NAJVEČJI ŠKANDAL MUSSOLINI JE JEZEN KER JE PRIŠLA VEST O PONEVERBI V JAVNOST S posojilom v znesku $30,000,000 so ravnali kot svinja z mehom. — Baje so prizadeti najodlič-nejši fašisti. — Mussolini je posvaril bivšega taj nika fašistične stranke, ker je spravil neljubo zadevo v javnost. SKRIVNOSTI BANKROTNIH BANKIRJEV Izjava glavnega bankirja ni rešila njegovih partnerjev pred kazenskim zasledovanjem. Včeraj je vse karalo, da bosta zvezna vlada in država sodili Phi-lipa in Hudsona Clarka ter Johna Boukerja, ki so bili partnerji James Rae Clarka, faktičnega lastnika fa-lirane banke Clarke Brothers. Rae Clarke je sicer prevzel vso odgovornost nase, toda s tem ni mogel rešiti svojih tovarišev. James Rea Clarke, ki se je proglasil v zveznem sodišču krivim, da je zlorabljal pošto, ter v državnem sodišču, da je sprejemal depozite, dasiravno je vedel, da je na robu bankrota, bo obsojen v pon-deijek. Kdaj bodo obsojeni njegovi trije tovariši, še ni znano. Tekom zaslišanja, pred referentom Littlom so bankirji pod prisego izjavili, da so izročili vso svojo lastnino in la.stn.ino svojih žena receiver ju. To izjavo je potrdil tudi zagovor -nih receiverja. I James Rae Clarke je izjavil, da je izročil vso svojo lastnino in lastnino svoje žene z izjemo zlate zapestne ure ter prostora na pokopališču. — Ta ura ni dosti prida — Je rekel — in potrebujem, Jo, da se vem ravnati. Vsi trije Clarki so bili že trikrat ali štirikrat zaslišani pred referentom Littlom; pri neki prejšnji priliki so se poslužili ustav-1 ne pravice ter zanikali vsak odgovor. James Rae Clarke je rekel, da je imel leta 1904, ko je reorganiziral ' banko, le $34 kapitala. V desetih i letih pa so vloge v banki narasle J na nekako en milijon dolarjev. POZORIŠCE vojne napetosti RIM, Italija, 2. avgusta. — Ministrski predsednik Mussolini je da nes izključil Ernesta Bellonija, bivšega milanskega župana in laškega finačnega izvedenca na mirovni konferenci leta 1919, iz vsega političnega in javnega delovanja. Pozno nocoj je javnost izvedela, da gre v tem s.učaju za največji škandal v zgodovini fašistične rtranke. Uprava milanskega mesta si je bila izposodila cd newyorske bančne firme Dillon Read & Co. trideset milijonov dolarjev. Večina te svate je pa tajinstveno izginila. Nihče ne ve, oziroma noče vedeti, kam. Zadevo je spravil v javnost Robert Farinacci, bivši tajnik fašistične stranke in sedanji provinci-jalni tajnik v Cremoni ter urednik uglednega časopisa. Bellonija, ki je bil svoječasno župan v Milanu, je javno obtožil sleparije. 1 ako Belloni kot Farrinaci sta fašistična poslanca v parlamentu. Zasliševanje se je vršilo tekom osemnajstih sej1 prejšnji priliki so se poslužili ustav V parlamentu i ne Pravice ter zanikali vsak odgo- Zaslišanih je bilo več odličnih fašistov, ki so baje zapleteni v zadevo. MOŽ UMORIL ŽENO Z NOŽEM Umor se je za vršil pred bolnico, v kateri je bila ona uslužbena. — Moža so aretirali neposredno po zle činu. ! OSUŠEVANJE j Y0UNGST0WNA I -----te-----—— _____;_-,,-., » ___________ j Zvezni agenti so navalili na, najbolj mokro mesto v vsem Ohiju. — Pijačo so zlili v jarek ter aretirali dosti oseb. Zemljevid nam kaže pozorišče, kjer se bodo spopadli Rusi in Kitajci, če bo prišlo do vojne. RUSI ODBILI KITAJSKO PONUDBO Ruski zastopnik zahteva, naj upraba železnice in kitajska vlada priznata svojo krivdo. Med drugim je obdolžil Farrinaci Bellonija, da je najel posojilo v Ameriki, dočim bi ga lahko dobil v Italiji pod ugodnejšimi pogoji. Mussolini je izjavil, da ne bo prej miroval, dokler se ne dožene, kam so izginili razni važni dokumenti iz milanskega arhiva. Obenem je pa tudi posvaril Farrinacija, ki je član velikega sveta fašistične stranke, da ni storil prav, ker je javno obtožil Bellonija ter s tem dis-kreditiral pred svetom fašistično stranko. Posojilo $30,000,000 je bilo najeto z oficijelniin odobrenjem italijanske vlade ter z določbo, da ga je treba uporabiti samo v produktivne svrhe. Ce je denar izginil, je tudi Mussolini indirektno prizadet, ker bi moral kontrolirati, zakaj je bil u-porabljen. Posojilo je bilo najeto leta 1927. Milansko mesto ga je dobilo s precejšnjo lahkoto, ker so v onem času znašale njega obveznosti samo nekaj nad devet milijonov dolarjev. Bellonija smatrajo za enega najboljših italijanskih finančnih strokovnjakov. Temu dejstvu je treba tudi pripisati, da ie zamo-£el sleparijo toliko časa prikrivati. MOTORJI IZB0RN0 DELUJEJO Vodljivi zrakoplov 'Graf Zeppelin' pluje naglo proti Ameriki z novimi motorji. — Vihar je dobro prestal. Z0PETNI UPOR V KAZNILNICI Vojaštvo je pripravljeno da zaduši vse na dal j ne znake upora. — Stroga tajnost obstaja glede izbruha nemirov. NOVA SKRČENJA MEZD V LANCAH1RJU MANCHESTER, Anglija, 2. avgusta. — Spor ni prav nič napredoval proti rešitvi na četrti dan ustav-ljenja obratovanja. Coton Waste Spinner in zveza izdelovalcev sta se sestali včeraj ter sklenili t silo izvesti skrčenje plač za nekako Šestdeset cetnv, od vsakih $4 85 plače. To bo dodalo nadaljnih šest tisoč nezaposlenih k že" nezaposlenim, kojih število ie znaša nad 500.0C3. Praktično gotova stvar je danes, da ne bo nikakega mirovnega gibanja pred pondeljkom. Župan Manchestra je rekel, da ni še dozorel čas za posredovanje. MRS. PANTAGES OBTOŽENA LOS ANGZELES, Cal., 2. avgusta. Po zaslišanju več prič je sodnik Frederickson odločil, da se bo kmalu vršilo uvodno zaslišanje Mrs. Aleksander Pantages, obtožene u-mora svojega moža. NA "GRAF ZEPPELINU", 2. avgusta. — (Poroča Frank Nicholson) ; — Naše napredovanje je bilo nekaj časa zadržano radi slabega vremena od Rhone doline. Sedaj je po zadovoljivo. Tekom viharja je vseh pet motorjev iz borno poslovalo. Skoro vsi potniki so bili popolnoma mirni ir. zaupni, ko smo pripluli včeraj skozi viharno ozračje. Le ženske so bile nekoliko nervozne, ko je pričel pihati nasprotni veter ter metal zrakoplov semintja nad Rhone dolino. Polet preko Francije in Sredozemsko morje ni bil tak kot si ga je zamislil dr. Hugo Eckener, poveljnik Zeppelina. Treba je bilo kreniti v drugo smer, da se izogne severnim viharjem ter viharjem z iztočne Španske. Precej veliko razburjenje se je pojavilo včeraj, ko je sksplodiral vodni tank na salonom ter premočil strop. Škodo pa so kaj hitro popravili. Na '"Zeppelinu" ni nobenega stowaway a. oziroma dosedaj niso še nobenega izsledili. Ko smo zapustili Friedrichs-hafen, se je zbrala na letalnem polju velika ljudska množica. MOSKVA, Rusija, 2. avgusta. — Sovjetska vlada je zavrnila predlog Kitajske, naj se. skliče konferenco, ki bo uravnala spor radi kitajske iztočne železnice. Istočasno pa zahteva, naj mukdenska vlada ustanovi prejšnji status v Mandžuriji ter naj poveri Rusom kontrolo nad železnico. Danes je bilo tukaj objavljeno, da je Leo Karakhan, pomožni komisar za zunanje zadeve, ki načelu je Iztočnim zadevam, enostavno zavrnil pisane predloge kitajskega diktatorja, naj se uravna spor. V zvezi za zavrnitvijo predlogov je zunanji urad objavil vse podrobnosti pogajanj. Rekel je, da je dne 22. julija zunanji minister Tsi, član mukden-ske vlade, predložil celo serijo predlog v imenu Čanga. Zunanji urad Je ugotovil, da je bistveno sprejei predloge, vendar pa zahteval, da morajo priti predlogi naravnost od Čanga. Dne 1. avgusta je nato Čang sam pojasnil svoje stališče ter sklical konferenco. Sporno vprašanje glede železnice naj tfi bilo urejeno šele po zaključeni konferenci in sice na temelju pogodb. Nadalje naj bi bili oproščeni vsi Kitajci in Ru: si. ki so bili aretirani v ztfezi s to zadevo. -Rusi so zahtevah, naj bo imenovan sovjetski upravitelj železnice, a Čang je to zahtevo enostavno prezrl. Mrs. Edna L'jewenstein, stara 47 let, je bila uslužbena kot kuharica v Memorial bolnici na zapadni 106. cesti v New Yorku. Imela je nočno službo, in ko je stopila iz bolnice jo je zabodel z žepnim nožem njen mož Richard Loewenstein, superintendent nekega poslopja v bližini. Takoj po umoru so ga aretirali ter odvedli na policijsko stražnico. Krvavo dejanje je videl Howard Becker, taksi šofer, ki je baš vozil mimo ter slišal žensko kričati. Skočil je iz avtomobila, izvil morilcu orožje ter ga držal toliko časa, j da je prišel policist. Mrs. Loewenstein je bila uslužbe- j na v bolnici od februarja meseca. Od svojega moža je ,živela ločeno. Včeraj zvečer je prišel v bolnico ter se skušal pobotati ž njo. Da se izogne neljubim prizorom, ga je spremila na cesto. Ker je zavrnila njegove ponulbe, je pobesnel ter jo parkrat sunil z nožem v vrat. LEAVENWORTH, Kans., 2. avg. Vojaštvo Fort Leavenwortha, ki ima na razpolago tudi strojne puške je bilo danes pripravljeno, da zaduši vsak naraljni poskus upora v Leavenworth jetnišnici, kjer je bil včeraj en jetnik usmrčen, trije pa ranjeni. Oboroženi stražniki patrulirajo po poslopju, kjer se nahajajo celice. » Uradniki iščejo orožje in eksplozivne snovi. Sinoči niso imeli jetniki večerje, danes zjutraj so bili pa brez zajtrka. Možje, ki so sicer zaposleni v kuhinjah, niso smeli iz svojih celic. Upor je izbruhnil včeraj opoldne, vendar pa niso bile objavljene ni-kake podrobnosti. Uradniki niso hoteli razpravljati o tem, nikomur ni bil dovoljen dostop v jetnišnico. Warden je rekel, da bo izdal pozneje oficijelno ugotovilo. ROK ZA AMNESTIJO ZA MEHIŠKI VSTAŠE __JE POTEKEL MEXICO CITY. Mehika. 2. avgusta. — Včeraj je bil zadnji dan za predajo vstašev na temelju predsedniškega povabila, naj se poslu-žijo milosti vlade. Dekret je imel izvrsten uspeh. Več kot pet tisoč vstašev se je uda-lo ter jim je bilo dovoljeno vrniti se domov, ne da bi vlada zaplenila njih lastnino: Sedem vstaških voditeljev ter sto konjenikov se je včeraj udalo v državi Jalisco. YOUNGSTOWN, Ohio, 2. avgusta Zvezni prohlbicijski agenti so vpn-zorili naval na tukajšnje mesto. Ta so že večkrat storili, toda nikdar še niso bili tako delavni kot ob tej priliki. Pogona se je udeležilo petdeset proh^bicijskih agentov. Porušili so in zaprli kakih petdset beznic, aretirali lastnike ter pometali galone zganja in zaloge piva v cestne jarke. Aretirance so poslali v Federal Building. Pogoni so bili vpri-zorjeni v prvi vrsti zato, da razkrijejo tajne agente beznic. Med aretiranimi Je bil neki John Vansich, Divši ravnatelj za javno varnost v Campbellu. Aretiranih je bilo tudi dosti prejšnjih policistov. Campbell je predmestje Youngstowna. in neki agent je rekel. da je to najbolj mokro mesto v vsem Ohiju. Tja zahajajo prav posebno jeklarski delavci. Na stotine delavcev se je zbralo na ulicah, ko so se vršili pogoni. Pri neki beznici je bilo kakih petsto oseb, ki so se norčevali iz agentov. Poklicani so bili posebni oddelki zveznih agentov, vendar pa ni prišlo do nikakih nemirov. Pogoni so se pričeli ob treh popoldne ter trajali do zgodnje jutranje ure POINCARE PRVIČ OPERIRAN PARIZ, Francija, 2. avgusta. — Prejšnji ministr. predsednik Poin-care se je včeraj podvrgel prvi o-peraciji, ki je izpadla skrajno zadovoljivo. MEHIŠKI IZGNANCI SE VRAČAJO _A_ MEICO CITY, Mehika. 2. avgusta. — Dr. Aurelano Urrutia, bivši Član kabineta v ministrstvu predsednika Huerte, ki je živel v izgnanstvu od leta 1914, se je vrnil v Mexico City. Za povratek mu je dal posebno dovoljenje Portes Gil. V San Antonio, kjer je dolgo živel, si je pridobil velik sloves kot zdravnik-. Te dni se je vrnilo tudi več drugih odličnih mehiških izgnancev. POZIV ANGLEŽEM. _NAJ LETAJO LONDON. Angilja. 2. avgusta. — Lord Thompson, tajnik za zrakp-plovstvo, je rekel včeraj, da Je bodočnost Anglije v zraku in da mora še nadajle razviti svojo trgovsko zračno mornarico, če hoče tekmovati z drugimi. Rekel je, da bi morah Angleži ustanoviti več zračnih klubov in da bi bilo treba vzgajati javnost bolj, da bi bila "airminder", mesto da se vzgaja javnost za vojaščino. SPOR NARODA DRAGA STVAR ATENE, Grška, 2. aVgusta. — Mešana grško-bolgarska komisija, ki je bila imenovana od Lige narodov, da določi višino odškodnine, katero mora plačati Grški Bolgarska, je veljala obe deželi dva mili-, jona in jo dolarjev, kar je enako celi sporni svoti, soglasno z nekim ugotovilam v poslanski zbornici. VISOKE PONUDBE ZA PREVOZ Z R-100 HOWDEN, Anglija, 2. avgusta — Več sto prošenj, med katerimi je bilo par. ki ponujajo $25.000 za prevoz, so dobili za prvi transatlan-tiški prevoz z angleškim vodljivim zrakoplovom R—100. Zračno ladjo napihujejo sedaj tukaj za poskusne polete, predno bo odletela v Canado tekom meseca avgusta ali pričetkom septembra. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo v Italijo | Din. 600 ........ $ S.S0 Lir 108 ......................f i.70 1,000 ........ $ 18.40 " too ............$11.30 S,6Q0 ........ $ 46.76 - 800 ......................$16.80 6,000 ........ $ 00.60 " 600 ......................$27.40 M 10,000 ........ 1180.00 M 1000 ......................$64.2* I Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriikik dolarjih, opo-1 t ar jamo, da smo vsled sporaeuma » nahm immm 9 tiarsm fg kraju v stanu znižati pristojbino ta taka izplačila od 3% na 3% | Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 6Gc; za $60 — $1; za $100 ~ $2; za $200 — $4; za. $300 — $6. | Za izplačilo večjih zneakov kot gora j navedene, bodial v dinarji* | lirah ali dolarjih dovoljujemo fte boljše pogoje. Pri Tolikih naka-1 šilih priporočamo, da se poprej a nam iporuomtU glade nakaiila. B izpuaCila po poIti ao redno izvrIkna v dvih do tmh t a dm s ■ | NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER EA PRISTOJBINO 750, j SAKSER STATE BANK 1 n COBTLANDT BTBEHT, NBW YOKE, K. X TšUphonst Borolmg 0390 h f i m ii ■■■miMii— BaroUg iMMiiar— največji slovenski .dnevnik ^ jf^t ^ A ^^^ A M ^ ^ ^ A largeat Slovenian Daily ^in' Ti Združenih državah § ■ - ■ / % I W /1 M^ ■ ■ ■ ■ /1 1 the United State*. in Etftr!"!: : : tfrSS VJI JLiJLJLk-7 JLJ jt\. ^r^S^' I Za New York celo leto - $7.00 S | ««1 legal Hohday. 1 Za inozemstvo celo leto $7.00 0 r t 1*1. ji a v« # b 75,000 Readers. It ______ ||h ^ JP List slovenskih delavcev v Ameriki« ^ > ^jjj TELEFOnTcHELSEA. 3878 Entered m Second Claaa Matter. September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y.t under Act of Congreaa of March 3, 1879 TELEPON: CHELSEA 3878 " NO. 181. _"ŠTEV. 181. NEW YORK, SATURDAY. AUGUST 3, 1929. — SOBOTA. 3. AVGUSTA 1929.__VOLUME^KXXVII. — LETNIK XXXVlL V ZGODOVINI FAŠIZMA -GLAS NARODA* NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 3, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY te C. 9. A. Novice iz Slovenije. "Glas Naroda55 Owned and Published by SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, President Louis Benedlk, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 21* W. 18th Street, Borough of Manhatan, New York City, N. Y.j M G L A N A R"0 D A" (Voice of the reople) Issued Every Day Except Sundays and Holidays.___ Za celo leto velja list ca Ameriko! Zk New York za celo leto -----Xt.00 in Kanado ___________________46.00, Za pol leta -------------—..........43-50 Za pol leta ...............—.......$3.00 Za inozemstvo za celo leto........$7.00 Za četrt leta ................................$1.50 i Za pol leto .............................S3.50 gub>Cfiptlon YearIy $6.00._ Advertisement on Agreement.___ "Glas Naroda '^izhaja vsafci dan izvzemži nedelj in praznikov. Dopisi biez podpisa in osebnosti se ne pri občujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. J8th Street, Nfcw York, N. Y. Telephone: Chelsea 3378 in uttiitiiHismii;. :mgnB^i6WBaBiiti PROCES PfcOTI STRAJKAEJEM Prores proti šestnajstim štrajkarjem in uranikom \ational Textile Workers, ki so obtoženi umora policijskega iiaf-elnika Aderholta, se ne bo vršil v Oast oni ji, pač pa v Charlotte. Njihovi zagovorniki so si na vse kriplje prizadevali, e vrši obravnava kjerkoli, na porotni klopi bodo sedeli veleposestniki in tabrikantje, ki so zagrizeni na* sprotniki vsakega radikalnega gibanja. Taki ljudje ne morejo soditi nepristransko. Nadalje se je izvedelo, da bo državni pravnik za tri ob" foženke predlagal, naj jih spoznajo krivim umora po drugem red«. Tudi to ni nič presenetljivega. Na "kavalirskem'' Jugu je namreč težko obsoditi žensko na smrt. Proti ostalim obtožencem bodo pa nastopali z vso strogostjo. Značilno je, da ni nihče videl in da ne more nihče pričat i, kdo je oddal strel na policijskega načelnika. Šestnajst ljudi vendar ni streljalo nanj. Prav lahko se pa zgodi, da bo vseh šestnajst spoznanih krivim umora. Ka vse najdejo kopalci v Savi. Popoldne je mrgolelo kopalcev v Savi, ki so večkrat preplavali Savo in prebredli vse obrežje pod savskim brodom. Naenkrat nastane vriso: "Utopljenec je v Savi!".... Neki kopalec je bil opazil ob savski vrbi nekaj belega. Kmalu so prišli ostali kopalci, ki so 'utopljenca" izmotali iz robidovja in privlekli iz Save. Šele sedaj je nastal hrušč, kajti "utopljenec" je bil lep; nad 100 kg težak bel prašič v Savi. katerega je lastnik najbrž iz jeze, ker je poginil, vrgel v savsko valovje. Aretacija drznega goljufa. Že 17. julija je ljubljanska policija aretirala mladega Franceta Jamnika, izučenega ključavničarja, ki je skušal na goljufiv način udobno živeti. Nastopal je zelo samozavestno in elegatno. Pri raznih ljubljanskih tvrdkah je naročil razno blago, zlasti gramofone, manu-fakturno in drugo blago. Trgovcem se je predstavljal kot pomočnik tega ali onega mojstra ali podjetnika, predložil je tudi pravilno s štampiljkami opremljena potrdila Mnogo trgovcev je mlademu ele-gantnežu zaupalo blago, katero se je obvezal plačevati v obrokih. Naročal je blago na svoje ime ali pa tudi na različna tuja imena. Ker le ni bilo od nikoder plačila, so trgovci začeli skati mladega gospo-dica, ki ga nikdar niso našli na stanovanju, katero je navedel pri naročilu. Svoje pustolovščine je Jamnik pričel že začetkom aprila ter je v Ljubljani oškodoval okoli 10 trgov-cev*za več kot 10,000 dinarjev. Ni izključeno, da je mladi goljuf o-škodoval še mnogo drugih trgovcev. Živel je elegantno ter se kaj rad vozil v Celje. Pajdaši roparja Jakopina pred sodiščem. 9. julija je bila proti pajdašem roparja Jakopina glavna razpravo. Sodna razprava proti tem ljudem je jasno pokazala, kako so ti ljudje koprneč priti brez dela do bogastva, podpirali roparja Jakopina v vsakem oziru. Izgovarjajo se, da so vse, kar jim očita obtožnica, delali iz strahu in bojazni pred Jakopinom, ki jim je grozil ob vsaki priliki, da jih pobije, čč ga ovadijo ali izdajo njegovo skrivališče. Kot prvi so prišli na zatožno klop Matija Rogelj, njegova žena Frančiška ter njuna hči Jožefa. Obtožnica jim očita, da so dajali Jakopinu zavetje ter sprejemali od njega naropano blago kljub temu, da so vedeli, da je Jakopin ropar ter ubežnik, ki ga zasledujejo oblasti. Matija Rogelj, zidar in tesar, doma iz Javorja, srez Litija, se je zagovarjal, da ga ni bilo vedno doma: kadar je prišel k njim Jakopin, ker je delal okrog po vaseh, ter je bil na ta način po ves teden odsoten. Prvič, ko je prišel Jakopin preno- čila orožnikom ob priliki hišne preiskave. Tedaj so našli še nekaj obleke in obuvalo, ki ga je Jakopin shranil pri njih. Jakopin je materi Prančiški še enkrat pozneje aai dva kovača in to je bilo vse, kar so dobili cd Jakopina. Jakopirr je govoril pri Rogljevih. da ima tolpo okoli 30 mož; ter da gredo z njim ropat tudi dekleta po Dolenjskem. Tej tolpi naj se pridružijo vsi Rogljevi. Godilo se jim bo dobro, ce pa ga bo kdo izdal, bc postrelil vse, hišo po zažgal. Sodni dvor je spoznal vse tri obtožence krivim ter jc obsodil Matijo Roglja na dve leti težke ječe, njegovo ženo Frančiško na C mesecev ječe, hčerko Pepco pa na 5 tednov zapora, ki pa ga je prestala že v preiskovalnem zaporu. Matevž Rogelj, ki je bil videti zelo potrt, je pri razpravi krčeviti jokal, istotako njegova hči Pep-ca. Mirno kri je ohranila le mati Frančiška. Ko je bila razglašena obsodba, je stari Rogelj kriknil: — Joj, za tako malenkost, pa celi dve leti! Zagovornik Rogljevih je bil odvetnik dr. Časnik, ki je proti razsodbi prijavil vzklic. Predsednik senata je bil sodni svetnik dr. Romih, votanti višj.sv. Kuder, sod. sv. Hočevar in sodnik Kobe. Državno pravništvo je zastopal državni pravdnik Barle. Kot drugi je prišel pred senat Jakopinov brat Anton, star komaj 13 let. Obsojen na bil na štiri mesece težke ječe, ker je kradel skupaj z bratom in roparjem Kolen-cem. Fant je vse, kar je zagrešil, odkrito priznal, ter izjavil, da se bo poboljšal. Videti je bilo, da še ni hudo izprijen, ker je zapustil brata in Kolenca ter se priiavil oblastem. Ker ima sedeti za neko tatvino 6 mesecev, bo sedel skupno 10 mesecev. Kot tretji sta prišli pred sodnike Helena Mali ter njena snaha Ivana Maliljeva, obe stanujoči v Št. Janžu. Zanii nivosti iz Jugoslavije. Borba za mrtvece v Subotici1 V Subotici je nastal spor med lastniki pogrebnih društev in nanovo ustanovljenim pogrebnim zavodom "Funerol", ki ga je ustanovila rimsko-katoliška župa Sv. Te-reze. Katoliški duhovniki prigovarjajo vernikom, naj vse potrebščine kupujejo pri njih. Nelojalna konkurenca je pa naletela na odpor med lastniki pogrebnih zavodov ki so se čutili prizadete in so zahtevali intervencijo oblasti. Spor zavzema bedno večji obstrg in prišlo je celo tako daleč, da je morala pri pogrebu nekega mrMča intervenirati policija. Katoliški duhovniki zahtevajo, da morajo vsi verniki kupovati pogrebne potrebščine pri njih ali pa plačati 1000 dinarjev odškodnine župi Sv. Te-reze, poleg tega pa ne dovoljuje polagati krste v rodbinske grobnice. Pretekle dni so pokopali vdovo Bergles. Duhovniki so prepovedali položiti jo v rodbinsko grobnico Njen sin se je zatekel k policiji, ki je poslala dva detektiva na pokopališče, da sta prisilila grobarja da ie odprl rodbinsko grobnico Čez nekaj dni je umrl Dozida* Kadar in cerkev zopet ni dovolila, da bi njegovo truplo položili v rodbinsko grobnico. To je bila osveta, ker rodbina pogrebnih potrebščin ni kupila pri ' Funerolu". CerKrv jc bila celo tako drzna, da je zahtevala 1000 dinarjev odškodnine oc pokojnikove rodbine. Rodbina je poklicala na pomoč policijo in šele z njeno pomočjo so krsto položili v rodbnsko grobnico. Prebivalstvo Subotice je nad postopanjem cerkve zelo ogorčene. Dopis Waukegan, 111. Prizadeti listniki pogrebnih zavodov so poslali posebno depute ci j c k velikemu županu in zahtevali, n-.j se zadeva razčisti. Ker policija pravzaprav nir.:a pravice vmešavati se v cerkvene zadeve, je nastal kočljiv položaj. | kajti mrliča je treba pokopati v do-! ločenem roku. Vse kaže. da se bodo morala prizadeta društva in verniki pritožiti na pravosodno ministrstvo. 78-Ietnl starec pred sodiščem. Zanimiva razprava se je tedni vršila pred okrožnim sodiščem v Tuzli. Na obtožni klopi je sedel 78 letni starec Nedo Zekič iz Lozne. srez Malgaj, obtožen uboja Vasilije Lukiča. Sodišče se pri razpravi ni mogle prepričati, da gre za premišljen uboj, marveč samo za prekoračenje siloorana. Raprava je namreč pokazala, da je Lukič prvi napadel Zekiča in da se je ta samo branil. Tudi vse priče so ugodno izpovedale za starca, ki je bil znan kot zelo miren in dober človek. Na podlagi tega je sodišče izreklo opicstilno sedbo. Aretacija lažnega filmskega režiserja. V Subotici je bil aretiran lažni lažni filmski režiser Josef Kertcss, ki je prišel pred tremi tedni iz Zagreba. Mož je pripovedoval, da j*1 režiser velikega filmskega podjetja in da ima nalogo proučiti ter posneti vse lepote in posebnosti Voj-vodinje, češ. da je tozadevni film namenjen Ameriki. Začel je poslovati na Paličevskem jezeru. Za filmskega režiserja se je pa začela zanimati tudi policija. Zvedela je namreč, da se Kertess tudi izdaja za dopisnika "Agramer Tagblatta". ki že dve leti ne izhaja. Policija ga je prijela in zaslišala. Izkazalo se je, da ga radi poneverbe zasleduje j somborsko sodišče. Pred leti je na m u S _ __________ i umiva vsak dan svoje umazane roke v ni:, da bi mogla ostati bela. — Ženskam pa res ni mogoče verjeti — je tarnal dragi rojak. — Do včeraj, do včerajšnjega dne sem bil do ušes zaljubljen v svojo zaročenko. Iz?.a včerajšnjega dne je pa med nama vse končano. Prejšnji teden sem kar ti.ko za šalo in za vsak slučaj dal v list oglas, da bi se rad ženil. Svojega imena seveda nisem navedel, pa veste kaj? Pet se jih je odzvalo. In prva jc bila moja zaročenka. * Nekaterim ljudem ni treba dosti, pa bodo do smrti užaljeni. Poznam fanta, ki je žalosten in jezen samo zato. ker ga je neka lepa porednlca vprašala, če zna plesati. To bi seveda ne bilo samoposebi nič hudega. Toda vprašala ga je lakrat, ko je plesala ž njim. * Zadnje dni so se v treh velikih ameriških jetnišnicah spuntali kaznjenci. To so čudni ljudje. Boga naj zahvalijo, če so v tej vročini na hladnem. * i Mož in žena, ki sta drug drugemu zatrjevala, da se imata rada sta se vozila v coimi po globokem jezeru. Ona je nekoliko pomislila ter rekla napolresno napol v šali: — Kaj če bi skočila notri? Brez pomisleka ii je odvrnil: — Znorel bi. — Potem bi se pa z drugo po-i rocil, kaj ne? — Nak, tako hudo bi pa ne znorel, — je odvrnil po temeljitem premisleku. * V dobi prohibicije. Pozno ponoči se je motovilil mo-žiček proti domu. Noč je bila temna in po zapuščeni ulici so žalostno brlele električne svetilke. V daljavi je bil cerkveni stolp Na njem jasno razsvetljena ura Kazala je tri. i — Nekako lahak sem, da me tako zanaša. — je pomislil možiček. — Večerjal nisem, zato me tako neusmiljeno zanaša semintja. No, pa se zvagajmo, pa se zvagajmo. In stopil je k poštnemu nabiralniku baš nasproti cerkve. Deset centov je vrgel vanj in pogledal na razsvetljeno kazalo cerkvene ure. — Saj se mi je zdelo, da sem shujšal. Ko sem se zadnjič vagal sem imel stošetdeset funtov, danes jih imam pa komaj stotrideset. No, nemara je pa v vagi pomota Zadnjič je imela en sam kazalec, danes ima pa dva. ■ , J NEVERJETNO, TODA RESNIČNO V Rusiji je na krmilu sovjetske vlada že nad deset 1< t. Marsikdo ji je prerokoval zgodnjo smrt, toda pre" rokbe sc niso uresničile. Vlada je stalna, bolj kot je bila kdaj prej. Skoro vse druge države so jo priznale. Samo Amerika dela izjemo. Gotovo mora imeti za to gQtove vzroke. i Značilno je pa, da so v New Yorku še vedno zastopniki ruske carske vlade. Ofieijelni zastopniki. Ruski generalni konzul se piše M. Oustiiiov. podkonzul je L. Adlard, tajnik pa A. K. Feil. Sredi meseca marca leta 1917 je bil v Rusiji carizem pokopan. Kmalu zatem pa car. Nikjer na svefu ni več ruskega carskega konzulata, razen v deželi neverjetnih možnosti —- v Ameriki. Občinski uradniki zanetili požar. V Cepinu sta bili izvšeni dve senzacionalni aretaciji. Orožniki sc aretirali občinska -uradnika blagajnika Bistrita, in revizorja Teodorja Joviča ki sta osumljena, da sta v občinskem uradu lz strahu pred kontrolo zanetila požaf. Nedavno je namreč v knjigovodstvu in bla-Ume*nj«ea u- rada izbruhnil ogenj, ki ga je k sreči opazil neki v&Sčan in obvestil gasilce, katerim se je posrečilo o-genj pogasiti in rešiti knjige. Orožniki požigalcev dolgo niso mogli izslediti, končno so pa kot požigal-ca prijeli oba občinska uradnika. Prepeljali so ju v zapore siješkega sodišča čit k njim, je bil doma' — bilo je to začetkom meseca maja. — Pozn ponoči je nekdo potrkal, šli smo odpirat vrata ter smo ugledali Jakopina, ki sem ga že od prej poznal. Misleč, da se hoče ma-šoevati nad menoj, ker sem ga pred leti ovadii oblastem zaradi grožnje, sem nehote vzkliknil: Hudič je prišel v hišo! Jakopinu pa to pot še na misel ni prišla kaka maščevalnost. Dal si je lepo postreči, legel v kamri na posteljo ter se dobro cdpočil. Ko je prišel drugič, me ni bilo doma; doma sta bili samo mo-i j a žena in hčerka Frančiška. Rogljeva žeena Frančiška je izpovedala, da je razbojniku Jakopinu kuhala ter sama šla nakupovat potrebščine za kuho. Prvič ji je Jakopin izročil 150 Din. Odšla je v Šmartno ter nakupila, kar je potrebovala za gospodinjstvo. Drugič ji je izročil Jakopin 100 Din. S tem denarjem je šla nakupit več potrebščin v trgovino v Št. Vid pni Stični. Jakopin se je počutil pri Rogljevih zelo varnega pred zasledovalci. Hiša Rogljevih stoji na samotnem kraju, med dvema bregovoma. Rogljeva hiša pa je imela za Jakopina še eno privlačno moč: Bila je to domača hči Pepca, stara 28 let, precej čedno dekle. Po njeni izjavi jI je hotel Jakopin vedno delati silo. Kljub grožnjam se mu ni u-dala. Jakopin ji je Izročil ob neki priliki zlat prstan in 100-dinarski bankovec. Prstan je izgubila, denar pa mu je vrnila. Pustil ji je nato ženska uro iia njenem šivalnem stro-Jn^ki jo je potem spravila in isrd-? a sko uro na jo 'je Radovljice. Truplo je bilo strašno razjedeno in glava je bila ločena od trupla. Mrtveca so komaj spoznali po o-bleki in po čevljih. Mrliča je našla neka dekla iz Gornjega Otoka, pc j obleki pa je ugotovila identiteto ! njegova sestra Marija. Poleg raz je- ] denega mrliča so našli steklenico skoro polno lizola in je nevrjetno da bi manjkajoča količina strupa zamogla • povzročiti nesrečneževo smrt, če bi bil tudi imel samomorilne namene. Splošno se domneva, da je po stal Valentin Miki žrtev zločina in da so zločinci skušali z lizolom fln-girati samomor? Valehtina Mlkla so videli zadnjič 22. maja, ko je prišel Tl bratovsli skladnici po bolniški list zaradi neke nezgode. Ko se splošno misli na zločin ali pa na nesrečo, je razumljivo, da ljudje govore tudi o tem, če bo rodbina tragično preminulega prejela zavarovalnino. Uganko njegove smrti skuša rešiti temeljita preiskava. ADVERTI8K IN OLAS NAHODA Rojak ni vedel zvečer, kaj početi. Pravzaprav vedel je že, samo žene se je bal. Naenkrat jo je pogrvntal. — Saj veš, Marjanca, da sem narajši pri tebi, toda vedno tudi ne morem biti pri tebi. Kot nocoj na-primer. Strašno rad bi doma ostal, pa me kliče dolžnost na dve društveni seji. — Oh, pa tc spet ne bo do jutri domov, — je zajokala. Saj ne silim nikamor, — jo je tolažil. — toda dat bo poštend, naj žreb odloči. Novec bom vrgel v zrak in kakor bo padel, tako bo veljalo. No, ali si zadovoljna? — I, seveda sem, — je odvrnila potolažena, upajoč, da se bo novec obrnil po njeni volji. — Torej glej in pazi! Če bo cifra, bom šel na sejo samostojnega društva. Če bo konj, bom šel na sejo delavskega društva. Če bo pa padel na rob in na robu obstal, bom delal tebi kompanijo.... Pravijo, da po teh besedah ni letel denar po zraku, pač pa vse drugačne, težje in obsežnejše stvari. ^ Z MARLJIVIM STEDENJEM DOSE2ETE UDOBNO BODOČNOST ZA SEBE IN SVOJE Vasi prihranki, naloženi pri nas, Vam do- na*sajo obresti na leto. Vloge obrestujemo mesečno. Sakser State Bank 82 Cordandt Street New York, N. Y. t- i. ! >. ■ i' i > "GLAS NARODA* NEW YORK, SATURDAY, AUGU ST 3, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. -_. . Tjiii---j" ----—---————————, 1 I KRATKA DNEVNA ZGODBA Bolgarska taktika. W KLOFPFFER DEM \NT taknil jo je tat, ki se je spretno o-koristil s temo in si prilastil ogrlico. Toda kako jo spraviti iz obed-nice, da je pri preiskavi ne bi našli pii njem° Ves kritični čas ni nihče zapustil obednice izvzemši stewar-da, ki pa ga sum ne more zadeti. Vidite, tu mi je pomagalo moje znahje zoologije. Vse je napeto poslušalo Her.der-J sonova izvajanja. — Vi veste, da je nekatere živali j močt zdresirati z arazne umetnije. ■ Denimo, da ima naš "prijatelj de-1 t mantov" zdresirano živalco, ta co majhno, da si jo lahko vtakne v' žep. Nu prilastil si je ogrlico, jo del: v mošnjič. ki ga je živali obesil o-j koli vratu in spustil zaveznika, kij jo je ubral naravnost-v njegovo ka- i bino. kjer ga je že čakal pomagač.; Ali Yam je razumljivo? — Hm, seveda, je rekel Tit Ba.:-! c-r. Toda vrata so bila vendar zu-' pita! — Pozabili ste. da jih je steward j dvakrat odprl je smehljaje se odgovoril Hendersonn. Zdaj pa do-, H Ki S s II I I I I (I Pošljite nam m mi vam bomo pošiljali 2 meseca "Glas Naroda" ■ ■ 8 S H II I M II in prepričani smo, da boste potem j j ™ stalni naročnik. | j i\ — Povedali j mi, da ste, strasten i ' lovec. Ali je to res doktor? Nemo ser. prikimal. — Ali že opazovali podlasca, kako va' i podlasico? Osup i sem pritrdil. — Li bi znali oponašati njegov klic? Namestil odgovora sem zagnal žvižgajoč in vreščeč glas, ki je lasten tem poskočnim živalcam. Henderson je od veselja poskoči.' — Prekrasno, doktor, izborno! Mislil sem, da se mu je zmešalo Tedaj pa se *e sklonil in mi šepnil na uho: Kaj bi rekli, če bi se dem a nt Miss Baker j eve našel? Gong je pozval k lunchu. Ravno sem si zapenjal jopič, ko je potrkalo in se je na pragu pojavil Henderson. Bil je videt nervozen. — Kakor^ vidim, ste napravljeni Poj diva: v četrt ure bo končano. Kaj bo končano, dragi profesor0 sem vprašal začudenj. — V četrt ure bo izgubljeni di-mant v naših rokah. To se pravi, če boste tako ljubeznivi, da me zdajle spremite, je nestrpno dodni. Šel sem ž njim. Gredoč mimo o-bednice sem videl, da so vrata odprta; razen naju so bili gostje pri kapetanovi mizi že zbrani. Henderson me je vedel do kajute 24, vzel iz žepa ključ in mi šepnil na uho: Zažvižgajte kakor prej na palubi! Storil sem kakor mi je rekel, enkrat, dvakrat, trikrat.... In glej: dobil sem odgovor. Podlasica se je odzvala, sprva boječe, potlej pa čedalje glasneje. — Vidite! se je zmagoslavno zasmejal Henderson. S temi besedami se je sklonil k zofi in potegnil izpod nje lesen bojček z luknjicami. — Kletka! sem vzkliknil presenečen. Toda v kakšni zvezi naj bo volite, da vam predstavim malega hudodelca. To rekši je dvignil pokrov, nagle segel v skledo in pokazal osuplim gostom puhajočo in cepetajočj zgoraj rdečerjavo. spodaj belo ti-valico. ki je od strahu šklepetala t zobmi in strahotno vreščala — podlasico. — Pazite: izpustil jo bom in videli boste, da bo takoj stekla k svojemu gospodarju. To rekši ;e podlasico oprezno položil na mizo V salonu je zavladala mrtvaška tišina. Živalca se je nekaj trenutkov boječe ozirala na okoli, potem pa je po bliskovo skočila čez mizo — v naročje gospe Esposove. Argen-tinka je prebledela na smrt in o-mahnila na stolu. Njen mož pa je besen planil pokoncu in razkačen zavpil na Hendersona: ta živalca s pogrešenim demantom? Čigava kabina je to? — Preveč ste radovedni, daktor. Le počasi! Najprej bi potreboval veliko skledo za juho. Dajte, pozvonite stewardu!.... Tako, čez pet minut se vidiva pri lunchu. — Ali želite, da vas oklofutam? — Stojte, je dobrodušno odvrnil profesor in potegnil revolver iz žepa. Vaša vloga veleposestnika jc do-igrana, senjor Esposo, ali kakor se že imenujete. Vi ste ukrali demant, vaša žena pa vam je pri tem pomagala: utrnila je v obednicl luč, potem pa je čakala na podlasico. Senjora, prosim, da vrnete demant, — Nimam demanta, je zavreščala Argentinka. — Oprostite mi negalantnost, je Bolgarski politiki se po pravici , očita, da je dvolična. Dovolj se je že naglašalo, kako po eni strani kaže. navidezno vsaj. korektno lice. na drugi pa na tihem seveda, podpira one elemente, ki predstavljajo pravo nasprotje korektnosti in lojalnosti. Zadosti jc znano, kako so se vsi poskusi doseči pomirjenje in bolj i5»krene ednošaje med Bolgarijo in Juge slavijo, izjalovili radi vmešavanja teh elementov. Ali sofijska vlada ne le da ni imela poguma bržkone pa niti volje, elimirati ali vsaj omejiti vmešavanje, namreč je celo preko tega tolerirala pojave in akcije, da so izboljšanju odno-šajev dirketno nasprotni. Sprejem' dr. Paveliea v Sofiji bi v tako izzivajoči obliki prav gotovo ne bil mogoč, da ga niso vladni krov i ve-doma tolerirali. Posebno čudno pa je ponašanje bolgarskih uradnih krogov v zadnjih tednih. Neprestano se ponavljajo v bolgarskih listih vesti o obmejnih incidentih. Te vesti se čim najbolj mogoče lansirajo v svet in jasno se pri tem vidi težnja pokazati Evropi, kakor da gre za nekake obmejne spopade. V tem smislu skušajo oficijelni in neoficijelni sofijski krogi predstaviti tudi inter-vecijo angleškega poslanika. V resnici pa pri neljubih dogodkih, ki se dogajajo na jugoslovan-sko-bolgarski meji. sploh n.° gre z„ 'incidente" v mednarodno-pohtie-nem pomenu besede, marveč ji stvar mnogo boij enostavna. V ob-/nejnem ozemlju na bolgarski strani so že vsa povojna leta osredotočene tolpe komitaških bojnih sil ki zlorabljajo obmejne odnošaje dvolastnikov ter skušajo p;ekc,rati ti mejo pod raznimi krinkami. Jug. mejne straže hočejo na mejni črti napraviti red in seveda ne puščajo komitaških razbojnikov, na tako nedolžen način na jug. stran. Posledica komitaške predrznosti so seveda primeri s smrtnim izidom. Ne sme se pozabiti, da je bila do januarja letošnjega ieta jugoslo-van^kc-bolgarska meja sploh, zapr- ; ta. ker pač ni bilo drugačnega sred- j stva. preprečiti komitske vpade. Takrat je bolgarski tisk neprestano črnil jug. državo pred evropsko javnostjo, češ, c'.a jim ni do dobrih odnosa jev, kar da se vidi najlepše iz tega. da so mejo kratko-malo zaprli. Sedaj je meja odprta, bolgarski tisk pa zopet črni Jugoslovane, da so oni krovi "incidentov" v mejnem ozemlju. Ali da bi so odstranil glavni vir zla na meji, oni vzrok, kjer je krivda za vse neprijetnosti, tega v Sofiji kakor da ne vidijo. Pirot-ske konvencije bi na mah regulirale ves mejni promet, ako bi Bol- 0 Miss Bakerjeva je tisti večer prvič Imela ogrlico z dragocenim de-^mantom. ki ga ji je bil oče. znani milijonar, nedavno kupil za bore dve sto tisoč dolarjev. Bil je lep iskreč se dragulj, velik kakor če-\nja. obdan z višnjevimi sufirji, na tenki platinasti verižici. Bili ime ravno pri večerji. Miss Bakerjtva je std< la med kapetanom in gospodom Esposom. njen oče i>a med profesorjem zoologije Hender-.onom in menoj, ki sem bil takrat ladijski zdravnik na parniku Vij-ltt Gibson". Senor Esposo, imovii Argentine«* je Bakerja pozdravil kot svojega starega znanca in opravičil 5vojo ženo. ki je zaradi morske bolezni morala ostati v kabini. Nt nadoma je ugasnila luč. Mučna tišina je zavlada v obed-nici. Pri naši m»zi je zažvenketal kozarec m Miss Dorothy Baker jeva je pridušeno vzkriknila. Argentinec se je opravičeval: kako je mogel biti tako neroden! Bog zna. ali bo moči madež odstranit: Iz obleke^ K upe tun Webster je viknil višjemu stewardu naj pogleda, kaj je i elektriko.Obenem je .skušal zanetiti svoj bencinski vžigalnik. Ko se mu je naposled posrtiilo, so kakor na jxivelje spet zagorele žarnice. — Elektrika je v redu, je javil višji steward. Nekdo je moral pomotoma obrniti stikalo. Tedajci se je začul presunljiv — Bože, demant mi je izginil! Spustili smo vilice in srepo pogledali Miss Bakerjevo. ki je vsa bleda s trepečočimi prsti otipavala svojo obleko. Nekateri so vstali izza mize. — Ostanite vsak na svojem mestu, dokler se stvar ne pojasni, je vljudno, a odločno ukazal kapetan Nihče naj ne gre iz dvorane! Demanta ni bilo nikjer; vse f kanje je bilo zaman. Tedaj je se-nor Esposo predlagal telesno pre-skavo in se je sam prvi javil zanjo. Ko je bilo tudi to opravljeno, smo bli tam kakor v začetku. Demant je bil izginil brez sledu. r Dva dni sta bila minila po tisLem večeru. Sedel sem na palubi in premišljeval o čudni zadevi z demantom, ki je bila še zmerom odeta v temo. Tedajci sem začul stopinje; za menoj ie stal Henderson. Odkrito priznam: možak mi ni bil simpa-4 tičen. Bil je zapet človek s lisičjim obrazom in naočniki. Če bi bil on....? Ne, ni mogoče. NAPRODAJ KMETIJA obsegajoča 16 AKROV, j ako dobra J zemlja z dobrim poslopjem. Hiša,' štala, kokošnjak in vsa druga poslopja spadajoča h kmetiji. Kmetija je samo 2 milje od mesta. — Za na-daljna pojasnila se obrnite na lastnika:' " Bg | * I j Anna Sajmovc, Cooperstown, N. Y.1 <2x 24:3) 1 I; i Čim bolj se je bližal konec lun-cha, tem nemirnejši je postajal kapetan. Bil sem uverjen, da mu je bil Henderson zaupal svoj načrt. Tedaj sem začul okoli sebe začudeno mrmranje. Ozrl sem se in zagledal Hendersona, ki je prihajal z belo skledo v roki in veselo odzrav-ljal gostom. Ko je prišel do nas, 'e položil skledo na mizo. — Ladies and Gentlemen! Pripravil sem vam majhno presenečenje. Pričarati vam namreč hočem demant Miss Bakerjeve. Prosim ste-! warde, da zapro vrata. Vse je odrevenelo. Ljudje so vikali, vprašanja so letela vse vprek. — Dovolite najprej nekoliko u-voda. Ker navzlic vsemu iskanju demantne ogrlice nismo našli, je jasno, da je bila ukradena. I uč seveda ni ugasnila po naključju; iz- KITAJSKA VZHODNA ŽELEZNICA Kitajska v/L^dna /:.. . ki postala predmet spora med ■ .sko Rusijo in kitaj.- k > vlač; • la zgrajena v letih 181*7. ti' 1903. Z' njena zgraditev je prav za p r a. posledica političnih sporov in ;; trig. Ko so namreč 1. 1894-95. Japonci premagal: Kitajce, se je obrnil poraženi tien:skir..-..-:i kra j Li Hung Čang na Rusijo ki ie ra-Ja izrabila to priliko, da utrdi .svoj položaj na Daljnem vzlv.du. Posledica pogodbe med Rusijo :n Li Hung Cangom je bil sporazum <; gradnji železnice, ki .-o i gradili ruskim kapitalom oano.sno posojilom, najetim v Franciji. Žrleznica vodi skozi kitajsko Mandžuri; in njo je postala ta ogromna pokrajina vsaj deloma civilizirana. Popr1] je bilo v Mandžuriji okolo 2 milijo-na kitajskih kolonistov, naseljen;'! najbolj gosto v južnem delu ob Zol- .'.na. pokrajina, je postala Kamen spod like meci Rusi in Kitajci in j ' ;„ spor lahko posez-: . o vsak čas 'udi Japonci, ki imajo na kitajski vzhodni železnici enake interese, kakor Ru.-ija in Kitajska tiko. Tamkaj uradno vedno povsem korektno naglasajo, da stoje na stalisču mirovnih pogodb ter se o-ficijelno ogibajo vsemu, kar bi sc moglo tolmačiti kot revizijonistična politika. Toda taktika bolgarske politike razkriva drugačne cdje: o-paža se, da se dosledno napihuje vse, kar more skaliti odnošaje med sosedama, da se kolikor najbolj mogoče poveta pomen vsakršnemu dogodku, ki bi mogel v vnanjem svetu napraviti vtis. da so politične meje na Balkanu, v prvi vr.-ti bolgarsko-jugcslovanska. nekaj zelo slabega, kar bi bilo v interesu miru treba popraviti. Prav ta taktika odseva že iz poro? il o tako imenovanih mejnih incidentih, o angleški interveciji v Sofiji itc'. N. se mogoče znebiti vtisa, da ofici-jein> Bolgariji sploh r>i zato, da bi se uveljavil pirotski dogovor. Zakaj. ako bi .ie to zgodilo z onimi modalitetami, ki jih zahteva jug. vlada, potoni bi mejni mcidenti zares prenehali, svet pa bi dobil vtis, da so tudi na osnovi današnjih meja mogoči mirni odnosaji. To na šovinistični Sofiji, ki kli-'.- '-.azuj Ra-doslavova, ne sodi v ra un. Zadovoljni bi bili. če bi -e v bližnji bodočnosti pokazalo, da sme gledali prečmo, ko smo tako pesimistično presojali zadržanje .sedanje Bolgarije To da bojimo se. c:u to ni pesimizem, raarvei- !■■ pnveč točni realizem. V DOBI SLEPARIJ IN PONEVERB Na jugu države, zlasti v Banatu so zadnje čase sleparije in poneverbe kar na dnevnem redu. Take so bile v zadnjih mesecih odkrite kar tri velike poneverbe in sleparije. k sreči se je pa oblastim po-laečilo nepoštenjakoviče prijeti. Tako je bil te dni v Brčkem, kjer se je skrival, prijet posestnik Lazar Stankov iz Palanke, ki je lani izstavil dve menici, glaseči .-;e na CG.000 hi na 40.000 Din ter na njih ponaredil podpisa veleposestnikov Nikole Stankova in Pavla Pejaka iz Palanke. Menici je Lazar pri neki novosadski banki eskomptiral. Čim sta bili menici iztoženil. so ugotovili, da sta bila podpisa ponarejena. Nikola Stankov in Pavel Pejak sta Lazarja Stankova ovadila. Policija je sleparja zasledovala ver mesecev, pa ga ni mogla najti. Tc dni so ga v Brčkem prijeli in izročili sodišču. Iz Ade v Banatu je nedavno pobegnil bivši direktor tamošnje Es-komptne banke Rein. Pri reviziji knjig so ugotovili 900,000 dinarjev primanjkljaja. Banka je napovedala konkurz, primanjkljaj 900,000 dinarjev pa je bil v svrho zavarovanja upnikom intabuliran na premoženja članov upravnega sveta Rein je pobegnil v Budimpešto 1'IvMO V/ DOMOVINE. Mlada Slovenka M. .s Mary Jane h. ki je dobro znana v Ch^cagu, je pisala iz Ljubljane Cunardovi — Čestitati vam mor^m. ker ste organiziral .n ker vod:'- :z!ete v Jugoslavijo, kajti vsi. k. rr.o • tega izleta ude".ej;!i, m> iu ./ :erno zadovolj ni. — Krasna Sle veni j? en:', naj-krasnejiih dojel, p? navz . ■ temu prihaja sem razmeroma }*• malo Ame: ii:ai. ■ . — Naše pot- n:-. "A v.;:ta-r.iji" je bilo tako prijetno tr-r po- trežba tako dobra, da -mo Kmalu postali prijatelji ter odpotovali za par dni v Ljubljano, odkoder smo prirejali i/.leie na Bieu. v Bohinj tev druge zanimive kraj^ Skozi Švico in Av tri j o • vo- zili podnevi. Amerikanci vedo toliko povedati o teh dveh dereiah, toda niti prva niti druga nima ta r.in. 'ezer in rek kakor S DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI PIKNIKE, VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne cita tamo vase ckhitvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE garija odstranila z omejnega območja one elemente, ki kot agenti in vodje macedonstvuiuščih kom-plicirajo odnosno onemogočajo aplikacijo določb, dogovorno sklenjenih v Pirotu. Nemogoče se je pri premotriva- i nju bolarfske taktike iznebiti vtisa da gospodi v Sofiji sploh ne gre za ureditev mejnega prometa, za mirno in normalno fonkcijoniranje obmejenega aparata, marveč krat-komalo samo za propagando. Zdi se, da gre Bolgariji za to, da se Evropi vedno znova pozornost vrača na bolgarsko-jugoslovansko mejo. Države, ki se jim svetovna vojna ni iztekla po volji in načrtih, uporabljajo različno takt ko, ki naj jih dovede v tej ali oni obliki do revizije mirovnih določb. Madžarska dela to z demonstrativnim postavljanjem revizijonističnega progra-mo, ki naj ga pomaga izvršiti naslonitev na domnevanje vnanje-pblitične kombinacije. V Sofiji ima-jo^ kakor je podoba, drugačno tak- Vam povrne dober počitek in osvežilno spanje. _ Ljudje, ki trpe vsled slabega spanja in ki vstajajo zjutraj utrujeni in onemagrll. bi morali uživati Nuna-Tone. Ta čudovita znies vam m>vrne sladki spanec in svetost. ojača. živijensko oioO živcem. miSi-cam tn organom. Ako storite tako. tedaj svenija. \ sled tet;a so ljucje vruezni Cunard družbi, da dovaja sem vedno več potnikov na obisk. Upam in Slovenci upajo, tiu bosle organi-. zirali Se več izletov ter spravljali še več potnikov v .o • udov: t o de-I želo. kjer živi gostoljubna slovensko i ljudstvo. { Vsi na tem izletu : mo hvaležni i našemu potniškemu ravnatelju Mr. ' Kam potic h u ter v.em častnikom in i stevvardom, ki -o nam omogočili ta-i ko prijetno vožnjo, i j Slovenci in slovenski časopi.si vam bodo pomagali pri va.',em sijajnem delu. če jim boste posv- -ali tako | pozoniost kof ste jo nan:. Loui- odvrnil Henderson, po bliskovo segel senjori za jopič in potegnil na dan svilen mošnjiček z demantom Miss Dorothy. Kapetan je pomignil stewardom, ki so odvedli Argentinca in njegovo ženo iz dvorane. Tit Baker je stresel Hendersonu roko. — To ste fino napravili. Samo ne razumem, da kot zoolog.... — Nisem zoolog, se je zasmejal Henderson, ampak detektiv Mednarodne Zavarovalne Družbe, pri kateri je demant zavarovan. Družba mi je naročila, da pazim na demant, da se mu na tej vožnji nič ne zgodi. — Kako ste vedeli, sem pozneje vprašal Hendersona, da je senjora imela dragulj pri sfebi? Saj bil bil utegnil biti v njeni kabini. — To je bilo kaj preprosto. Ko sem rekel, da bom pričaral demant, se je dama nehote prijela za prsi. — A podlasica? — Temeljiti ste, doktor, vsa Čast. Ko smo se tisti večer Webster, Esposo in jaz v" sosedni sobi podvrgli telesni preiskavi, sem na Ar-gentinčevih rokah slučajno opazil nekaj kratkih rdečerjavih in belih' živalskih dlak. Priznajte, da pri j salonskem človeku kaj takega ni običajno.-Postal sem pozoren nanj, vzel nekaj teh dlak s seboj in si jih drugo jutro ogledal pod vašim mikroskopom — saj se spomnite, da sem vas prosil zanj? V zoologiji sem nekoliko podkovan in zato mi ni bilo težko, po dlaki spoznati podlasico. Vidite odtod moja teorija. Vsak zločinec napravi kako napako. Esposo je bil na primer prezrl, da se njegova podlasica goli. In zdaj, good-bye, dragi doktor. Advertise lin "glas naroda" kjer so ga pa takej spoznali in že na kolodvoru prijeli. Te dni so ga madžarske oblasti izročile jugoslovanskim v Subotici. Rein se izgovarja, da denarja ni poneveril, marveč, da se je zašpe-kuliral. Mož je zaenkrat ostal v zaporu, čeprav je ogorčeno protestiral. Pred meseci je pobegnil pristav okrajnega urada v Vračarju pri Beogradu Žarko Radulovič in po-neril 440,000 Din. Čeprav je policija za njim izdala tiralico, ga ni mogla izslediti. Radulovič je izginil brez sledu. Čez 14 dni ga je v Berlinu opazil v elegantni restavra- i ciji na Kurfuerstendammu neki j beograjski odvetnik in je obvestil i berlinsko policijo. Lopov je pa men- j da zavohal nevarnost in je srečno } odnesel pete. Ker je mož dobro ob- j vladal francoščino, je bila beograj- J ska policija prepričana, da je Radulovič pobegnil v Francijo. Zato je bila te dni prijetno presenečena, ko je iz Talina na Estonskem prejela vest, da je bil tam aretiran Žarko Radulovič. Tamošnja polici- j ja ga je aretirala, ker se je sumljivo vedel. Smatrala ga je za bolj-ševiškega agenta. Po dolgotrajnem zasliševanju je! lopov priznal, da je identičen z Žarkom Radualovičem iz Srbije. Policija je spoznala, da ima opravka z zasledovanim defravdantom in je brzojavno obvestila jug. obla- i sti. Radulovič bo izročen jug. obla-1 stem. _ ! jonov prebivalcev in je zelo rodo- IŠČEM DOG AR J K! Imamo dosti dobre šume siani. Potrebujemo 20 do 30 ljudi za francoske dolg*-. Plačamo po tisoč 42" S 120.00 in plačamo vsak mesec. — Oglasite se na: A. A. Lnchrman, 816 St. John Street, Monroe, La., ali pa na: — Pliilip Janes, R. 1, Bo* 8 D. Vicksburg, Miss. <6x 26,27.295;2.3) t ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI* NAZNANILO in ZAHVALA Tuinega srca naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni sin — Arnold Strauss t dne 27. julija po mučni bolezni za vedno zatisnil oči. Poslovil seje od nas v cvetu mladosti, star še-le 24 let. Prisrčna hvala vsem onim, ki so nas tolažili v uri bridkosti in nam lajšali srčne bolečine. ^ Iskrena hVala g. župniku, Rev. Aleksandru Urankar za ginljivi govor v cerkvi. Hvala vsem za darovane vence! Mirno spavaj, dragi sin, v naših srcih bos živel vedno, dokler ne bodo združeni s Teboj. ARNOLD STRAUSS, oče ANTONIJA Strauss, mati. Woodhaven, L. I., 2. avgusta, 1929. "GLAS NARODA" Mlada ljubezen n O M A N Za Glas Naroda priredil G. P, NEW YORK, SATURDAY. AUGUST S, The URGCSf SLOVEN«! W O. I. JL Obletnica francoske revolucije. NOV NAČIN MERJENJA MORSKIH GLOBIN (Nadaljevanje.) — Povej mi. — je rekel rezko, — ali je bil Emil zopet tukaj? — Kakšen Emil? — Emil Montguilhelm, brat Silverja, saj veš vendar, oni bolnik, katerega si že pogosto videla tekom mojih uradnih ur ter ga pred kralkirn odslovila? — Da, spominjam se! Ni ga bilo več. — Dobro! Pohiti takoj k njemu! Ti poznaš njegovo kočo. zadnje v vasi! Reci mu. da ga pričakujem. Naj ne pozabi priti danes v uradni uri! Imam mu sporočiti nekaj važnega! Podvizaj se! — Dobro, gospod Roumigas! Takoj bom šla Hiluna je odhitela Roumigas pa se je vrnil k svojim jablanam in njegove oti so sipale strele. — Ta poroka se ne sme vršiti! — je divje vzkliknil. Skrit za vrtno lopo. je gledal proti vasi. Opazil je Hiluno prihajati nazaj ter ji je šel nasproti. — Ali si ga dobila? — Takoj bo prišel. — Takoj? — Oblači se. Ah, ubogi fant je zelo bolan! Roumigas ni mogel zatretl stresljaja svojega levega lica. Ta stre-sljaj se je pojavil le, kadar je bil močno razburjen. Potem ko je prekoračil vrt ter se vrnil, je rekel: — Čuj, Hiluna" Mislim, da ne bo treba več dolgo čakati na paci-jente! Kakorhitro bo prišel Emil Montguilhelm, ne smeš nikogar več pustiti noter. Ali razumeš? — Da, gospod Roumigas! Nato se je vrnil čarovnik v svojo hišo ter odšel počasi po stopnicah navzgor. Imel je sicer svojo ordinacijsko sobo v pritličju, a se je napotil vendar naprej v pivo nadstropje, kjer je sedel v temno, nad kuhinjo ipco sobo. Od tam je bil mogoče slišati s pomočjo par lukenj, izvr-tanih v tleh, vsako besedo, katero je izpregovorila Hiluna, in v teh luknjah je obstajala cela čarovnija Roumigasa. Če je prišel kak hribovec v hišo. da poišče tolažbe pri modrosti Roumigasa, mu je rekla Hiluna. naj sede v kuhinjo k ognju ter izvabila iz njega celo zgodbo bolezni, ne da bi on to zapazil ter razkril ime copernice, ki je škodovala njemu, njegovi ženi ali pa njegovim ovcam. Roumigas ni izgubil iz svojega skrivališča zgoraj niti ene besedice in kadar je pomoči iskajoči govoril dovolj, se je splazil počasi in previdno doli, po posebnih stopnicah si oblekel škornje, šel nato skozi kuhinjo, kjer se je delal, kot da je napravil več ur trajajoči izprehod Nato je sprejel začaranega v svoji ordinacijski sobi ter ga znal tam brez napora preslepiti potom svojega proroškega duha. Na ta način nastopa večina čarovnikov na deželi! — Hm! Danes ne bom imel dosti opravka, — je mrmral Roumigas, ko je čakal kake Četrt ure. — Da bi le prišel Ernil! Tedaj pa je zalajal pes na vrtu. Čarovnik je vstal, se ozrl skozi podstrešno okence ter zapazil, kako je Spanec z rmeno šerpo. korakal proti vratom kuhinje. — To je mož iz Broto, ki domneva, da ga začarala neka pletilka, — si je dekel Roumigas. Spanec je vstopil, pozdravil Hilitno te vprašal, če lahko govori 2 gospodom Roumigasom. — Njega ni doma. — je odvrnila služabnica. — On je na svojem običajnem izprehodu. Pa vendar sedite, dobri mož! Mislim, da ne more več dolgo izostati. Skoro istočasno je prijavil pes nov obisk: — Pri moji veri! — je rekel Romigas, ki je pokukal skozi špranjo v oknu, — tu je zopet ta junaška Marijana Crabot! Kaj hoče imeti danes? Prisluškoval je pogovoru novodošle s Hiluno ter izvedel, da gre za i7vinjenje desne noge. Nato sta prišla še dva pacijenta, starec, ki je vodil dečka za roko. — Aha, tu se obeta že nekaj resnejšega! — si je mislil Roumigas ter pričel zopet prisluškovati. Ona presneta Marijana, s svojim hreš-čečlm glasom, pa mu je onemogočila razumeti besede novodošlih. — Tej bom že pošteno posvetil z izvinjeno nogo! — je mrmral čarovnik. Na srečo pa je pustila Hiluna, ki ni padla na glavo, vstopiti klepetava babnico s Spancem v čakalno sobo in kmalu je priznal stari mož, ugnan od spretnih vprašanj Hilune, da nima njegov nečak tukaj že par tednov nobene mirne noči. V spanju vstaja, teče po vseh štirih naokrog kot pes te vidno hujša. — Vidiš, to poznam! — si je mislil Roumigas. — To je bodoči volkodlak! Že dolgo časa mi niso privedli nobenega! Nato so prišle zaporedoma še tri ženske. Prvi sta izginili v zadnjih štirih dneh dve ovci, druga je imela moža, ki je trpel na neki skrivnostni bolezni in tretja je imela kravo, katero je začaral neki sosed tako, da ni dajala nbenega mleka več. Konečno pa je prišel pred hišo suh. očividno bolan, mlad fant. — Emil Montguilhelm! — si je rekel Roumigas ko je gledal skozi špranjo in oči so se mu zaiskrile. Pridržal je sapo ter pritisnil ušesa k tlom. Hiluna je sprejela novega pacijenta tako dobro kot le mogoče, mu ponudila najboljši stol ter mu rekla, naj sede tik poleg ognja. Kot da je uganila, da je ta obisk danes važnejši kot ostali, je poslala vse druge v čakalnico. — No, kaj je novega pri vas? — se je obrnila proti bratu Silverja. — Nič dobrega! — je odvrnil s slabotnim glasom ter pričel nato naštevati svoje bolezni. Njegove moči stalno pojemajo in on ne more več delati v kamenolomu In moral je celo prenehati peti. Nobena stvar mu ne diši več. niti pogreto mleko, niti kos bravine, niti sladkarije! Ne, odločno mu ne gre dobro! Moral je prenehati, da se odkašlja. — Jetičen je. — si je rekel Roumigas. — Vzdržal bo kvečjem še do Jeseni! Hiluna je skušala potolažiti Emila. — Bah! — je rekla. — Nekoliko zdravil bo vse popravilo. — Stavim da boste v osmih dneh zopet tako trdno na nogah kot most iz Salvebruna. — Da bi vas le uslišal ljubi Bog! Pa se zelo bojim, da bo drugače! Ce bi postal zopet zdrav, bi preveč razjezil nekoga, katerega poznam! — Ali res? Torej imate sovražnika? Vi, tako dober, mlad mož? — Kdo nima nobenega sovražnika? — je rekel Emil Montguil-hlem mrko. — Ah, pri moji duši, če bi to le zagotovo vedel. — Tako je prav! Ivrsten predmet to! — si je mislil Roumigas, ko Je čutil zopet nervozni stresijaj v svojem levem licu. Poln upanja, se Je počasi splazil po stopnicah. Nato se je poslužil običajne zvijače, blekej ai Je škornje, šel parkrat po vrtu gorindol ter se vrnil skoei vrata kuhinje. Pozdravil je vse navzoče, jim zagotovil, da je zgoraj na gorah zelo krasno ter odkorakal nato skozi čakalnico, kjer je prosil prvodo&ega, naj mu sledi. Politični in soiialni položaj Francije je bil začetkom L 1789 naravnost obupen. Državna blagajna je bila prazna, v Parizu je bilo od 600,000 prebivalcev 120,000 beračev, vojaštvo je odpovedovalo pokorščino. ministri so izgubili zaupanje naroda in najboljši med njimi, ki so hoteli ljudstvu pomagati a reformami, so morali odstopiti kot žrtve intrig kraljevskega dvora. Sredi te anarhije je vladal kralj, ki je bil kot človek sicer dober, toda kot vladar slabič brez avtoritete. Ogorčenje ljudstva je bilo tem večje, ker je kraljica Marija An-toinetta razmetavala milijone državnega denarja. Da pomiri razburjene duhove, je sklenil Ludvik XVI. sklicati 1. maja 1789 nekak parlament zastopnikov vseh slojev, ki ni bil sklican že od 1. 1614. Kralj pa ni nameraval s tem pomagati obubožanemu ljudstvu z gospodarskimi in političnimi reformami, marveč naložiti mu nove davke, ki bi napolnili prazno kraljevo blagajno. Toda zastopniki ljudstva so razumeli svojo nalogo čisto drugače. Njihov cilj je bil. 7. avgusta: Berenguria. Cherbouig President Harding. Cherbourg, Br* meri P DNI PREKO OCEANA Najkrajia In n*JbolJ ugodna pot zrn ootovanj« na otjromnin oarnlkih: FRANCE 15. aug.; 2. septembra i (Ob polnoči* <6 P. M. ILE DE FRANCE 20. aug. 6. sept. 17. P. M.) PARIS 27. aug us ta; 13. sept. i (Ob polnoči) N*Jkr«Jia poi [io ti muci. Vsaka Je » posebM kabini z vsemi modern' ml udobnoFtl — Pijana. in »lavne fraao^«km kuhinja. Izrecno nizke cena. VpraJla.jte kateregakoli r>ooblaJ£enega agenta ali FRENCH LIHE 1» STATE STREET NEW YORK. N. Y. dati Franciji ustavo, ki bi omejila kraljevo despotično oblast in izvo-jevala ljudstvu pravice. Zaman .si je kralj prizadeval uničiti veljavnost dekretov, ki^jih je izglasovala Narodna skupščina, zaman je skušal zadržati val demokracije. Ker si ni znal pomagati drugače, se Je hotel nasloniti na bajonete. Okoli?o Pariza so zasedli nemški in švicarski polki. Svetovalci so kralju sve-, tovali. naj pošlje pristaša ljudstva in reform ministra Neckera v izgnanstvo. « Ta despotična kraljeva gesta je dala Parižanom signal za upor. Po pariških ulicah so se začele zbirati množice ogorčenega prebivalstva, govorniki so pozivali ljudstvo na u-por. Po pariških ulicah so se začele zbirati množice ogorčenega prebivalstva, govorniki so pozivali ljud stvo na upor, mladi advokat Cam-mille Desmoulins je na vrtu Palais Royal sporočil zbranemu ljudstvu, da pripravlja kraljevski dvor vsem nepokornežem Bartolomejsko noč. Voditelji ljudstva so hoteli preprečiti krvoprelitje, toda ogorčenje Pa-rižanov je bilo preveliko. To ni bil upor, kakor so menili kralj in njegovi svetovalci, to je bila prava revolucija. 13. julija so zapeli zvonovi po vseh pariških cerkvah: Naglo se je razširila po mestu vest, da so kraljevske čete na potu v Pariz in 3a so topovi trdnjave la Bastille obrnjeni proti ulici St. Antoine. Ogorčena množica je začela iskati o-rožje. V vojaškem skladišču so našli 28,000 pušk. Revolucijonarni elan se je polastil Pariza in 14. julija so se čuli po vseh ulicah klici "Na Bastille! Na Bastille" Že zgodaj zjutraj so se začele zbirati s puškami, s sulicami, kladivi in sabljami oborožene množice okrog Bastille. Deputacijo upornikov je sprejel po- veljnik Bastille Delaunay zelo pri-1 jazno. Zahtevo, naj obrne topove drugam, je pa energično odklonil. Deputacije je pozvala posadko v imenu domovine, naj ne preliva krvi. Častniki in vojaki so pod prisego obljubili, da ne bodo rabili o-rožja, dokler ne bodo sami napadeni. Deputacija se je vrnila in sporočila ljudstvu, kaj je dosegla. Toda množica je zahtevala, naj 3e trdnjava uda. Dva najpogumnejša revolucijonarja. Helie in Hulin, sta hotela s sekirami presekati verige viselega mostu. Posadka je zagro- j žila, da začne streljati. Množica se pa ni dala ugnati. Verige so prerekali in množica je navalila na trd-' njavo. iz katere sp začeli na vso moč streljati. Trdnjavo so oblegli že četrt ure, ko je prispel ljudstvu na pomoč oddelek francoske garde s topom. Položaj trdnjave je postal obupen. Posadka sama je začela pritiskati na poveljnika, naj se uda. Obupani pov&ljnik je hotsl pognati trdnjavo v v zrak ter pokopati pod njo sebe in posadko. Že je stopil k smodnišnici, da bi jo zažgal, toda posadka ga je v zadnjem hipu zadržala in izobesila belo zastavo. Ob 4. popoldne je navalila ogorčena množica na trdnjavo, vodje ^evolucijonarjev so skušali rešiti guvernerja in posadko, toda njihovo prizadevanje je "bilo zaman. Poveljnika in nekaj vojakov je množica raztrgala vpričo svojih voditeljev. Odrezano glavo nesrečnega poveljnika so nataknili na sulico in jo nesli v povorki pred magistrat. Bastille, v kateri je je-čalo mnogo žrtev kraljevega de-spotizma. je bila simbol starega absolutističnega režima. "Njen padec je pomenil pričetek konca kraljevskega despotizma in začetek novih boljših razmer. Posledice padca Bastille so bile ogromne. Provincijalna mesta so sledila primeru Parizu, reakcijo narno plemstvo in visoka cerkvena hierarhija pa je zapustila Francijo, da organizira v inozemstvu odpor proti mladi demokraciji. Lud-vik XVI, je končno spoznal, da je njegova moč omajana. Potrdil je pravomočnost ustavodajne skupščine in posetil Pariz, katerega že dolgo ni videl. Pozneje je pa z dvo-| rezno politiko napram ljudstva, s tajnimi stiki z reakcijonarnim plemstvom v emigraciji in z vla-■ dami Franciji sovražnih držav z-gubil še badnje zaupanje svojih ' podložnikov. Moral je pod giljotino prav tako, kakor njegova soproga Marija Antonietta. ki je bila največ kriva, da je prišlo do revoluci-i . je. t S padcem Bastille se začenia slavna epoha zgodovine, znane pod imenom velika francoska revolucija. Zato praznuje francoski narod vsako leto 14. julij kot svoj največji narodni praznik. UOLLANft * IAMFRICALINEUF POTUJTE UDOBNO HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO preko Boulcgne-tur Mer, FRANCIJA Znižanje vožnja v lil. razredu: O Ki New York! do LJubljane^ j Cjg ln vojni datek. Potovanje a parnikl Holl.nl-America L.Ine |«jtfienja udobno«!, domače razpoloženje, n^prekosljivo kuhinjo ln p<->trezlio. — Za podrobnosti vprašajte avojt-Ka lokalnega agenta »II — HOLLAND AMERICA LlNE 2* STATE ST. NEW YORK CITv (Dalje prihodnjič J Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoječ iz šestih zemljevidov, s potrebnimi pojasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd. Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu. m J1STHR3I CENA GLAS NARODA 216 W. 18 STREET NEW YORK SLAVNA IGRALKA UMRLA V SAMOSTANU Vsi moderni načini merjenja morske globine so zasnovani na hitrosti širjenja zvoka v vodi. Žvok pre-i vali pod vodo v sekundi približno 1500 m. Za manjše globine zadostujejo enostavne metode. V vodo vrženo patrono v obliki torpeda. Ki pada na dno, eksplodira. Čas, kij mine od padca patrone na gladino do eksplozije na morskem dnu. nam pove, kako globoko je morje na, dotičnem kraju. Patrona pada s hitrostjo 2 m v sekundi in število sekund, ki jih porabi od gladine do dna, pomnožimo z 2. pa imamo v metrih izraženo globino. Za manjše globine je ta metoda zelo prikladna. Rabi se za merjenje globine do 20 m. Za večje globine se pa rabi posebno slušalo, nameščeno pod vodo. Pri večjih globinah se namreč sliši eksplozija patrone na morskem dnu zelo slabo ali sploh ne. Za merjenje velikih oceanskih globin se rabi metoda ing. Behma iz Kiela in francoskega fizika Lang~-vina. Tudi ti dve metodi sta zasnovani na hitrost širjenja zvoka v ■ vodi. Ing. Behm je sestavil apai it. ki ga je nazval echolot. Na površini vode se širija iz tega aparata zvoki, ki prodirajo k morskem dnu. Od morskega dna se zvočni tresljaji odbijajo in vračajo na površino, kjer jih zabeleži na pamiku posebno slušalo. Čas, ki ga zvok potrebuje za pot do morskega dna in nazaj, se določi na ta način, da delimo dvojno globino morja s hitrostjo zvoka v vodi. <1500 m v sekundi?. Če pa nasprotni izmerimo i čas, ki ga potrebuje zvok do morskega dna in nazaj in pomnožimo to število s hitrostjo zvoka vode, dobimo morsko globino. Pri globini 750 m bi rabil zvok točno 1 se-I kundo, da bi dosegel dno in se vr-i nil. In v tem tiči baš slaba stran te metode. Pri malih globinah so časi, ki jih je treba meriti, zelo kratki. 1 Zanimivo je, da je imel Behmov aparat s seboj" tudi nesrečni Roald Amundsen med poletom na severni tečaj 1. 1925. Aparat so mu podarili in ko sta njegovi letali pristali kakih 250 km od severnega te-! čaja, je Amundsen izmeril skozi razpoko v ledu morsko globino. U-gotovll je, da je morje v teh krajih globoko do 3500 m in iz tega ie /— , sklepal, da okrog severnega tečaja ni nobene večje celine. Njegovo domnevo je potrdila znana Nobi-lova ekspedicija. Francoski fizik Langevln je rabil za merjenje morske ožine ultru-sonorne zvoke. To so neslišni zvoki, • ki napravijo v sekundi nad 20.000 120,000 tresljajev. Če napravi struna 435 tresljajev v sekundi, slišimo zvok, a 20,000 tresljajev v sekunoi je meja slišnosti "piščečih" tonov. Zvokov, ki delajo v sekundi nad 20,000 tresljajev, človeško uho ne sliši. Francoskemu fiziku se je pa ' posrečilo sestaviti iz kremenčastih ploščic aparat, s katerim je dosegel celo 1 milijon zvočnih tresljajev v sekundi. Behmov aprat se >la z nekaterimi izpremembami rabiti tudi za merjenje višine letala nad zemljo, torej za merjenje globine V samostanu blizu vasi Vittel v Franciji je umrla te dni v 61. letu starosti bivša slavna igralka Eva Lavalliere, ki se je pred mnogimi leti preselila na kmete in zatekla ' v samostan. Njeno življenje je bilo zelo burno in zanimivo. Bila je j hčerka italijanskega delavca ;n ; dolgo si je zaman prizadevala priboriti si slavo na gledališkem odru Zadovoljiti se je morala z manjšimi vlogami. Šele 1. 1901, ko je dobila glavno vlogo v komediji Alfreda Capusa "Sreča", je postala čez noč slavna igralka in ljubljenka vsega Pariza. Kmalu je bila najbolje plačana igralka -v Parizu, toda 1. 1917 je nastal v njenem življenju nenadoma nerazumljiv preokret. . Igralka je hotela prirediti s svojim tovarišem turnejo po Ameriki, na katero se je pripravljala z velikim veseljem. Tik pred odhodom je pa težko,zbolela. Ko je okrevala, se je umaknila najprej na svoj grad v Turinu, kjer je samevala in molila. Kmalu je vstopila v samostan karmelita-ric in postala je redovnica. Prijatelji so napenjali vse sile, da jo vrnejo gledališču, pa sc jim ni posrečilo. Nedavno jo je posetil Robert de Flers, ki mu je dejala, naj sporoči. njenim prijateljem, da ni bila še nikoli tako srečna, kakor je /s samostanu. * * ±D\ LKlltih. — UL^ti AJMUJJ* V in IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA X naiirnl znanim' Darn'hl: Nanadkriljiva postrežba In kuhinja v vneh razredih. —$198 — I z NEW YORKA d f LJUBLJANE «n NAZAJ * modernem 3. razredu (Vojni davek $5 pose!>eJ) HITRO POŠILJANJE DENAP-JA PO NIZKIH CENAH Za povratna dovoljenja in druge informacije »*- obrnit« n« lokalnega agent* aJl na — Hamburg-American Line «» BROADWAY, NEW TOKE Muenchen. Duulofne »ur Mer. Bremen 9. avgusta: ulyinpir, Cherbourg i:«lg<-nUuid. Cherbourg. Ar,twerj>en Vcendam, Houlcgne tur Mer. Rotterdam , Minnesota. Cherbourg 10. avgusta: Deutactiland. Cherbourg. Hamburg Culi i e Grande, Napoli. <;eno\«* 14. avgusta: l'iej.id»-ni Roomvelt. Cherbourg. Bremen 15. avgusta: Krame, Havre Milwaukee. Cherbourg. Hamburg Karlsruhe. Bremen Mauritania, Cherbourg '6. avgusta: Homeric. Cherbourg Arabic, Cherbourg. Antwerpen Volendarn, Boulogne xur Mer, Rotterdam Augii.-tuB. Napeli. Geuova 17. avgusta: Hamburg. Cherbourg. Hamburg I^evlathan, Cl.erbouig 20. avgusta; lie de France. Havre 21 avgusta: Stuttgart, Boulogne aur Mer. Bremen A<|Jitariia, Cherbourg George Washington, Cherbourg lire-men 22. avgusta: Cleveland, Cherbourg. Hamburg Bremen. Cherbourg, Bremen 23. avgusta: Vulcania. Trat Ma jest i«.-. Cherbourg I.apland. Cherbourg Antwerpen Rotterdam, Boulogne aur Mrr. Rotterdam 24 avgusta: Albert Hrtllln. Cherbourg. Hamburg M.nnekahd.t. Cherbourg 26. avgusta« »♦-■••lute. Cherbourg Hamburg 27. avgusta: Cari«. Havre 28. avgusta: Berengaria, Cherbourg America. Cherbourg, Bremen 29. vagusta: J>reMd«-n. Cherbourg, Bremen 30 avgusta: <>!ymplc i'herhourg pennland. Cherbourg. Antwerpen Berlin. Cliertaiurif. Bremen New Amsterdam, Cherbourg. R-t-Irrdam 31. avgusta: St )