne bode ta veličastna brada niti mojih čitateljev razveseljevala niti Vaše slave širila. Prisiljen sem v prihodnjem listu na prvej strani prvaka Sovana prinesti namesto Vas. Kak razloček! Vendar Vas nij bilo rabiti; kajti pensijonista nikakor svetu ne morem podajati. Kdo se zdaj meni o Benedeku, in kdo se bode o Vas, ko Vas ne najde na na javnem odru? — Svojo in Vašo izgubo čuteči	Pavliha.
Novovaška dogodba.
Poslušajte, o Slovani! Kaj Pavliha vam oznani, Kar se on dan je godilo, Eod slovenski sramotilo.
Doktor Srnec, doktor Eadaj, — Bog ja z milostjo obkladaj! Šla iz svojega sta dvora, Yen iz mesta Maribora.
Htela sta k volilcem iti, Mirno z njimi govoriti; A na naglem se razglasi: „Boj vas čaka v Novej vasi!"
Torej h komisarju gresta,
V	Bistrici mu vse povesta: „Korber! to in to se čuje, Boj se nama prerokuje."
Komisar se obotavlja, Vendar se na pot odpravlja, In na poti ja doide,
V	Novo vas mej njima pride.
Tam jih delavci so zbrani Gledali grdo po strani; Sorščak čresnjevski priteče, Komisarju jezen reče:
„Ali v trdnej sobi skrito, Ali bode se očito, Glasno in pred javnim svetom Pogovarjalo tu s kmetom?"
Poje se po melodiji: „En ulanar od koprolov." Komisir mu odgovarja: „Nič ne delajte viharja! Kdor poslanca sme voliti, More tudi k shodu priti."
Sorščak se nazaj povrne, — K njemu se na hitrem zgrne Delavcev do šestdeseti, Ki so v fabriki najeti.
Sterenbergar, nemška zgaga, Ki pravica nij mu draga, On, ki fabrika njegova, Kričati začne iz nova.
Vstane hudo pretepanje, S koli, s kladivi mahanje; Nemci so Slovence bili, Vse na tla jih pogazili.
Komisar noge raztegnil, Ter junaški je pobegnil; Mirno sta žandarja stala, In pretep ogledovala.
Tako Nemci so divjali, Po Slovencih udrihali! Ce pogledaš pa v novine, Malokje o tem se zine.
A Sloven če pest privzdigne, Ali če z mazincem migne, Krik nastane po vsem sveti, Da barbarji smo prokleti.
Pri vinu v Ročinji.
Baron Pino. Ako me goriški Slovenci izbero v deželni zbor, hočem se s hvaležnosti njihovega jezika tako priležno učiti, da bodem cel<5 počasi kake vrstice čitati znal.
Marušio. Niti vam tega nij treba. Jaz, Bensa, Kofol. Mi trije! Kar priporočimo, to bode veljalo po deželi in pri duhovščini. Potem je na našej strani tudi škofov služabnik, kateremu edinemu se je zahvaliti, da dr. Lavrič
nij zmogel pri zadnjih volitvah. Torej: jaz, Bensa, Kofol in škofov služabnik. Mi štirje! Pojdite malo po hribih, in skrbite, da se bode našim hribovcem prepevala prava pesen, na pr. o tistem „vandravčkn" ali kaj tacega, in potem Vam pojdejo vsi v past.
Adjunkt Tušar. Ali Tonkli, Tonkli, kije ves, kakoršen je Lavrič! Ako bode izvoljen, gospod baron! vedno Vas bode mučil z interpelacijami, katerim bi trebalo Vam po slovenski odgovarjati. Koliko drazega časa bi zaradi tega po nepotrebrem izgubili Vi in Vaš učitelj!
Baron Pino. Kaj Tonkli! O njem raztrosimo, da je soper prediljsko železnico, in ves Tolmin ga popusti.
A d j. Tušar. Koze so ga v deželni zbor spravile, železnice naj ga iz njega! Tudi jaz imam upanje v zbor priti, posebno če mi pomore Wink-ler in ,, tolminski bog!"
Marušio (zapoje). Zdaj povzdignimo vsi čaše, Trečimo, da zadoni!
Omivalnica g. Marušiča.
To nikakor nij mogoče, kar „Pavliha" tukaj pripoveduje. Ves ta dan sem bil jaz v Gorici, in sicer ob 9. uri sem maševal, od 10'/j — 12 nekaterim Antonom za god čestital, po obedu v čitalnici novine čital, ob 6. uri sem bil pri sv. Antonu pri blagoslovu ter potlej sem se izprehajal. Tega torej nikakor nij razumeti, ako nij kdo mojih političnih nasprotnikov nase del moje obleke ter na obraz nateknil lica mojega rojstva.
--.	MarušiČ.
Slovenija dr. Zamiku.
Ljubi moj sin! Če te je razžalilo prvaštvo, ne pozabi, da te nijsem razžalila niti jaz niti moj narod, kateri ti je pokazal svojo ljubezen s tem, ker te je tako sijajno izvolil za svojega zastopnika, če tudi so mu od vseh stranij grozovito branili. Pomni še to, da vsaka stvar na svetu mine. Tako nosijo tudi zdanji ljubljanski prvaki zažgano znamenje minljivosti, kakor cesarski konj na stegnu.
Tvoja mati.
Pavliha o volitvah.
Srbske pripovedke govore o starcu, kateremu se je levo oko smijalo, desno jokalo. Enako se „Pavlihi" eno oko smeje zaradi narodne in Zarni-kove zmage pri volitvah, drugo se mu baš zaradi tega solzi.
Dva dr. Tušarja.
Prvi Tušar, izvrsten jezikoslovec, na goriškej gimnaziji profesor slovenskega jezika, slovi posebno zaradi tega, ker je najprvi na svetu mej vsemi učenjaki zalezel, da beseda „zajutrekovati" izvira iz nemškega „sei-tel trkati," za kaitero iznajdbo so ga potem na Dunaji tudi za doktorja naredili; drugi Tušar, c. k. adjunkt v Tolminu, posebno slovi zaradi tega, da razen razglasov o tolminskem taborji, katere je njegova doktorska roka z blatom mazala, do zdaj nikdo na svetu o njem nič nij vedel, dokler se nij oglasil, da bi v goriškem deželnem zboru ne zaničeval po 5 gld. plače na dan.
Zbornica dr. Tomanu.
Zakaj se zopet nijsi dal voliti? Železnic nerojenih roj, Katere bode treba odobriti, Vzdihuje bridko za teboj!
Iz Hrvatske.
Baron Rauch, vprašan, kako je to, da je prezrši slavnega Stros-majerja Hrvatom v Zagreb za vladiko postavil vsemu svetu neznanega Mi-hajloviča, odgovori: to sem vam storil v kazen zato, ker ste tako voljno vrat uklonili pod madjarski jarem. Takih kaznij vas je uže več zadelo iz moje roke in še vam se jih je nadejati.
Listnica. Gosp. C. Morete si misliti, kako zelo težko pričakujemo Vašega odgovora, torej prosimo, kar je najhitreje mogoče. — Gosp. Jak, Teuš v Mitrovici. Vaše pismo, a druzega nič, prejeli smo še le te dni, ker ste ga bili adresovali v Ljubljano, od koder je k nam prišlo, — Gosp. prof. Kod ... Ali ste čitali, kaj so prvaki delali dr. Zamiku pri volitvah? More li naše vrste list molčati o tacem početji, ali celo odobravati ga?