P65tnw«
mammm
JUTRA
Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta št. 1
Oglasi po tarifu
OgiaM aprej«ma tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulic« It,
izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri požtnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja meseino, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon;
Uredn. 440 Uprava 455
uena i mn
Leto II. (IX.), štev. 129
Maribor, petek 8. junija 1928
i
Velja meseino, prejeman v
,4
Vlada skuša streti odpor opozicije
OSEM POSLANCEV OPOZICIJE IZKLJUČENIH OD TREH SEJ. — HARNA DANAŠNJA SEJA SKUPŠČINE.
VI-
BEOGRAD, 8. junija. V skrajno napeti atmosferi se je danes narodna skupščina zopet sestala k seji- Kakor po zadnjih dogodkih ni bilo drugače pričakovati, je bila današnja seja izredno viharna in burna, tako da niti opoldne še ni prišla do dnevnega reda. Seja je pokazala, da sta vladni in opozicljonalni tabor trdno odločena, da gresta do skrajnosti in da o kakem premirju med obema ne more biti niti govora.
Opozicija je še v zadnjem trenutku izjavila pripravljenost, da opusti nad&ljno obstrukcijo, toda vlada je izzivalno odklonila njene zahteve po parlamentarni anketi, ki naj preišče zadnje krvave dogodke v Beogradu. Opozicija je smatrala ta korak vlade kot napoved borbe na nož in je zato temu primerno uravnala svoje postopanje.
Obstoječe ostro nasprotstvo med vlado jn opozicijo pa se je na današnji seji še povečalo. Predsednik skupščine, dr. Perič,
je namreč predlagal izključitev 8 poslancev Kmečko-demokratska koalicije za 3 seje radi dogodkov na zadnji seji narodne skupščine.
Opozicija smatra to za dokaz, da jo hoče oropati ene izmed njenih osnovnih parlamentarnih pravic, da kontrolira delo vlade. Trenutno sicer še hi znano, kako bo opozicija na to odgovorila, vendar vlada v vseh parlamentarnih krogih bojazen, da mora voditi to nasilje vlade nad opozicijo do skrajno kvarnih posledic.
Sejo je otvoril predsednik dr. Perič ob 10. dopoldne. Že pri čitanju zapisnika ie prišlo do ostrega konflikta med vlado in opozicijo. Posl- dr. Maček je protestiral proti falzificiranju zapisnika in dokazoval, da je skupščinski predsednik kršil na zadnji seji poslovnik, češ da je zaključil sejo z dostavkom, da bo prihodnja seja sklicana pismenim potom, nato pa je narekoval stenografom, da se ^o vršila 8. junija. Iz tega je razvidno, da je hotel dr. Perič opozicijo namenoma Napačno informirati. (Posl. Wilder:'»Zakaj ni tu vlade: 2c spet sabotira skupščina!«)
Nato je dr.. Perič zavračal očitke govornika, češ da se zapisnik strinja s polkom seje- Pri glasovanju je večina o-dobrila zapisnik.
Posl. Maštrovič je potem v daljšem govoru znova dokazoval, da je pred sednik skupščine kršil čl. 105 skupščinskega poslovnika, ker ni naznanil, kedaj b° prihodnja seja, in je zahteval, da naj Se to ugotovi v poslovniku, kar pa je v*adna večina odklonila. Pozornost pa je ^budilo, da so se ugledni radikali, ka-dr. NinČič, Uzutiovič in Miletič med j>;asovanjem odstranili, s čemur so ma-^/estirali, da se ne strinjajo s postopačem vlade proti opoziciji.
Med neprestanim prerekanjem opozi-'le z vladno večino je pričel nato pred-nik čitati vložene nujne predloge k^čko-deinokratskc koalicije. Najprej bila prečitana obtožnica proti nolra-K.'»u ministru dr. Korošcu, pri čemer so Ali klici: »Ubijalci naše omladine! ^Olinijevi policaji! Doli s krvavo vla- j
obt m * Dr' ,c da Pride ta j fei v določenem roku na dnevni!
Višek napetosti pa je nastopil, ko je predsednik dr. Perič izjavil, da je iz zapisnika zadnje seje razvidno, da so nekateri poslanci s svojim početjem onemogočili razpravo na zadnji seji. Zato predlaga izključitev sledečih 8 poslancev od 3 sej: dr. Nikolo DragiČevlča, Ivana Kandžijo, dr. Ivana Krajača, Ljubomira Maštroviča, Rudolfa Bačiniča, Jakoba Jelašina, dr. Tupanjšina in Čedo Koka* noviča.
Ta predlog je izzval v vrstah opozicije nepopisno ogorčenje. V dvorani je nastalo v hipu splošno prerekanje in je iz-gledalo, da pride vsak trenotek do dejan skega spopada. Dr. Perič je v največjem nemiru utemeljeval svoj predlog, nagla-šujoč, da sicer obžaluje zadnje dogodke v Beogradu, da pa je moral radi izgredov opozicije zadnjo sejo skupščine dvakrat prekiniti in smatra zato za primerno, da se krivci kaznujejo. P r i b i č e-vič: »Zakaj provocirate? Mi smatramo to za napoved borbe na nož in Vam povemo, da se je ne bojimo! Zakaj ne kaznujete ubijalcev mladine?« — Posl. Wilder: »Kje je dr. Korošec, da izda policiji povelje, da naj nas postreli!«
Opozicija je zahtevala, da naj se o Peričevem predlogu otvori razprava. Predsednik pa je to odklonil, češ, da dovoli samo enemu izmed prizadetih poslancev, da govori največ 15 minut. Ta izjava je razburjenje še povečala. Iz vseh strani so padali klici: Že zopet kršitev poslovnika* Dr. Korošec prepoveduje shode, sedaj pa nam hoče še v narodni skupščini zabraniti besedo. Na to nasilje dobite odgovor. Nas ni izvolila policija kakor Vas in si tudi ne damo predpisati, kedaj smemo govoriti!«
V splošnem nemiru je dobil besedo dr. Maček, ki je konstatiral, da zadnjih dogodkov v skupščini ni izzvala opozicija, temveč predsednik Perič sam, ker je kršil poslovnik. Njegovim izvajanjem se je pridružil tudi Nastas Petrovič, ki je na-glašal, da bi moral predsednik dr. Peri<5 tudi povedati, zakaj naj se imenovani poslanci izključijo. Sedanje postopanje vlade je čisto hepotrebno izzivanje opozicije, ki more stvari več škoditi kakor koristiti.
Prerekanje ie med tem doseglo vrhunec In je vladal v skupščini tak hrup, da ni bilo slišati nobene besede. Ob 11.30 je bil zato predsednik primoran, da je sejo prekinil. Opozicija naglaša, da izključeni poslanci ne bodo zapustili skupščine, temveč bodo čakali, da jih policija s silo izžene iz dvorane.
BEOGRAD, 8. junija. Po polurnem odmoru jc bila seja zopet otvorjena, nakar sta govorila poslanec Kokanovtf in dr. Tupanjanin. Pri poimenskem glasovanju Je vladna večina odobrila prediog ?a izključitev navedenih 8 poslancev od 3 sej.
Predsednik je nato zaključil sejo in določil prihodnjo sejo za jutri dopoldne z istim dnevnim redom.
Čangcolin operiran
TOKIO, 8. junija. Čangcolin jc bil sinoči operiran in so mu morali odrezati desno nogo. Kmalu po operaciji je padel v nezavest. Njegovo stanje je kritično.
hoie proglasiti za monarhijo
NOVA TEŽKA IZKUŠNJA ZA JUGOSLAVIJO. - AHMED BEG ZOGU FORSIRA SVOJO PROGLASITEV Z A KRALJA.
BEOGRAD, 8. junija. Po vesteh iz tukajšnjih diplomatičnih krogov se mo re pričakovati, da bo v Albaniji že v najkrajšem Času proglašena monarhija in da bo sedanji predsednik albanske republike, Ahmed beg Zogu proglašen in kronan za kralja.
Albanska vlada -pričakuje odločen korak francoske in angleške diplomacije, ki bo opozorila na težke posledice, ki bi jih izzvala proglasitev Ahmeda Zogua za kralja in sklenitev alban-sko-italijanske carinske unije. Ni izključeno, da bo enak korak sledil tudi v Rimu, ker se je bgti, da pride do novega težkega konflikta med Italijo* in Jugoslavijo, ki bi bil lahko usodo-poln.
Kakor znano, se je nameraval' Ahmed Zogu že 1. 1926 proglasiti za kralja. Njegova namera pa je naletela tedaj na odločen odpor jugoslovanske diplomacije, dočim je Italija v načelu pristala nanjo irf samo zahtevala od Albanije kot protiuslugo gotove kompenzacije. To se je tudi zgodilo in sicer v obliki famozne tiranske pogodbe z dne 28. novembra 1926. Po sedaj že znanem tajnem sporazumu med Mussolinijem in albansko vlado je imela italijanska diplomacija nalog, da omogoči krohan je Ahmeda bega. Toda silna poostritev odnošajev med' Jugo-
slavijo in Italijo, katero . je izzvala tiranska pogodba, je tedaj prisilila italijansko diplomacijo, da je na pritisk Anglije in Francije za enkrat odložila proglasitev monarhije v Albaniji.
Dne 22. novembra 1927 jc Ahmed beg, Čegar položaj je postal vsled odpora,; severnih albanskih plemen proti njegovemu režimu precej nevaren in omajan, sklenil z Italijo še takozva-110 defenzivno pogodbo. Kmalu nato so se v Albaniji pričele znova priprave za proglasitev monarhije. Tudi pomladanska kampanja, ki se jc razvila radi nameravane proglasitve carinske unije med Italijo in Albanijo, ni bila brez vsake podlage.
Najnovejše vesti iz Albanije so seve da' zbudile v Jugoslaviji veliko vznemirjenje, ker je postavljena naša država pred novo težko izkušnjo. Ako pride dejanski do proglašenja monarhije v Albaniji, morejo nastati na Balkanu komplikacije,, katerih posledice bodo nedogledne.
TIRANA, 8. junija. Včeraj sta zbornica in senat razpravljala o izpre-membi ustave. V smislu čl. 161 ustave je bil sprejet sklep, da se sestaneta senat in zbornica danes k skupni spjl, ki se izpremeni v ustavotvorno skupščino, ker se bo sklepalo o nameravani reviziji ustave.
Atentat na Lfapieva
NEKI
DELAVEC JE SKUŠAL SIN OČI Z BODALOM USMRTITI BOL-GARSKEGA MINISTRSKEGA PRED SEDNIKA.
SOFIJA, 8. junija. Sinoči Je bil Izvr-
šen atentat na bolgarskega ministrskega predsednika Ljapčeva. Ko se j|e Ljapčev vračal zvečer s kolodvora proti domu, ga je napadel neki delavec z bodalom in ga skušal umoriti. Liap-
čev je napadalca odbil in je bil le lahko ranjen na desni roki. Atentator le bil takoj aretiran iu je priznal, da je hotel umoriti Ljapčeva. Podrobnosti Pa se drže tajno, ker gre baje za neko zaroto.
Nemci o mussolinijei/em gouoru
BERLIN, 8. junija. Povodom Mussolinijevega govora v senatu, posebno onega dela, v katerem se je bavil z Jugoslavijo, je objavil »Berliner Tag-blatt« Članek, v katerem naglasa, da ostri in zapovedujoči, ton Mussolinija napram Jugoslaviji nikakor ne priča o prijateljskih namerah Italije in tudi ne more nikogar uveriti, da bi se italijanska vlada resno bavila z mislijo, da ustvari čim boljše odnošaje med obema državama. Članek zaključuje z ugotovitvijo, da je ravno Italija v prvi vrsti odgovorna za razdražljivo razpo loženje, ki vlada danes ob Jadranu in sploh na Balkanu.
Hapad na italijansko poslaništvo u Berlinu
BERLIN, 8. junija. V sredo zvečer sc je pred poslopjem italijanskega poslaništva ustavil neznan avto, iz katerega je izstopilo več mladeničev, ki so v hipu s kamenjem razbili vse šipe poslaništva in se nato zopet odpeljali. Policija domneva* da gre za nemške in italijanske komuniste, vendar pa jih kljub vsestranski preiskavi še ni mogla izslediti«
Policijski drobiž.
V Mariboru so zasačili in aretirali nekega Franca Črko, ki ga zasleduje varaždinsko 'sodišče radi hudodelstva tatvi ne. Eskortiran je bil v Varaždin. — V Magdalenskem parku je bila davi ob pol
3.	aretirana brezposelna služkinja Marija Magdič, ki je poleg tega, da se je povrnila v Maribor pred potekom dveletnega izgnanstva, osumljena tudi tatvine. — Radi beračenja in suma tatvine je bil aretiran brezposelni čevljarski pomočnik 20 letni Franc Cankier, ki je z nekim pajdašem beračil po mariborskih ulicah in je ob njunem obisku na Slomškovem trgu zgasnila ura-budilka iz kuhinje v škofiji. Po brezuspešnih poskusih pri starinarju sta prodala uro nekemu zaseb niku za 15 Din, da sta si kupila tnal prigrizek. O Canklerju in prej imenovani Magdičevi imajo na komisarijatu že precejšnjo zbirko policijskih prijav iz prete-klega leta. — Od srede na četrtek je bilo vloženih 26, od četrtka na petek pa 16 prijav, od katerih se jih skoro polovica nanaša za kršitve avtomobilskih predpisov. —
n »	»m
nTspefijtea KraljuPetr* t Mariboru
Takozvanl „nobel“ zločinci
PRED POLETNIM ZASEDANJEM MA RIBORSKEGA POROTNEGA SODIŠČA.
V borbi za obstanek in za napredek skuša vsak posameznik nadkriliti drugega. Jasno je, da pride marsikedaj v jzkušnjavo, da se okoristi na škodo in tudi s škodo drugega. Da se na ta način ne razpase vojna vseh proti vsem, je človeška družba, strmeč po mirnem in harmoničnem sožitju svojih članov, skušala že od nekdaj najti neko srednjo pot, katere naj se njeni člani drže, da ne bodo v istem stremljenju ovirali drugih članov. Da pa bi bila ta srednja linija čim trdnejša, je na prekoračenje udarila gotove represivne mere, s katerimi je skušala po vrednosti človeških dobrin in interesov je večja ali manjša in so zato te re-onimi, ki prekoračijo od nje postavljeno srednjo linijo ali normo. Vrednost interesov je večje ali manjše in so zato te represivne mere po svojem učinku in ob-čutnosti večje ali manjše. Te naloge prvotne družbe je kasneje prevzela v celoto organizirana družba — država. Vsak Človeški interes je danes več ali manj zaščiten, manjši s civilno-pravnimi re-presaljami, večji s kazenskimi normami. Kdor prekorači kazensko normo, se je s tem obrnil proti človeški družbi in zaslužil kazen. Vsak takšen se ima tedaj smatrati za zločinca-So pa razlike med posameznimi zlo-činci. Te si je treba od bližje pogledati, da se bo vedelo, kdo izmed njih je napravil večje socijalno zlo in potemtakem zaslužil tudi večjo kazen-Pod takozvanimi »nobel« zločinci razumevamo takšne zločince, ki so s svojimi zločini oškodovali državo, ali pa prvotno posameznika, katerim pa je kone-Čno za škodo odgovorna država.
Da nam bo to bolj jasno, treba sledečega primera. Po veliki večini so žrtve navadnih tatov ljudje, ki v resnici kaj imajo, in ki tedaj napravljeno škodo koncem koncev vendarle lahko še utrpe.
Vzemimo pa človeka, ki je poneveril državni denar, ali denar, ki so ga prinesle v urad stranke in je za to škodo po ustavi odgovorna država. Kdor pazljivo prečita vsakoletni finančni zakon, bo opazil, da stoji vedno v finančnem zakonu določilo, da se odobri kredit v gotovem znesku za škodo, ki so jo uradniki napravili strankam v svojem uradu. Kako dalekosežne posledice ima takšna določba, si bomo lahko predstavili, ako pomislimo, da se pri sestavljanju vsakoletnega proračuna pojavi vprašanje redukcij v svrho prištedenja državnih izdatkov. Uspeh teh redukcij je navadno zelo majhen; včasih ne doseže niti vsote, določene v finančnem zakonu za kritje škode, ki jo je zločinec napravil strankam. Ako se nadalje pomisli, koga navadno zadene redukcija, se bo videlo, da večinoma take, ki so med bednimi državnimi nameščenci najbednejši.
Vse te žrtve redukcij ima koncem koncev na vesti tak-le zločinec. Če pa mu boste dejali, da je njegovo zlo večje od zla, ki ga je napravil čisto navaden tat in da je tedaj on slabši od čisto navadnega tatu, se bo čutil užaljenega in bo protestiral proti temu, da ga primerjajo z navadnim tatom. Na koncu pa bo moral priznati, da je njegov zločin povzročil 'večje zlo, kakor pa zločin navadnega tatu-
Kakor se nam obeta, bo mariborska porota, ki začne zasedati 11. t- m., obravnavala par takih slučajev.	—t.
Mariborskim iaetmt
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
fetek, 8. junija ob 20.- uri »Dva bregova« ab. D. Znižane cene. Zadnjikrat. Kuponi.
pobota, 9. junija ob 20- uri »Ples v maskah« ab. C. Kuponi. Gostovanje ge. Mitrovičeve in ge. Štagljar-Kogejeve. Nedelja, 10. junija ob 20. uri »PušČavni-kov zvonček«. Kuponi.
»Ples v maskah« zadnjikrat na tnarlb. odru se vprizori v soboto 9. junija. Ra-zven ge. Mitrovičeve gostuje še ga. Mila Štagljar-Kogejeva, bivša članica mariborskega, zdaj zagrebškega gledališča.
Opozarjamo na današnjo zadnjo predstavo »Dveh bregov«, v kateri nastopi talentirani debitant g. Franjo Blaž v vlogi Floreta Brige.
AMIIart:	3
Puščaunikau zvonček
Kot zadnje glasbeno delo v letošnji sezoni se je uprizorila na našem odru ta ljubezniva in melodijozna francoska komična opera, ki je sicer že starejšega datuma, a se še vedno rada postavlja na Repertoar.
Dejanje se vrši v početku 18. stoletja ob savojski meji, ko so na Francoskem izganjali hugenote. V odležnih gorskih Jcrajinah so se še skrivali in tja je vlada jPOšiljala vojake, da so jih zasledovali in (Prisilili k izselitvi. Pri taki priložnosti so iprišli tudi dragonci v neke vas. Prestrašeni prebivalci so spravili takoj svoje iženske ne varno. Dragonci so jih pa vendarle izsledili in odigrale so se kaj kmalu ljubezenske epizode. Tako med ženo Georgetto (ga. B u r j e v a) bogatega zakupnika Thibauta (g. Bratuž) in narednikom Belamyjem (g. N e r a-1 i t). Istotako si odkrijeta hlapec Syl-vain (g. Burja) in revno kmečko dekle Rosa (gdč. L u b e j e v a) svoje nagnenje
Glede izvedbe teh vlog moramo izreči našo vsestransko zadovoljstvo. V pevskem in v igralskem oziru- Imeli smo občutek, da je podal vsak svojo najboljše in da je rešil vsak predstavnik svojo nalogo kar najbolj častno. Osobito je vzbudil mnogo smeha ljubosumni in stra hopetni zakonski mož Thibaut. Bil je v maski izboren in moramo v splošnem omeniti, da se na to stran daruje lepa pa-žnja. Dve neznatni vlogi, poročnika in pastorja, sta bili v rokah gg. Tovornika ■te Stankoviča). V petju, kakor v ^rj so
m m1
bili Jt»di praV vzprejemljivi dragonci, ter Vaška dekleta.
Uprizoritev, katere režijo je vodi. spretno g. Skrbinšek, je bila lepa, zanimiva in živahna. Orkester je bil pod taktirko g. opernega ravnatelja g. Mitroviča, kakor vedno, tako tudi topot docela na svojem mestu. Gledališče je bilo pri premijeri v sredo, kakor pri prvi reprizi včeraj, dobro obiskano- In to navzlic pozni sezoni.	H.	D
Odhodnlca gdč. Lubejeve in g. Bratuža.
Gdč. Lubejeva in g. Bratuž, dolgoletna člana našega gledališča in ljubimca mariborske gledališke publike, zapuščata letos Maribor. Narodno gledališče priredi obema v pondeljek, U. t. m. ob 20. uri v gledališču poslovilni večer, v katerem nastopita oba zadnjič na mariborskem odru v svojih najbolših ulogah. Vprizori-la se bo opereta »Jesenski manever«. Dolžnost mariborske publike je, da prisostvuje slovesu naših dveh ljubljencev, ki imata za naše gledališče zelo veliko zaslug, saj sta delovala tu požrtvovalno in nesebično dolgo let. —
Iz zadružnega življenja.
Na novo se je vpisala v zadružni register »Vodovodna zadruga v Zavodni' pri Celju«, izbrisalo pa se je »Predujem-no društvo« v Svečini. —
Drava 15 C.
Kljub predhodnemu dežju je imela včeraj Drava 15° C, vsled Česar je privabila mnogo kopalcev v proste valove. Drava je zadnji čas zopet vidno narast-la, kar zelo ovira dela na novem kopališču. Kljub temu pa prično že prihodnji pondeljek na otoku graditi kolibe oz. kopalne kabine. Ako bi med tem površina Drave padla, bo novo kopališče že 1. julija izročeno svojemu namenu. —
Izlet Slov. trgovskega društva v Vuzenico.
Slovensko trgovsko društvo v Mariboru priredi v nedeljo, 10. t. m. izlet v Vuzenico in vabi svoje člane k čim številnejši udeležbi. Odhod z vlakom ob 13.20 z glavnega kolodvora. —
Katastrofalno neurje s točo u Prekmurju
Po poročilih iz Prekmurja, je divjala predvčerajšnjim v ozemlju od Cankove preko Bogojine do Dobrovnika, kjer leži do 15 obsežnih občin, strašna nevihta z neverjetno veliko točo. Vse drevje je sklesteno in štrlijo drevesa kakor goli o-kostnjaki v zrak. Na njivah je škoda velikanska in neprecenljiva, ker so domala uničene vse nade kmetovalcev. — Nujna pomoč je potrebna. Oblastni odbor je naprošen, da ukrene vse potrebno, da se prizadetim občinam pomaga. Stanje prebivalstva vseh 15 prekmurskih občin, katerim je s to katastrofo uničen zadnji up, — je naravnost brezupno.
Danes, 8. t. m. je bila pri velikem županstvu v Mariboru vložena prošnja za takojšnjo pomoč. —
Ljudska univerza v Mariboru.
Občni zbor »Ljudske univerze« se bo vršil v sredo 13. junija ob 8. zvečer v čitalnici Studijske knjižni«*. Kdor še ni član, zamore vstopiti še tudi ta večer.— Ruski večer.
Naša Ljudska univerza je vzela pod svoje okrilje kot zaključek letošnje sezo ne ljubko prireditev ruske gimnazije v Hrastovcu, ki je predlani našla pri našem občinstvu nad vse prijazen odziv. In tako so se ti naši mladi bratje iz severa, tudi letos pripravljali z velikanskim trudom in s Še večjo ljubeznijo, da nam podado nekaj izrazito ruskega. V pantomimi so nam zadnjo sredo, 6. junija, vprizorili mično pravljico o Snegurki ter vpletli vse polno srčkanih plesov in prizorov iz življenja na ruski vasi. Gospa Solovljeva nam je zapela nekaj ruskih arij, spremljana na klavirju od svojega moža. —Vse je bilo v redu, samo praznota v dvorani je glasno pričala, da naše občinstvo nima razumevanja niti za nimanja, še manj pa sočutja z revno ru sko deco. Edino naše narodne dame so to klavemo našo indolenco nekoliko popravile s tem, da so malčke ljubeznivo pogostile. —
Terjatve in dolgovi naših državljanov na Češkoslovaškem.
Ministrstvo za trgovino in industrijo je pozvalo vse fizične in pravne osebe, ki so pred razpadom avstroogrske monarhije imele kake dolgove ali terjatve v češkoslovaški republiki, a niso bile dose-daj regulirane, da jih prijavijo takoj, a najkasneje do 25. junija s pismeno vlogo neposredno ministrstva trgovine in industrije v Beograda, oddelek za notranjo trgovino. Prijava mora vsebovati: 1. ime upnika odnosno dolžnika in kraj bivališča; 2- ime upnika odnosno dolžnika v Češkoslovaški in kraj bivališča; 3. iz kake osnove je dolg ali terjatev nastala;
4.	kako obresti so bile dogovorjene, in 5. prvotni znesek dolga ali terjatve ter višina terjatve ali dolga, ki obstoja še danes, pri čemer je računati zapadle in ne-"'■»*ane obresti do sedaj.
V desetem letu ujedinjenja.
Pri včerajšnji procesiji smo v desetem letu ujedinjenja videli zopet po ulicah cerkvene zastave z napisi: »Kommet und lasset uns anbeten! Heilige Maria, bitt’fiir uns! Heiliger Joseph... itd.« Kako lahko bi pač šolske sestre že davno napravile na vse cerkvene zastave slovenske napise. Potreben bi bil pač samo migljaj od ordinarijata, pa bi se takoj vse uredilo. V Primorju razni cerkveni veljaki kar tekmujejo med seboj, kdo se bo bolj odlikoval v iztrebljevanju slovenščine in hrvaščine, pri nas pa se hoče menda namenoma ohraniti vse po starem. Naloga cerkve bi bila, da tudi ona sodeluje pri tem, da se od naroda odtujeni otroci s pomočjo slovenskega dušnega pastirja vrnejo k svojemu narodu in da se v cerkvah iztrebijo vsi znaki, ki pričajo o našem bivšem suženjstvu. Upamo, da bodo vsaj letos — v desetem letu ujedinjenja — izginili ne samo nemški napisi na cerkvenih zastavah, temveč tudi na križevem potu.
Kmetijski tečaj za učitelje.
Mariborski oblastni odbor priredi za učitelje, ki bi se hoteli osposobiti za vodstvo kmetijsko-nadaljevalnih šol. tritedenski kmetijski tečaj od dne 9. d" 28. julija na Vinarski in sadjarski Šoli - Ta-rlboru. Udeleženci imajo stanovau... in hrano na Vinarski in sadjarski šoli proti plačilu 700 Din, polovica te svote plača oblastni odbor. Prosilci morajo imeti u-sposobljenostni izpit. Pri sprejemu se bo predvsem oziralo na one prosilce, ki so že delovali na kmetijsko-nadaljevalnih šolah. Oblastni odbor bo v bodoče podpiral samo one kmetijsko-nadaljevalne šole, ki jih vodijo učitelji, kateri so se udeležili kmetijskega tečaja v Mariboru. Udeleženci naj se priglasijo do 15. junija na oblastni odbor v Mariboru. —
Borza dela Išče
delavca za izdelovanje salame (mortadele, praška, šunka, milanska salama itd.); dalje poslovodjo za tvornico za kon serviranje sadja, mesa itd.; potem za električno centralo monterja, ki je spe-cljalist za kotvice (Ankerwick!er); inže-njerja kemika za predelovanje kož; inže-njerja tehnika za tehničnega direktorja-konstruktorja In končno mojstra za tehničnega delavca pri izdelovanju avion-skih čolnov. —
Beg od doma.
Komaj 121etni Oskar M., realčan, je v sredo izginil od svojih starišev, ne da bi prej povedal, kam je namenjen. Deček je srednje deške postave, oblečen v rujav suknjič in nosi nizke čevlje ter je bil vedno razoglav. Kdor bi o dečku kaj vedel, naj sporoči vse takoj tuk. noite. ko-misarijatu.
Kap Je zadela
v sredo knjigoveza Cirilove tiskarne g. Koračina, stanujočega na Meljski cesti. Ker je mrtvoud samo delnega obsega, ga je rešilni odelek prepeljal v bolnico-Smrt zadnjega veterana iz bitke pri Visu.
V Zlarinju pri Splitu je umrl te dni v visoki starosti 94 let posestnik Stjepan Branica, zadnji izmed mornarjev, ki so se udeležili 1. 1866 znamenite pomorske bitke pri otoku Visu- Bil je takrat mornar na vojni ladji »Ferdinand Maks«, ki je potopila največjo italijansko oklopnico »Afpndatore«, s čemur je bila odločena bitka. Branica je bil popularna osebnost v Dalmaciji in je vedno z veseljem pripovedoval svoje spomine na viško bitke. Starega veterana je spremilo na tisoče ljudi k večnemu počitku in mu tako izkazalo zadnjo čast.
Gospv&trski tečaj za učiteljice.
Mariborski oblastni odbor hoče pomagati učiteljicam, da se usposobijo za vodstvo gospodinjsko-nadaljevalnih . šol na deželi. V ta namen priredi za učiteljice, ki bi se hotele posvetiti temu idealnemu delu, štiritedenski gospodinjski tečaj od 9. julija do 4. avgusta v zavodu Šolskih sester v Mariboru- Udeleženke imajo hrano in stanovanje pri čč. Šolskih sestrah proti plačilu 1000 Din, polovico te svote plača oblastni odbor. Prosilke morajo imeti usposobljcnostni izpit; pri sprejemu se bo predvsem oziralo na one prosilke, ki so že delovale na gospodinjsko-nadaljevalnih šolah. Udeleženke na jse priglasijo do dne 15. junija na o* blastni odbor v Mariboru. —
Težka nesreča pri delu.
Pri popravljanju strehe v Vefrtnfsld ulici !l je v sred«* popoldne padel h višine 5—6 metrov na tla zidar Peter Čuček ter dobil pri tem težke notranje poškodbe. Rešilni oddelek je ponesrečenca takoj odpremil v bolnico, kjer so ugotovili, da gre v resnici za opasne notranje poškodbe. Po izpovedbi prisotnih prič je dognano, da je Čuček postal žrtev lastne neprevidnosti. Stanje ponesrečenca je sicer zelo kritično, vendar ni izključena nada, da po daljšem zdravljenju okreva. Radi prehitre vožnje — kar 10 prijav na 1 dani Časopisje se je že ponovno zgražalo nad neznosnim in oglušnim ropotanjem ter nad prenaglo vožnjo motociklov, kadar vozijo skozi mesto. Četudi sledi neštetim prijavam policije zoper varnost tujega življenja mnogo sodnih obsodb (navadno z majhno globo) in akoravno se je pripetilo precej nepotrebnih nesreč, izgleda, da petičnih šoferjev in motociklistov denarne globe še niso izučile. — Značilno za trditev, kako očitno se omalovažujejo tozadevni policijski predpisi in tudi kazenski zakonik pa je dejstvo, da je policija v enem samem dnevu prejela deset prijav teh deliktov. Ker je pri vedno bolj naraščajočem prometu v našem mestu zelo visoko potencirana možnost nevarnih pošk«db in nesreč, bi bilo zelo umestno, da se taki prestopki vsaj nekaj časa kaznujejo z najvišjo odmero
denarne in zaporne kazni_______
Srečke drž. razr. loterije za 16. kol o so danes dospele v kolekturo Anton* Goleža, Maribor, Aleksandrova cesta 42 (poleg trgovine z železnino Koražija) ® se je s prodajo tajcoj pričelo. Cenjen® igralce prosimo, da srečke že sedaj k** pijo, ker bodo pozneje sigurno razprodane, kakor so bile že rajgrodane v pr£ teklem 15- kolu.
V fflarfSoro, 3n* 8. VT. VfSi,
nsiimmv rc innivnm
m*rw
Nevarno potovanje skozi Tibet
UČENJAK FILCHNER IN NJEGOVA EKSPEDICIJA. — NEVARNO PRAZNOVERJE TIBETANCEV.
Pred več meseci se je razširila po svetu vest. da je izgubil življenje učenjak in znani raziskovalec centralne Azije Viljem Filchner, ko je nekje v Mandžuriji neka razbojniška tolpa napadla njegovo znanstveno ekspedicijo. Vest je nastala v dobi, ko so mnogoštevilne razbojniške tolpe res vznemirjale Mandžurijo. Domnevalo se je pa vendarle, da se jim je učenjak, ki že tolika leta raziskuje Azijo, znal umakniti. Vznemirljivo je bilo predvsem to, da o Fiichnerjev iekspediciji že dolge mesece ni bilo glasu. Šele pred par tedni se je za gotovo zvedelo, da je Filchner dospel v Leh na severu Indije. Časopisi iz Kalkute so poslali svoje poročevalce dolgo pogrešanemu raziskovalcu naproti in sedaj že prinašajo obširna poročila o njegovem nevarnem potovanju skozi Tibet.
Filchner je. začel svojo ekspedicijo na ruskih tleh. Prodiral je proti vzhodu, da bi najprej proučil zemeljski magnetizem v pokrajinah med Kuldšo in severnim Sinkiangor.;, potem pa v kitajski provinci Kansu. To je izvršil po naročilu Car-negie-vega instituta, ki je poslal tudi ameriškega letalca Wilkinsa na Severni tečaj- Filchner je prebival preko enega leta v Kumbumu v velikem tibetanskem samostanu, kjer je obnovil svoja stara poznanstva s tibetanskimi duhovniki. Ko je samostan zapustil, je pa na poti zbolel in bi bil zapuščen umrl, če ga ne bi bili rešili angleški, amerikanski in kitajski misijonarji. Ko je prišeJ do prve misijonske postaje, ni bil samo že popolnoma izčrpan, temveč tudi brez živil, brez denarja in brez obleke. Ko je okreval, je nadaljeval svoje potovanje skozi Tibet. Spremljala sta ga dva misijonarja: Avstralec Mathewson in neki Amerika-nec. Karavana je vzela seboj za 2 leti brane. Po enomesečnem potovanju so pa morali potniki z velikim strahom ugoto-
viti, da se reke naglo sušijo in da bo kmalu zmanjkalo vode. Takoj so morali smer spremeniti in obrnili so se proti Lhasi, meneč, da je tam angleška garnizija.
Na tej poti je moral Filchner večino karavane razpustiti in ko je po hudih mukah dosegel svoj cilj, je imel le še malo število spremljevalcev. Na cilju pa ni bilo pričakovane angleške garnizije in domačini so bili zelo nezaupni do tujcev. Neznani znanstveni aparati so jim vzbujali velik strah. Vse so smatrali za nevarno čarovnijo in noč in dan so oborožene čete stražile šotore raziskovalcev- Filchner je skušal nevedno in nezaupljivo ljudstvo pomiriti s pripovedovanjem, da ima čudne aparate samo za dovajanje solnčne svetlobe, da ne bi bilo treba trpeti zime. Nekaj časa se je ljudstvo s tako izjavo zadovoljilo, potem so se pa začele širiti govorice, da se radi tujcev in njih čudnih naprav suši trava ter poginja živina. Položaj potnikov je postajali dne do dne bolj kritičen. Mi-sijonarjuMathewsenu se je posrečilo potom nekega sla odpraviti dvoje pisem. Eno indijskemu podkralju, drugo Dalai-Lami — vrhovni tihetanski duhovščini. Straže so postale tako nezaupne. da potniki niso več smeli zapuščati svojih šotorov. Z astronomičnimi raziskovanji se je moral Filchner baviti na skrivaj, večinoma ponoči skozi luknje šotora.
Končno je le prišla pomoč. Pisma so dosegla svoj cilj in tudi angleška oblast se je obrnila do Dalai-Lame za posredo-i vanje- Najvišja tibetanska duhovščina je j končno zapovedala svojemu ljudstvu, j naj tujcem ne ovira poti v Leh- Na tej J poti so prestali potniki hude viharje in jko so prispeli v Leh, so bili vsi silno izčrpani. Vso težko pot so pa le kartogra-fično pregledali ter tako dovršili za znanost ogromno delo.
Šport
-)',T
ISSK MARIBOR:SK CONCORDIA 11:8 (7:4).
V okvirju veselice »Jadranske straže« se je odigrala zgoraj navedena tekma v parku kadetnice in je s to prireditvijo lepi damski šport pridobil mnogo novih navdušencev. Obila publika, ki je prisostvovala tekmi, je z izrednim zanimanjem zasledovala potek igre. Ker večini publike pravila niso znana, jih hočemo ob prihodnji priliki objaviti v kratkih glavnih potezah. Družina ISSK Maribora je v tej tekmi predvedla krasno igro, v kateri se je posebno napad odlikoval s svojo odločnostjo. Tudi krilska vrsta je bila jako pridna; le na precizno oddajanje žog se mora še navaditi. Branilka je bila odločna in je s tem rešila mnogo kočljivih situacij. Vratarica je tudi lepo branila in pokazala velik napredek v sigurnosti. Gostje so imeli v vratarici in branilki dobre moči, medtem ko krilska vrsta ni vedno popolnoma odgovarjala. V napadu se je preveč kombiniralo- Bo-binskije««^ je bila najnevarnejša.
Že v 3. min. doseže Verica za Maribor vodstvo. V 5. min- Concordia izenači po Bobinski. Obojestranski napadi se menjajo. V 9 min. doseže Olga zopet vodstvo za Maribor. Že v isti minuti Bobinski zopet izenači- V 11., 12. in 15. min. zvišata Olga in Verica skore na 5:2. V 19. min. je Žnidarčičeva za Concordio uspešna, v 20. min. Olga za Maribor, v 23. min. Verica in v isti minuti postavi Bobinskijeva rezultat na 7:4. Polčas
Concordia pritiska na tempo, in doseže tudi v 2., 5- in 8. min- 3 gole po Bo-binskijevi. Maribor se znajde ih je 'v 10. min. po Verici, vil. min. po po Danuški in v isti minuti po Olgi .uspešen. V 21 min. postavi Žnidarčič končni rezultat 11:8- Razmerje kotov 8:3 za Maribor. Sodil je g- Voglar.
ŽELEZNIČARJI KOMB.:SSK MARIBOR REZERVA 5:0.
Železničarji, ki so nastopili s 6 igralci I. moštva (Štrukl, Vagner, Jakovljevič, Frangeš, Polak, Paulin),, so po poteku igre nezasluženo visoko zmagali. Pri Mariborovi rezervi je odpovedala obram ba z vratarjem vred.
JNS PROTI LNP.
Med službenimi objavami JNS o pred-sinočnji seji čitamo med drugim tudi naslednje: »Po poročilu g. dr. Čačiča s seje LNP je upravni odbor JNS sklenil: Ugodi se pritožbi ASK Primorje z dne 1. tm. ter se prvenstvena tekma Primorje-Maribor, odigrana dne 27. maja verificira z rezultatom 2:1 v korist Primorja, med tem ko se ponovna prvenstvena tekma z dne 3. tm. anulira- Razlogi: po izvršenih temeljitih poizvedbah se je u-pravni odbor prepričal, da ni sodnik g. Scbneller z ničemer prekršil pravil nogometne Igre in da ni bilo nobenega razloga za anulacijo v smislu principi«elnih sklepot uprav- odhx** JNS z dne 10. I. 1927. in U. XI. 1927. Dalje se ugotavlja, da tekma z dne 3. tm- ni bila pravove-ljavno oziroma pravočasno razpisana- in se smatra, da je bila odigrana protipra-vilno. JNS smatra ASK Primorje za prvaka LNP.«
„Nažajfani“ razbojnik
V pondeljek je bil izvršen v poštnem uradu Neubabelsberg v Nemčijii nenavadno drzen roparski napad. V urad, v katerem je bil navzoč samo en uradnik, je stopil neki mladenič, naperil proti uradniku samokres in zahteval od njega, da mu takoj izroči ves denar. Toda uradnik, ni izgubil prisotnosti duha, temveč je bliskoma zaprl okence blagajne in pričel klicati na pomoč- Razbojnik je nato pobegnil in izginil v neki hiši. Policija ga je kasneje iztaknila v neki brivnici, kjer ga je brivec ravno pošteno »nažajfal«. Bil je komaj 201etni brezposelni trgovski pomočnik Kurt Rohrmo-ser, ki je takoj priznal svoje dejanje in Izjavil, da je poizkusil izvršiti zločin samo v skrajni materijalni stiski. Policija ni počakala, da bi ga brivec obril, temveč je odvedla kar »nažajfanega« s seboj in ga oddala v sodne zapore.
New-Yorku. Med drugimi njžgovimi odkritji je najbolj senzacijonafrto ono, da se da iz vsakega zločinca napraviti najboljšega človeka, če se mu Odvzame neka žleza pod ključnico, ki je sedež vseh zločjnskih nagnjenj- Po prepričanju dr. Herseya ima vsak človek, ko pride na svet, to žlezo, ki pa mu v deških letih izgine. Le izjemoma ostane žleza pri nekaterih ljudeh še naprej in ti postanejo zločinci, za kar torej niso sami odgovorni. D. Hersey se peča že več let z raziskovanjem te zanimive stvari in je v 47 slučajih ugotovil izredno veliko žlezo pod ključnico težkih zločincev. Dolžnost človeške družbe je torej ne pošiljati zločincev na oni svet, temveč preprečiti ponovne zločine z operacijo te usode-polne žleze. Mož je prepričan, da bi se s tem omejili zločini na -minimum-
Z dinamitom nabasani osel
V mestu Aurora v ameriški zvezni državi Illinois je izbruhnila nedavno velika panika, katere povod je bil skromen osel meščana Gulicha- Ta mož in njegov osel, ki sta živela do tedaj skromno od drugih meščanov komaj opaženo življenje, sta naenkrat postala središče velike senzacije. Do tega je prišlo tako-le: Gospodar je po neprevidnosti pustil v hlevu v bližini osla dvoje dinamitnih nabojev in nekega dne je prišel ravno prav, da je še opazil, kako osel požira drugo dinamitno patrono. Z dvojnim dinamitnim nabojem nabasani osel je spravil v strah vso mesto. Vsi so v največjem strahu čakali, kdaj bo eksplodiral. Oslu pa očividno nevarne patrone v želodcu niso povzročale težav In zato je bil strah še večji. Najprej so gospodarju naročili, naj osla zapre v hlev ter ne pusti nikamor ven, pozneje so pa odredili oslovo usmrtitev in so se celo izvrševalci te krute obsodbe do zadnjega hipa bali, da bi eksplodiral dinamit v nesrečni živali.
Zločinska žleza u čloueku
Presenetljive stvari je predaval ameriški zdravnik in rentgenolog dr. Hercev te dni v družbi samih učenjakov y
Rekord s padali
Amerika hlepi po rekordih in tako poročajo sedaj ameriški listi z velikim veseljem in ponosom, da je doseglo ameriško letalstvo rekord pri spuščanju s padali. Največ takih precej nevarnih poskusov je javno izvedlo vojaško letalstvo. Raz velikega Ford-letala se je spustilo iz višine 1000 m deset mož zaporedoma s padalom na zemljo. Letalo je pa bilo tedaj v brzini 150 km. Vseh deset mož se je s padali spustilo proti zemlji v trajanju osmih sekund. Poveljnik letala, ki je to z uro v roki kontroliral, je mnenja, da bi vsi lahko zapustili letalo tudi v petih sekundah. Poskus je bil izveden brez nesreče. Namen nevarne vaje je ugotovitev, kako naglo bi lahko pasa-žirji zapustili letalo, če bi se vnelo, ali če bi se pripetila kaka druga huda' ne-
Tudi u fDoskui reuoltirajo brezposelni!
MOSKVA, 2. junija. Ze več dni sezbi-rajo v Moskvi množice brezposelnih delavcev, ki se zgrinjajo iz bližnje in dal-nje okolice iskajoč dela- Ker jih tudi tu ne morejo zaposliti, je razburjenje med njimi vedno večje in množice že javno in s silo nastopajo proti oblastvenim organom, ki jih tolažijo, češ jutri pridite vprašat za delo. Včeraj je okoli pet tisoč brezposelnih v svojem obupu navalilo na milico, ki je celo z oddelki na konjih razganjala demonstrante. Pri spopadu je bilo več varnostnih organov lahko in težko ranjenih.
Brezposelni dušeuni delacui
Mestna uprava Budimpešte je izdala statistiko brezposelnih. Pomembno mesto v tej statistiki zavzemajo tudi brezposelni duševni delavci. Njih število stalno in naglo raste- Lani jih je bilo okroglo 1000, letos jih je pa 7500 in sicer 4500 moških in 3000 žen. To je 2223 rod' bin. Skoraj 6000 teh revežev je brez posla že preko enega leto, ostanek je pa izgubil delo in zaslužek letos, ko so razne tvrdke ustavile in omejile svoje pošlo vanje. Na Madžarskem se gospodarski položaj slabša od dne do dne in tudi največja samohvala režima ne more prikriti tega poraznega dejstva.
Balkanski pokal.
Dne 28. in 29. tm-, o priliki odigranja reprezentativne nogometne tekme Jugoslavija—Čehoslovaška, se bo vršila v Zagrebu konferenca bolgarskega, grškega, rumunskega, turškega in našega nogometnega saveza o ustanovitvi posebnega balkanskega pokala.
Argentinlja—Eglpet 6:0 (3:0).
V prvi semifinalni tekmi so zmagali Američani nad Afričani v visokem razmerju 6:0 (3:0).
mednarodni policijski kongres
v Deauvillu je sklenil osnovanje mednarodnega policijskega glasila. Do izdaje tega lista bodo pa policijski vestniki posameznih držav v posebni rubriki obravnavali mednarodna policijska vprašanja-Letno poročilo policijske internacijonale izkazuje 154.356 Članov. Največ Članov ima Nemčija in sicer 90.000, potem pride Francija z 18.000, Avstrija 16.000, Holandska 4000, Belgija 5056, Danska 1300 itd. Po predlogu nemške delegacije bo prihodnji kongres v Amsterdamu, seja eksekutive pa na Dunaju.
Houo uarstuo blagajn
Velike ameriške banke so pred vlomilci, ki so silno iznajdljivi pri izpopolnjevanju vlomilskega orodja, zavarovale svoje blagajne na ta način, da jih zvečer pogrezajo s pomočjo posebnega mehanizma pod vodo, zjutraj pa zopet dvigajo iz teh posebnih vodnjakov. Dosedaj običajno vlomilsko orodje se v vodi in povrh še v prav ozkem prostoru ne more uporabljati in so blagajne na varnem, dokler vlomilci ne pogodijo tajnosti mehanizma za vgrezanje in dviganje blagajn-
Zagonetni pobožnjaki
V rimskih cerkvah opažajo že nekaj časa 9 oseb, ki molijo kleče pred kipom sv. Antona. Ako se eden izmed devetih odstrani, stopi na njegovo mesto takoj njegov namestnik. Očividno trpe vsi na verski blaznosti. Hodijo namreč ves dan iz cerkve v cerkev in imajo zvečer cerkovniki silno opravka, predno jih spravijo iz cerkve. Papež je izdal na rimsko prebivalstvo posebno okrožnico, v kateri ga poziva, da naj te zagonetne po-božnjake takoj odstrani iz cerkve
Obnov/a staro-rimskega cirkusa
Pred nekaj dnevi so v Rimu začeli z ogromnim delom izkopavanja in obnove ogromnega cirkusa iz dobe velikega staro-rimskega imperatorja Maksima. Domneva se, da bodo rabili za to delo dolgo dobo desetih let, kajti starorimski cirkus je imel prostora za 300.000 ljudi. Z delom so začeli na onih mestih, kjer so ostanki cirkusa nad zemljo. Kopati bo treba tudi podzemne rove, ker je gigantski starorimski cirkus najmanj 8 metrov pod te-meliem današnjega Rima. J
Po 10. letih aretiran.
Orožništvo v Starem Bečeju je aretiralo te dni 521etnega bogatega posestnika Stefana Jožo, ki je osumljen, da je pred 10. leti ubil svojega soseda Štefana Gorotva, s katerim je živel v večnem prepiru. Izdala ga je njegova služkinja, ki je izpovedala, da je Joža ubil Gorotva že oktobra 1918, kar sta potrdila tudi njegov sin in svakinja. Ubijalca so oddali takoj v sodne zapore v Somboru,
ALI STE 2E ČLAN VODNIKOVE DRUŽBE? ROK ZA PRIJAVO DO 30. JUNIJA.
njena
Maribor, Aleksandrova c 13
Viktor Mtčric:
Pomlajeni
n. del.
V M e* ah.
Cenjeni naj bodo sprroheti. Če so se tudi generacije bedakov žrtvovale na njih oltarju, je vendarle preostala in aklimatizirana rasa pridobiva tekom časa nove in visoko vredne sposobnosti. Mi, ki hodimo po dveh nogah, smo pokvarjeni in nezaželjnl potomci in dediči opic ... Nekdanja skupna družba nas je izobčila in tako smo si osnovali novo družbo. Tako je, gospod moj.«
Prenehal je, roke je prekrižal na prsih, name je pa uprl pogled, v katerem so se križale modre in rumene luči. Povesil sem glavo. Tokrat — to moram priznati — sem bil knock-out. Nečloveška in nejasna slika se je vrinila* med Ugolina in mene: nerazumljiva zveza opičje samice z orjaškim spirohetom z mnogimi glavami- Zaprl sem oči.
»Poslušajte, poslušajte!« — zadoni Ugolinov glas. »Mi smo izšli iz črede antropoidov. Človek od jutri, človek, ki še spi v našem bitju, pa mora ven iz črede soljudi, ki so v svoji neokretnosti in nesposobnosti nerazpoloženi za razvoj. Ven mora, ker bi drugače v tej čredi propadel ter izgubil ves svoj polet. Velika usoda mu je pripravljena, božanska mesta so mu na razpolago. Samo hladna, nesmiselna in odvratna sedanjost mu zapira pot ali bolje rečeno beg v bodočnost. Ogromna peza socijalnih predsod-
kov in uvedb ga drži za noge in vleče močvirje. Skrajni čas je že, da Človek bodočnosti reši teh spon. Človeško življenje je sveto — boste rekli. Res, vse morale in vse vere se strinjajo v tem teoretično. Oglejmo si pa resnico in stvarnost. Oglejmo si jo, gospod moj, brez strahu in brez prikrivanja! Zgodovina človeka je veriga krvoprelitij. Človeška zgodovina je pisana s krvjo. Umoru ropi, vojne, torture, in tako ni poglavja brez pokolja- Človek mori, da si obvaruje svojo posest, mori za ženo, za .boga, za ideale, za svoj rod, za svojo domovino, za zakon in celo za to, kar imenuje — o kolika ironija — svojo čast. če posameznik ni enakega mnenja z duhovnikom ali zakonodajalcem, preži nanj ječa, muka in smrt. Rimske igre v cirkusu in beda katakomb! Inkvizicija in Jernejeva noč! Vojne in revolucije! Vsepovsod in vedno umori, zavratni umori, zločini, trpljenje, justifikacije, vešala, križi, natezalnice, grmade, »železne device«, guillo-tina, električni stol, potem strojne puške, topovi, letala, strupeni plin in tako bodo končno to lepo vrsto zaključile bakterije ... O, milo človeštvo! Človek do človeka je živalski, kakor volk — je dejal modrijan. Žival mori po svoji postavi, da se prehrani, človek pa mori samo za to, da mori.«
Zopet je začel pokašljevati. Oči mu mrzlično žarijo. Za sekundo mislim, da ima bolezenski napad- Naenkrat se pa pomiri. Z rameni zgane, sede k mizi ter spregovori z mirnim, blagim glasom:
»Ali je to človeštvo, kakoršno bi želeli ohraniti za dolge dobe? Hvala lepa za
v slovenskem prevodu!
Knjiga je v jako lični o-premi in velja broširana 46 Din, v platnu vezana 56 Din. Naroča se v
prejemam n« dobro hrano. Obed po Din 7\r>0, večerja po Din 5'—. Brezilkoh oln» ie*t«vr*cija »Pri zvezdi", Rudolf Smola], Maribor, Pod mostom 11. 231
tako srečo. Nič ne mislite in zdi se vam, da je moderna človeška družba najboljša, popolna in da bi bilo kvarno in nepotrebno, s silo spreminjati njeno ustroj-stvo. So pa drugi, ki so imeli druge nazore ter so to poskušali. Vedno so tekom časov brezpravni in potlačeni s prevrati poskušali svojo srečo, a vsi ti poskusi in prevrati za celokupno človeštvo niso imeli posebnega pomena. To je od sužnjev orienta do sodobnega proletarijata, ki je nezadovoljen z obstoječim družabnim redom. Upori in revolucije se vršijo, meščanske vojne so bile krvav odgovor na naciionalne vojne. Vse brez svrhe. Posameznik namreč ni razumel, da bi si pridobil dovolj znanja, oblastniki so pa tudi na vrhuncu svoje moči obdržali vse človeške napake. Ljudje, ki pridejo s prekucijami na površje, ostanejo kakor--šni so in v svoji domišljavosti in neumnem ponosu si celo predstavljajo, da so slabe človeške lastnosti v prid avtoritete. Ali ste me razumeli? Mogoče boste trdili, da imajo vse revolucije gotov napredek, ker se je čreda vendarle osvobodila gotovega jarma- Kaj še . •. Suženj je napravil prostor tlačanu, tlačan pa najemniku. V bistvu je od začetka do kraja izkoriščanje ljudi potom ljudi. Revolucije spremenijo samo zunanje oblike. Komedija v mnogih dejanjih. Jakobinci so nakopičili goro mrličev, izvajali so oblast neizprosnega terorja, da bi ljudem prido-blii nekaj navideznih pravic. Robespierre je pa vodil k direktoriju, k carstvu in vojni. Vedno se izkoriščevalcu vgnezdijo v zapuščini premagancev. Osnuje se nova industrija, trenutno osvobojeni posameznik pa pride kaj hitro v mlin nasilne oblasti dela. Novi proroki vstajajo ter učijo, da ima pravico življenja samo delovni ali produktivni svet. Pridiguje se
socijalna revolucija, oblast proletarcev. Tu je Lenin. Apoteoza. O, moj dragi! Tovorna žival, ki uide svojemu gospodarju, pride gotovo v novo, še hujše suženjstvo.«
Zopet se je zaničljivo zasmejal. Raskav, odvraten je bil ta smeh, da me je streslo do kosti. Napravil je pa napako, da me je speljal na polje, kjer sem se počutil precej domačega- Ugovarjal setji in razprava je postala kontradiktorična.
»Dovolite ... Brez vsake besede ugovora sem vas poslušal doslej . •. Ali mislite, da ne bo na svetu večje spremembe tedaj, ko bodo imeli produkcijska sredstva in bogastva v rokah ljudje, ki s svojim delom vse to proizvajajo? Ali mislite, da ne bo drugače, ko bodo mase same merile svojo usodo?«
Trd udarec po mizi. Vidim, kako se Ugolin smeji, smeji od srca in kako to veselje delijo tudi sotrudniki: velik nemški profesor, debela obraščena kroglja in metla, ki velja za sekretarja.
»Kaj pravite, kaj?« —■ vpraša hlastno mali starec. »Oni, ki proizvajajo, ki delajo .. • Naj vodijo svojo usodo ... O, besede, same bsede, formule moj gospod. To je vaš Karl Marx, ki vam je zmešal možgane. Odgovorite mi vendar! Kaj imata inteligenca in znanost opraviti pri proizvajanju vseh bogastev? In tehnika? Vam se zdi, da je dovolj, če se delavca privede ali prinese gori na višek- In končno — kako bi se dala izvesti ta geniialna operacija? Oblast proletarcev? Dobro. Izkoriščevalca, posrednika, parazita boste odstranili. Izvrstno!
Dalje prihodnjič.
m PRISTOPAJTE K VODNIKOVI mj
družbi i
jM.Uefefijorf *>«akM ki MdjdM namea« obtimtm s vi«ka beeoda 30 p, •»jMaatjii MHt Ote ►—
Mati oglasi
Vse vrste moških In ženskih
modnih nogavic od 5 Din naprej, samo pri J. Trpinu, Glavni trg, Maribor.___________
Lepe cr«pe de ehlne
dobite od 58 Din naprej pri J. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17.	_________
Sandale,
dvakrat šivane, lastni izdelek, kupite najceneje v mehanični delavnici Vrtna ulica št. 8.	949
Dame na]de]o visoki zaslužek
z razpečavanjem dobro vpeljanega nujno potrebnega predmeta. Vprašati dnevno od 10.—12- ure. Sernčeva ul. št. J22, Tomšičev drevored.	1*56
Za zameno stanovanj se nudi stanodajalcem velika izbera najemnikov pri obl. konces. stanov, posredovalnici »Marstan«, Koroška c. 10. Prijave za gospodarje brezplačno, 1114
Volneni delen
dobite od 16 Din naprej samo pri J. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17.
Šivani sandali in čevlji
se vam podplatijo najceneje in najhitreje v mehanični delavnici Vrtna ulica št- ,8.
Otrošk voziček »Brenabor«,
na prodaj. Kosem, Jezdarska ulica št. 8.
1130
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik **dajatelja in urednik: Fran B r o * n •- 'tv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d*, predstavnik
Stanko De
„KLUDSKY“
600 oseb!
4 lastni posebni vlaki, 160 vagonov, 50
Mdtl
Največji evropski potujoči cirkusi
avtomobilov, razsvetljevalni stroji, cestne lokomotive itd. -nekaj dni v našem mestu.
800 živali I
Pri potovanju skozi Maribor ostane tudi
Pridel
Dr. Pavel V. Brežnik
Pride!
Žena in
hoja!
Neki duhovit Francoz trdi: plemenitost žene boi apoznal po njeni hoji. Ritem, elastičnost In siguren korak so značilnost one iene, ki se noče prlitavatl med povprečne
PALMA KAUČUK PODPEiNIKI
Vam dajejo siguren la elastičsn korak
Ifa čevlja • fraaeoaklml petami pritrdi Vam vsak čevljar iteve tanke Paima-Loula-podpatnlke
Posredovalnico
za nakup in prodajo zemljišč, hiš. vil itd. je
otvoril los. Simčič!
na Aleksandrovi cesti itev. 6
(Palača Zadružne gospodarske banke pritličje)
Na prodal Ima posredovalnica posestva od 2S.000 naprej. 1 '48
JHI PREKOMORSKIH POLETOV
Bogato Ilustrirana knjiga velja broširana Din 30-—, vezana Din 44'—
Naroča sc v knjigarni
Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleks. c. 13.
Pridal