V UyhS]«iitl, ¥ torek 15. aprila 1919.
Leto lil.
(shaja rzzGn nedeif Sm pfeiKihe« v s & k dan
popissdan*
Uredništvo j« v Ljubljani, PranciSkanska ulica it. G L, Učiteljska tiskarna,
Copise frankirati ia podpisati. sicer se jih ne pri* obči, Rokopise se ne vrrča.
«rx»ot
Inscrali: Enost olpna p o. i N vrstica 80 vin., pogojen prostor 1 K; razglasi in poslano vrstica po 60 v} Večkratne objav« po do* govoru primeren popust.
KBKSeS:
Posamacrm Itev. stciKt
SO vinarjev.
Glasilo lugoslov. socialno - demokratične strank
%3s»g
Naročnina: Po poiti ali K dostavljanjem na dom n eelo leto 00 K, ea po! leta 80 K, *» četrt 15 K, ta mesec 5 K £a Nemčijo celo leto (55 K, *a ostalo tujino in Ameriki 72 K. — Reklamacija sc list so poštnine prosta,
Opravnižtvo jev Ljubljani, Frančiškanska ulica M. 6;L, Učiteljska tiskarna.
Telefonska it. 312.
Minister Vulovič demisijoniral. — Novi minister za takojšnja pogajanja z železničarji, na podlagi njihove spomenice. — Deželna vlada dovolila poldrag milijon kron za izenačenje plač južnih železničarjev. — Južna železnica pod državnim nadzorstvom. — Minister Lnkinlč pride v Ljubljano.
Deželna vlada v LiublJanI, se I« po Intervenciji naših poverjenikov obrnila na osrednlo vlado v Belgradu * posebnim opominom na nevarnost, ki preti z ozirom na železničarsko gibanje. ter priporočala kar najhltreišo In povolino rešitev. Došlo le nato sporočilo, da le železniški min. Vu-lovlč demlsHonlral. Na njegovo mesto1 Pride dosedanji minister pošte Lu-kinič. Le-ta Je Izjavil, da pride te dni uradno v Ljubljano, da se na licu raesfa prepriča o dejanskem nevzdržnem položaju Železniškega osebja.
Popravljen Je, pogajati se z železničarskimi zastopniki, ki naj bi se ž B-ihn podali v Belgrad, o celokupnih
Sklepi izredne strankine konference jugoslovanske soc.-dem. stranke.
zahtevah železničarjev na podlagi njihove spomenice. Je v principu za to, da se železničarjem kolikor Je mogoče ugodi.
Deželna vlada v Ljubljani le dala Južno železnico pod državno nadzorstvo ter dovolila poldnig mili^n kron v svrho zenačenja plač uslužbencev te železnice s plačami cdh drž. Železnice. PenzlJonistl Južne železnice dobe iste prejemke, kakor nenziionlstl državne železnice. Vlada le Istočasno ukrenila vse potrebno v svrho ustanovitve ravnatelistva Južne železnice v Ljubljani, nakar se uredi plače vsem uslužbencem.
V	nedeljo se je vršila v »Unionovi« dvorani naznanjena izredna konferenca zaupnikov slovenske so-cailno-demokratične stranke. Udeležba naravnost ogromna, zgovorno znamneje, da se bližamo resnim časom, da stojimo pred ogromnimi nalogami. Sveta zavest, da tvorimo Bepomšljivo silo, ie navdajala vse zborovalce. Z globoko premlšljenost-» so podajali sodrugi svoje misli. Čutili smo vsi, da vzporedno z organizacijo mod in pravočasne pripravljenosti, nam )e treba tudi hlad-*e preudarnosti, treznega preraču-fianja, da izrabimo vedno pravi tre-nttek. Baš železničarsko gibanje, ki
9	pred durmi, nam Je bilo praktični rgled te najbolJSe merilo pri preso-Mijn sedanjega nad vse težkega položaja.
Živimo v zgodovinski uri, naHa-Jkmo se pred durmi bodočnosti.
Konferenca Je Imela »klepat! o nadaljnl strankini taktiki. Plod dcJge jn temeljite debate Je bila resolucija, ki Jo prinašamo spodaj in koje sklepi nam razločno kažejo pot.
Politika sodelovanja )e s tem sklepom na celi črti pokopana. Iz-
Sed?tf ,f;.fnt,:alne vlade je moral '«top Iz deželnih vlad One politične smernice, ki so velSle pred letom dni, ko sov vladale drugačne razmere m drugačni vidiki, niSo nam mogle biti več vodilo v sedanjih raz merah. Sli smo skupno v boj za zedinjeno demokratično Jugoslavijo' Do zedinjenja je prišlo, do demokracije še ne. Pa pride, pride gotovo, zakaj le demokratični, svobodni Jugoslaviji je mogoč obstoj.
Prav nič nismo začudeni nad Postopanjem vladajoče buržoazije. Zgodilo se je, kakor smo vedno prerokovali. da se bo namreč s prihodom naše rudimentalne buržuazlje na krmilo države, bo reakcija šele do dobrega razpasla. Pa je prav tako. Pretvez ni več.„Dejanja govore. In delavstvo Je izprevidelo. Nujne Potrebe polpretekle dobe so nam narekovale taktiko, ki je bila z ozl-rom na razvoj stvari neizbežna. Po-tožaj se je med tem temeljito izpre-oienil. Pričenja se nova doba. t Na vseslovenskem delavskem f-nevu, ki se je vršil preteklo leto v J-iubljani, se je spreiela resolucija, ki je z ozirom na bližajoče se dogodke poudarjala potrebo sodelovala z ostalimi strankami. V isti resoluciji je bilo rečeno, da se prepušča izvrševalnemu odboru, da naj v slučaju potrebe skliče izredno strankino konferenco, ki naj sklepa o na-daljni taktiki. Te pravice se je Izvr-Sevalni odbor uoslužil ter skljcal ne-
deljsko konferenco. S sklepi te konference se ie zaključilo velevažno in lahko rečemo tudi velekoristno razdobje v našem strankinem življenju.
Naše delo se nadaljuje po naravni poti razvoja za istim ciljem, ciljem socializma.
Sodrugi, vsi na svoje mestol *
Konferenci sta predsedovala so-iiruga dr. K o r u n ln Z u p a n. Zapisnikarja sta bila sodruga C e 1 e š -nIk In Bole. O političnem položaju je poročal sodrug P e t e j a n.
Izvajal Je: Šli smo v Belgrad z namenom, da v danih razmerah uveljavimo pravice ljudstva. Nismo bili gluhi za potrebe Jugoslavije, in naše delo v dobi, ko’ je bilo ob razpadu »tare Avstrije treba graditi novo državo ni bilo tjavdan. Ce bi bili vsi drugi faktorji pokazali enako zmožnost In vnemo, bi bil naš položaj danes ves drugačen. Pa smo kmalu izprevideli, da ne bo iz ljudi, ki danes odločujejo, in iz razmer, ki se jih po volji teh ljudi vzdržuje, veliko prida. Bili smo predvsem za ureditev države na demokratičnih principih. Konsolidacija nam ni bila zadnja briga. Oni program, ki smo ga razvijali pri sodelovanju v Narodnem svetu in pri vstopu in delovanju v pokrajinski vladi, smo skušali v večjem obsegu in s širšimi sredstvi uveljaviti v Belgradu. Pa je bilo takoj očitno, da plava državna ladja v zelo motnih vodah. Duh, ki je pričel takoj zavladati, je bil enostavno neznosen. Vodilna načela vlade so bila naravnost predpotopna. Pokazala se je kmalu nevzdržljivost. Zahtevali smo svobod«, pa smo dobili reakcijo, zahtevali smo ureditev prehrane, znižanje cen, pa smo dobili svobodno trgovino. Zahtevali smo agrarno reformo, vlada ln meščanske stranke niso bile zanjo, vkljub temu, da je bila plod kompromisa med našimi načeli ln težnjam vlade. Dragocen čas se je izgubivalo v nepotrebnih formalnostih, zavladala je takoj v vladi in parlamentu obupna nedelavnost. Vemo zakaj. Te nedopustne igre nismo mogli več prenašati. Razvili smo naš program, povedali kaj hočemo, povedali, kaj je ljudstvu' ln državi treba, da pridemo v boljše razmere. Silili smo, pritiskali. Bob ob steno. Kar smo dosegli, je rezultat napora, žilave kritike. Pri adres-nl debati se nam je prvič nudila prilika, da glasno povemo, kam težimo, kaj hočemo. Nismo glasovali za adreso, nismo hoteli biti grobokopi tega, kar nam }e najsvetejše. Porušili smo vse mostove, neizprosno,
povedali vladi in meščanstvu v obraz, kam meri njihova politika, kam sili naš korak. Stopili smo v opozicijo. Posledica je bila, da je tudi sodr. Korač izstopil iz ministrstva. Ponujali so nam nato zopet dva portfelja: Socialno politiko ta prehrano. Za agrarno reformo pa naj bi se osnovalo novo ministrstvo! Smešno! Odklonili smo eno In drugo.
Svojo zmožnost je vlada pokazala zlasti pri urediti valute. Uničila je enostavno državno gospodarstvo. Dinarju je dala večjo vrednost, nego jo ima na svetovnem trgu, krono je pa tako zmrcvarila, da ni ostalo od nje skoraj nič. V političnem oziru je pa njena modrost dosegla vrhunec pri zabranjevanju shodov, pri divjem zaplenjevanju časopisja, pri balkanskem naši., a-nju batin po človeškem zaledju. Kolikor bolj je vlada kazala moč proti ljudstvu in delavskem gibanju, tem šibkejša je bila proti oderuhom in veleposestnik|m, kojim je Jugoslavija pravi raj. Svobodno trgovino se je uvedlo, ker se ni imelo, po vladni Izjavi, dovolj moči, da bi se nastopilo proti tistim, ki imajo prehrano v zakup. Prav zanimivo.
Naš program je temeljil na sledečih zahtevah: Popolno svobodo tiska In zborovanja, svobodo v pravem obsegu, izvedbo ustave za celo državo, volilna reforma s proporcem, ugoditev železničarskim zahtevam, socialno zavarovanje, itd. Vlada je vse to kratkomalo odklonila. Pod takimi okoliščinami nismo prevzeli nobenih odgovornosti. In šli smo iz vlade.
Opisane razmere so povzročile nejevoljo. Naravno. Z izstopom Iz vlade se moramo zavedati naših nalog, oblik boja, ki ga bo treba voditi, da se stre gospodstvo tistih, ki so se vsedli komodno k mizi, da komandirajo po svoji volji. Ne bo tako. Naša naloga je, da zbiramo sile, da smotreno delamo. Nesloga v delavskem gibanju na Balkanu nam je neljuba. Upamo, da se stvari izčistijo, da pride do solidnega in preračunanega dela tudi v naših tamošnjih strankah. Enotnosti je treba. Priprav potrebujemo in jasnih ciljev. Reakcija je vladina modrost. Jo bo treba onemogočiti. Delajmo za zedinjenje proletarljata.
Kakor smo Izstopili Iz centralne vlade, je naravno, da moramo izstopiti tudi Iz deželnih.
Naša pot je jasno začrtana: združeni, zavestni jugoslovanski proleta-rijat proti nezavestni, v propad dirjajoči jugoslovanski buržoaziji.
In nadaljeval je sodr. Kristan: Država je agrarna. Ni razvitosti. Računati moramo z vsemi lastnostmi rudimentalne, v neštetih pogledih raznolike državne tvorbe. Le Slovenija jerbolj Industrljalna. Srbiji je priborila svobodo surova sila. To dejstvo je začrtalo v duši srbskega naroda posebno svojstvo. To svoj-stvo se odraža v vsem dejanju ln nehanju tega naroda, daje značaj In smer vladni politiki. Tragika tega naroda nam je razumljiva. Potrebno je, da vidimo vse in vse Uvažujemo. Jugoslovanska demokratska stranka, ki se ne rekrutira iz ljudi, ki imajo za seboj srbsko preteklost, je povzela zmlsel za surovo silo v načelu, da je treba ustvariti svobodno Jugoslavijo s pomočjo 'žandariev. Oremo na celi črti v kolobarju. Raznolikost v svojstvih in razvoju enega in drugega dela jugoslovanskega plemena se kaže očitnejše in očitnejše. Mesto, da bi se delalo za izenačenje razlik v zmislu celokupnega povzdiga in napredka naroda, se na celi črti pritiska k tlom vse, kar siH naprej, k napredku ln blagostanju. Kriza je evidentna na vseh poljih, .kulturnih, političnih, gospodarskih. Zlasti gospodarskih. Tu divjamo slepo v prepad, ne da bi se najmanj zganili. Stojimo po zaslugi naših dalekovidnih politikov In vladnih mož pred malodane neizbežnim finančnim polomom. Revolucija na Ogrskem, zaseganje občllnih sredstev po komunistični vladi Je Imelo
v posledici, da so privatniki tudi v naših bankah v hipu dvignili ogromne kapitale in Jih poskrili. Denarni zavodi so brez sredstev, večjih svot se ne more več dvigniti. Prekasno. In ne samo banke, tudi vlada sama Je brez denarja. Ne more niti plačati svojih uslužbencev. Perspektivi so temni. Slepota in zanikmost na vseh koncih in krajih in v zvrhani meri.
Ta položaj nam kaže zgovorno, da gre tudi pri nas svetovni politični in gospodarski proces svojo pot.
Računajmo s tem faktom in kot smotreni politiki čakajmo (In med tem pripravljajmo se), da se paralela padanja enega razreda ln vstajanja drugega dokonča.
Enotne taktike potrebujemo. Kongres v Bosanskem Brodu je neprijeten In nepotreben pojav. Razvoja ni mogoče forslrati, čakati moramo v zavesti, da zmaga pride, in med tem zbirati sile, premotriti položaj, jačiti voljo, hoteti zavestno In preudarno.
Vsa ljudska gibanja in velike politične spremembe so predvsem plod organizacije in priprave. Te potrebujemo. Na tem temelju bomo zidali, ln porušila ga ne bo nobena sila. Delavska organizacija naj bo pričetek nove državne organizacije.
V	prenagljenosti je negotovost uspeha. V pripravljenosti je gotovost zmage. Razvoj dela za nas, in s slino brzino. To naj si sodrugi zapišejo v srce. To bo najboljša resoiuciia...
Vršila se Je nato obširna debata, v katero so posegli sodrugi Kooač, Korun. Perdan, ŠtebI Mihevc, Kocmur, Čobal, Vratnik, Marčič, Ven-caiz, Erjavec, Žorga. Čelešnlk, Prepeluh, Gabrijel, Golouh Itd. O vsem bomo še izpregovorili.
Predlagana resolucija Je bila soglasno spredeta. Glas! se:
Resolucija.
Konferenca strankinih zaupnikov, zbranih dne 13. aprila 1919 v »Unionu« v Ljubljani vzame odobruje na znanje sklep kluba soc.-dem. poslancev v Belgradu glede vstopa v opozicijo v osrednjo vlado In Izreka svojim narodnim predstavnikom zaupanje in zahvalo za njihov odločni nastop.
Zaupanje in zahvalo pa Izreka za dosedanje delovanje tudi svojima zastopnikoma v deželni vladi za Slovenijo, ki Jih obenem z ozirom na brezmočje sedanje deželne vlade odpokliče.
Konferenca zahteva, da sklene narodno predstavništvo čim preje volilni red za konštltuanto — temelječ na principu splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice s proporcionalnim sistemom za oba spola
—	da se morejo čim preje izvršiti volitve v konštituanto.
Konferenca jemlje z ogorčenjem na znanje, da je belgradska vlada konsekventna v svoji neuvidevnost? zavrnila upravičene mezdne zahteve železničarjev. Strankina konferenca spremlja železničarsko gibanje v dosego njih zahtevkov z največjo simpatijo ln nalaga vsem svojim zastopnikom v narodnem predstavništvu, da store vse v dosego teh zahtev. Je pa mnenja, da sedanji čas til ugoden za skrajne korake delavskih mas v dosego mezdnik terjatev in to z ozirom na zunanjepolitični položaj. Konferenca odklanja vsako odgovornost, če bi politika belgradske vlade kljub temu privedla delavske mase do samoobrambe golega življenja radi preteče jim lakote.
Pismo iz Trsta.
Meddeželna konferenca slovenskih socialistov v Trstu.
Vsled dogovora med prizadetimi sodrugi Je sklical politični odbor jugoslovanske soc.-dem. stranke v Trstu na nedeljo, 6. t. m. v »Delavski dom« meddeželno konferenco vseh slovenskih socialističnih organizacij na Primorskem in Notranjskem, to je vseh organizacij v okupiranih pokrajinah. Knlerenca je bila tako si-lajno obiskana, da le bila zelena dvo-
rana v »Delavskem domu« prettsua, Zastopani so bili malodane vsi kraji in vse okoličanske vasice. Teden dni pred konferenco so se prijavljali kar trumoma sodrugi iz bližniih in oddaljenih krajev kljub temu, da je bilo mogoče naznaniti konferenco le potom lista »U Lavoratore«. Gorica in okolica, Idrija in drugi kraii Notr;.nj-ske, Kras in Vipava, Istra in Trst. Vsi ti kraji so poslali bogata iri odločna zastopstva. Konferenco ie otvoril sodrug Regent. Za predsednika je bil izvoljen sodrug Kermoli, za zapisnikarje sodruga Kleinma-yer in Bajt. Za tem je podal sodrug Regent obširno poročilo o dogodkih zadnjih šest mesecev in dodal, da poroča ne v imenu političnega odbora, marveč po sklepu prizadetih sodrugov, ki so dali nalogo političnemu odboru, da skliče konferc ;o, Tudi je dejal, da so posli sedanjega političnega odbora le provizorični in da ne želi nobene razprave o delovanju onega političnega odbora, kJ je funkcioniral v tej dobi do •'-/•-n pred mesecem dni. v,-.--* zdi, da se je treba pos pota in da nikakor nc Hali za nas sklepi prejšnja-nega odbora in izvrševaluega c. v Ljubljani. Po poročilu sodruga Regenta je poročal sodrug Klcinmaver o ustanovitvi kulturnega sveta za slovenske delavce. Za tem se le i .izvila živahna razprava, ki je traidla dopoldne in ves nonoldne do 7. ure zvečer. Razprave so se udeležili sodrugi Tuma, Milost, Kerrnolj, ;\ravs, Bajt, Štolfa, Marizza, učitelji sodr. Hreščak, Pahor ter KIeinmaycr; sodrugi Kolenc, Lonko in še mnogo drugih. Vendar je že razprava pokazala edinost v načelih in stremljenju ter jasno pričala potrebo konference. Končno je bila sklenjena enoglasno sledeča	\
resolucija:
Slovenske socialistične organizacije, zastopane dne 6. aprila 19**9 na meddeželni konferenci v Trstu so izrekle:
Početek, razvoj in izid svetovne vojne in sledečih mirovnih pogajanj so jasno pokazali popoln polom in gnilobo buržoaznega kapitalističnega sistema in buržoazne ideologije ter dokazali, da je pravična rešitev političnih, ekonomskih, kulturnih in socialnih vprašanj mogoča In tudi dana le potom diktature proletariata. Vsled tega slovenski proletarijat
1. sprejema načela in taktiko ruske proletarske revolucije ob i .rani italijanskih sodrugov in sodi agov; vseh drugih narodov, ki so neustrašeno In neupogljivo vzdržavali revolucionarna načela ustanovitelja ioc.-dem. stranke Karla Marxa;
2. pozivlie politične organizacije, da strnejo vse moči slovenskega delavstva v smeri in po poti revolucionarnega proletarijata, da bo pripravljeno uporabiti odločilne trenutke;
3. pozivlie vse strokovne, v, uo-darske In kulturne organizacije, da napno vse svoje sile za združitev, slovenskega delavstva v svoji :.redi ter ga pripravijo za združenje l cru-kimi organizacijami drugih narodov, da se skupno polaste v odločilnem trenutku vodstva in uprave vseh gospodarskih in kulturnih inštitucij;
4. ker je predpogoj zavednega dela proletarijata kulturno prenov-* ljenje in otresenje neplodne in kvarne buržoazne ideologije, uvidi konferenca kot prvo in neposredno akcijo ustanovitev proletarskega kulturnega sveta.
Končno se je izvolil širši politični odbor, ki setoii iz sodrugov: Regent, Kolenc. Vrabec Vinko (blagaj; :k), Vaupotič, Jernejčič, Sešek Tuma, Štolfa, Štravs, Bajt in Marizza. Ta-politični odbor ima le provizorne funkcile in ima nalogo, do tedaj voditi celo akciio med slovenskim delavstvom.
Konferenca je biia resnična s.i!<a položaja in hrepenenja svetovnega proletarijata, ki se ie naveličal roditi po shojenih potih in ve, da ie uri* šla njegova odločilna ura.
*
Italijanska socialistična st- nka Je imela v soboto, 4. t. m. strankino
zborovanje v veliki dvorani »Dejav-skega doma«, ki je bila natlačeno poliia. Bilo je to nadaljevanje zboro-vauia, ki se je vršilo dva dni preje v isti dvorani. Na zborovanju je pre-vladova’ duh skrajne levice komunistov. Po poročilu sodruga Pittonija se le vnela živahna razprava, Li so se je udeležili inteligenca in delavci. Zborovanje je odklonilo resolucijo sodruga Pittonija, ki je Šla za takti* co možnosti in ki ni odobravala »klepa vodstva italijanske soc.-dem. ■tranke v Italiji, ki Je sklenila, da izstopi iz internacionalnega soeiali-stinega biroa vsled kongresa v Brnu in se izjavila za novo komunistično internacionalo, predlagano po ruskem boljševiškem kongresu v Moskvi. Obratno ]e zborovanje odobrilo resolucijo, ki odobrava sklep vodstva italijanske socialistične stranke in se obenem izjavila za diktaturo proletariata. Del resolucije, je bil enoglasno sprejet. Oni del na, ki odobrava sklepe vodstva v Italiji, je bil sprejet z večino proti 2Q glasovom. Vsled tega je izjavil sodr. Pittoni, da poda kot predsednik de-tnisijo celega političnega odbora in da sam odlaga vse politične funkcije v stranki ter jih daje na razpolago novemu vodstvu.
*
Viši! kulturni svet slovenskih dci-lavcev se je ustanovil pred mesecem dni v Trstu in je sestavljen takole: Regent, Ferfolja, Sešek, Klein-inayer, Čermelj, Vaupotič, Kolenc, Gaszari in Hartmanova. Svet je že pričel z delom ter združuje kulturna društva in knjižnice v svoja področje. Nakupil je že mnogo knjig in dobil v upravo tudi bogato knjižnico društva »Balkan« ter vseh okoli-čanskih ljudskih knjižnic.
Izobraževalno delo napreduje in se ustanavljajo nova društva ali se v naših društvih združujejo bivša stara. Mnogo sreče plemenitemu delu.
*'
»Njiva« se bo imenoval tedenski družinski list oziroma družinska revija, ki jo bo izdajal kulturni svet v Trstu. Prva številka izide za velikonočne praznike ali za prvi majnik. »Njiva« bo objavljala poljudno pisane znanstvene in socialne članke, razprave, povesti, novele, pesmi in bo imela obširen pregled. Izhajala bo na 16 straneh velikega formata s platnicami. Veljala bo 1 krono. Uredniki revije bodo: profesor Čermelj, Kleimnaver, Regent. Uredništvo in upravništvo Je v »Delavskem domu«, ulica Madonnina 15.
Sestre Rdečega križa.
Dva naša prijatelja sta nam poslala dopis, ki se tiče sester Rdečega križa. Iz tega dopisa kratko posnemamo vsebino: »Jugoslavija« se je pred kratkim hudovala nad neko nadsestro Rdečega križa. Tudi v deželni bolnišnici imamo več takih sester, ki se jim lahko prav iasno dokaže njih dela usmiljenja, pa tudi to, da so napram bolnikom res prave devičice. Ce precenimo celokupno sestrstvo Rdečega križa, ga lahko pokrijemo z belim pajčolanom nedolžnosti, pa naj si bodo pod njim Slovenke ali Nemke. Za te bogoslužne m bogu - uslužne stvarice ni potreba nobene železne metle, ampak vse kaj drugega, ker se Je od njih že marsikaj lepega slišalo. Primerjamo jih lahko s tistim Neronom, ki se ie zabaval, če je videl človeka v .mukah in trpljenju. Te sestrce so nmje bolnikom streč in jih tolažit sele v drugi vrsti, v prvi pa so prišle zdravit oficirje in sebe zdravit z ofl-cifji. To je bil njih ideal. Bolnikom, vojakom, so pridno stiskale rožni venec v roke, mu ga obešale okrog vratu. Ce se je lepo udal, so bile zanj polne smeha, polne tudi dobre posti ežbe. Če se Je stanje bolnikovo poboljšalo, dobival je boljšo hrano in tudi z darili so bile take sestrce prav radodarne. Če pa se kdo ni prav vnemal za paternošterčke. Je moral vedeti, da bo moral napol ozdravljen iti na cesto. Taka so bila dela usmiljenja rdečih sester in so še danes, dela krščanskega usmiljenja. Take so bele dušice, ki nosijo na hrbtu težki, rdeče pobarvani križ. “7 Tako usmiljen je bil tudi Leopold
II., kralj Belgijcev, človek, ki se je prišteval med krščanske usmiljence. pa je po Kongu v Afriki hladnokrvno pustil pomoriti otročiče. Lahko ga stavimo za oboževanca legije sester Rdečega križa ...
Trgovski promet z inozemstvom.
2e več mesecev je vladala nejasnost, kako se vrši trgovski promet
z inozemstvom. Ker smo v Sloveniji bili v tem oziru s tesnimi vezmi vezan! na Nemško Avstrijo. Hrvatje pa na Madžarsko, je centralna vlada
kot zaveznica antanfe bila v težkem položaju, ker je hotela ugoditi deloma nam, deloma antanti. Centralna vlada je uvidevala, da se ti ozki, stoletja trajajoči trgovski stiki ne dajo kar čez noč odrezati, čeprav so zavezniške velevlasti silile na to, da se do sklepa miru ukine ves promet s sovražnim inozemstvom. S sklepom ministrskega sveta z dne 7, marca se Je vprašanje trgovskega prometa z inozemstvom dokončno uredilo in veljajo doslej naslednja pravila:
Centralna uprava za trgovski promet z inozemstvom posluje odslej kot centralni organ v Belgradu in ima podružnice na sedežih pokrajinskih vlad. Za Slovenijo posluje kot podružnica Prehodnogospodar-ski urad v Ljubljani, ki je že doslej dajal izvozna dovoljenja. Principa, pod katerima, se dajo izvoznice, sta v glavnem dva. Za neprijateliske države in za države s slabo valuto, to so Madžarska, Nemška Avstrija, češkoslovaška in poljska republika, se dovoljuje izvoz le na podlagi kompenzacij in rekompenzacij, to se pra-vi, med našo in med temi državami se sklenejo dogovori v večjem okviru za izvozno blago, ki ga naša država lahko utrpi proti uvozu blaga, ki ga naša država nujno potrebuje. Fakturna vrednost uvoženega in izvoženega blaga mora biti ista. Izvoz v države z zdravo valuto ie za naše eksportno blago dovoljen. Obračun z državami prve vrste se izvrši na ta način, da se v vsaki državi določi po en denarni zavod, katera morata skrbeti, da se vsi računi pokrijejo z blagom ne pa z gotovino. Za kupčije z Nemško Avstrijo oskrbuje za zdaj ta obračun Jadranska banka v Ljubljani. Oni trgovci, katerim se dovoli izvoz izključno za zdravo valuto, morajo to odstopiti devizni centrali ki bo te zahtevke porabila za plačilo onega blaga, ki ga je treba v dotičnih državah nabaviti.
Kakor smo zgoraj povedali, razdeli centralna uprava vsled takih dogovorov uvoženo blago na posamezne pokrajine, istotako določuje kontingent blaga, ki se izvozi na posamezne pokrajine. V okviru teh kontingentov izdajajo potem podružnice izvozna dovoljenja. Radi evidence izdajajo centrala in podružnice za vsak izvoz izvozne izkaznice, ki jih mora pošiljatelj pridelati tovornemu listu. le izkaznice so iavne listine m se vsaka zloraba kaznuje po kazenskem zakonu. Pripomniti je, da se bodo izkaznice izdajale i ;mo solidnmi državljanom, ki imajo pravico za trgovske posle z dotičnim blagom. Taksa za vsako izdano izvoznico oziroma za vsak vagon izvezenega blaga znaša 4 dinarje. Cle-?. Postopanja pri izvozu je pripomniti, da mora kupec, predno se blago natovori m odpravi, deponirati pri zavodu svoje države, ki Je določen za obračun kompenzacijske trgovine, okrogli znesek, ki približno odgovarja fakturni vrednosti kuolje-nega blaga. Istočasno mora javiti temu zavodu, pod katerimi pogoji «e sme ta znesek izplačati v našo državo. Dotični zavod v inozemstvu
na«5CH « 0 .8v°Je zastopnike v naši državi ter izplača na podlagi od kupca določenih pogojev (n. pr. izvoznega dovoljenja, duplikata tovornega lista itd.) ta znesek prodajalcu.
rrav tako mora pri uvozu kupec deponirati pri v to določenem zavodu v naši državi okrogli znesek, ki približno odgovarja fakturni vrednosti kupljenega blaga. Istočasno naj sporoči temu zavodu, pod kakimi pogoji se sme ta denar izplačati v dotični tuji državi. Naš denarni zavod obvesti o tem svoje zastopnike v tuji državi ter izplača na podlagi od kupca določenih pogojev ta znesek prodajalcu.
S to uredbo je sedaj trgovski promet z Inozemstvom natančno določen in bo Prehodnogospodarski urad kot podružnica centralne uprave v okviru kontingenta, ki ga določi centralna uprava, odslej dajal izvozne izkaznice.
r P^kodnogospodarski urad bo v listih objavil kontingent različnega blaga, ki ga sme za izvoz dovoliti in določil rok, do katerega se DroSii'2 za izvoz lahko vlagajo. Glede blaga ki ne bo v kontingentu in za katero ni v naši državi nobene porabe, bodo pozneje sledila pojasnila. Na vsak način se bo ta urad potom deželne vlade potrudil, da bo smel poleg večjih dogovorov sklepati tudi manjše kompenzacijske pogodbe.
Pripomniti še moramo, da se sme vršiti izvoz ie po železnicah ali na adjah, ne pa z vozovi, pošto ali na kak drug način.
Naša vlada Je izrekla glede načina prometnih sredstev svoje pomisleke in zahtevala, da se dovoli izvoz tudi po pošti, ker je tu mogoča prav tako zanesljiva kontrola kakor itt železnici. Prav tako se le nasvetovalo, da se taksa za manjše po-
Šiljatve n. pr. kosovno In reftirtro blago zniža in po vrednost! do 50 K, 200 K in čez gradnira.
Politične vesti.
Jugoslavija.
Kongres komunistov Jugoslavije.?
Zemun, 14. aprila. (Brzojavno poročilo.) Ker Je vlada prepovedala
kongres komunistov, ki naj bi se vršil o velikonočnih praznikih v Bosanskem Brodu, so sklicatelji (dr. Žkko Topalovič) sklenili, da se isti vrši o velikonočnih praznikih v Belgradu.
Zakai na! pripade Reka Itallil.
LDU. Bern. 14. Jugoslovanski tiskovni urad v, Parizu poroča: »Temps« objavlja dolgovezno pismo bivšega poslanca mesta Reke v ogrskem parlamentu Andreja Ossoi-nacka, kot odgovor na ekspoze Trumbiča. V tem pismu skuša Ossoi-nack dokazati italijanski zuačaj Reke in pravi, da se Hrvatska in Slavonija udeležujeta reškega trgovskega prometa samo s 7%. Iz tega sklepa, da mora Reka pripasti Italiji, ki jo bo preustrojila v prosto luko.
Otvoritev Jugoslovanske razstave v Parizu.
LDU. Bern, 14. Jugoslovanski
tisk. urad v Parizu javlja: Predsednik francoske republike Poincare Je
v	soboto v prisotnosti generala Pe* nelona, načelnika pariškega občinskega sveta Chassaigne - Govcr.a, prefekta Seine Autranda in ministra Lafferra otvoril razstavo jugoslovanskih kiparjev, na kateri je zastopan najbolj Meštrovlč. Poincure je sprejel Jovanoviča, Rosandiča, Križmana in več drugih Jugoslovanskih umetnikov ter poslanika Ves-niča.
Po svetu.
Bidgsrska AIzacija-Lorena.
LDU. Bern, 14. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu javlja: Kakor poročajo iz Sofije, soglaša vse bul-garsko časopisje z Danevem, ki je izjavil: Macedonija, zasedena po dednih sovražnikih Srbih, kakor tudi Dobrndža, katere so se zopet polastili Rumuni, bo ostala vedno cilj hrepenenja Bulgarov, njih AIzacija-Lorena. Nikoli se ne bodo odpovedali rodovitnim poljanam Macedonije in še manj pristanišču Kavali.
Razslava čehoslovašklli umetnikov na Dunaju.
Dunaj, 14. (ČTU.) V poslopju če-fioslovaškega poslaništva v Lobko-vicevi palači je danes dopoldne ob navzočnosti ententnih misij z generalom Segrejem na čelu, čehoslo-vaški pooblaščenec na Dunaju, Tušar otvoril razstavo čehoslovaškiti umetnikov. Svečanostni otvoritvi so med dr. prisostvovali tudi zastopniki oblasti, podjetij in društev na Dunaju, čehoslovaški umetniki in meceni.
Poljaki zapuščajo Tešin.
LDU. Praga, 14. (ČTU.) Po dospelih poročilih so Poljaki jeli zapuščati Tešin .
Vsled krvolltia.
LDU. Košiče, 14. (ČTU.) Parlamentarci madžarskih čet in čehoslovaški zastopniki so se domenili v Ostrogonu, naj se med demarkacijsko črto in madžarskimi postojankami ustanovi poseben nevtralen pas, da se na ta način preprečijo spopadi in nepotrebno krvolitje. V smislu tega dogovora so se madžarske čete umaknile in pustile v slojih postojankah Ie straže.
Na Bavarskem zmaeala HoHrnan-nova vlada.
LDU. Weimar, 13. (WU.) Bavarska vlada je izdala proklamacijo: Bavarskemu narodu 1 Monakovska posadka je pometla nasilno vlado v Monakovein. Namere tujih vsiljen-cev so se izjalovile. MŠnakovo in vsa Bavarska diha svobodneje Moč prave vlade Hoffinannove je prodrla z elementarno silo tudi v Monako-vem. Vse dosedanje odredbe sovjetske vlade so brez veljave. Bavarci! Ostanite zvesti vladi Hoffmannovi, združite vse svoje sile, da se prepreči povratek pravkar poražene nasilne vlade in da se vladi omogoči vzpostavitev raztvarjene bavarske države. Le red in delo vodita do uspeha.
LDU. Berlin, 14. (DunKU.) Kakor
poroča »Lokalanzeiger«, se je izvršil padec bavarske vlade svetov popolnoma mirno. Monakovsko preLI.ul-stvo je izvedelo za preobrat šele zjutraj s plakatov posadnega sveta.
LDU. Nlirnberg, 13. (DunKU.) Poročilo tretjega armadnega zbora (Monakovo) javlja, da se je uprla monakovska posadka proti o jd-nlemu ‘svetu. Posadka ie posuwila
vojaŠko dUrfafnra Iti se Je zavzela za
Hoffmannovo ministrstvo. Akcija za zopetno pridobitev mesta se Je uvedla in se uspešno nadaljuje. Ministra za zunanje stvari dr. Lippa so vtaknili v blaznico. Dr. Levin je baje ušel. Voditelji vlade, med njimi Lan-daver, Wagner in Mlihsam so bili aretirani. Skupno le bilo aretiranih 16 oseb.
Nemiri v Duesseldorfu.
LDU. Duesseldorf, 13. (DunKU,) Včeral so zopet streljali iz oken in streh na mestne ceste. Glavni kolodvor so obstreljevali is sosednje vojašnice, pri čemur Je bila ena ci vilna oseba ubita, dve težko in ena lahko ranjena. Na večer in ponoči so vladne čete nadaljevale boi proti špartakovcem, ki so se utaborili v mestnem delu Oberbilk. Danes proti deveti uri dopoldne se Je začelo izredno močno streljanje s topovi in metalci min. Vladne čete so zavzele po kratkem času trg v Oberbilku in so razgnale Špartakovce. Ceste, zlasti Kolinska cesta so zelo poškodovane. Vladnim četam se le malokdo še upira. Imele so tudi le malo število ranjencev. Nasprotno ]e bilo oddano bolnišnicam mnogo civill stov, med njimi tudi pri stvari neude Ieženih. Špartakovci so zbežali včeraj v smeri proti Ellornu.
Obsedno stanje nad DraždanL
LDU. Nauen, 13. (Brezžično.) Saksonsko celokupno ministrstvo Je proglasilo na draždansko prebivalstvo nastopni manifest: Ministra Neuringa so usmrtili na zverinjski način. Tako počenjanje izziva vlado k najstrožjhn odredbam. Ob3edno stanje Je razglašeno. Prosimo prebivalstvo, da miruje. Vlada bo takoj odredila vse potrebno za vzdržar*e miru in reda.
Mednarodna zakonodaja.
LDU. Bern, 13. 'Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu javlja: V petek je razpravljal svet četvorice o vprašanju saarske kotline. Končnega sporazuma ni bilo. Saarska kotlina bo imela lokalno upravo pod francoskim nadzorstvom. — Popoldne Je konferenca v plenarni seji sprejela poročilo komisije za mednarodno zakonodajo. Konferenci je bilo predloženo nastopnih 9 resolucij, katere bo vsebovala tudi pogodba preliminarnega miru: Človeško delo ne sme niti de iure, niti de faeto veljati za kučijsko blago; delavci in delodajalci imajo popolno pravo združevanja; otroci pod 14 leti sc ne smejo nameščati kot delavci niti v trgovini, niti v industriji: delavci imajo pravico do take plače, kakoršna odgovarja stopnji civilizacije njihovega časa in njihove pokrajine; enaka plača za enako delo brez ozira na spol delavcev, in sicer v količini in kakovosti; vsak delavec ima pravico do nedeljskega počitka, v primeru, da je to iz tehničnih razlogov nemogoče, popolnoma enakovreden počitek vsak teden; osemurni delovnik v industriji, tako da število delavnih ur na teden ne prekorači 48; enakopravnost inorodnega delavca z domačim, ako ima prvi postavno pravico priselitve: nadzorstvo dela v vseh državah. To nadzorstvo obsega zlasti tudi ženske.
Ženeva bo sedež zveze narodov.
LDU. Bern, 14. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu javlja: Komisija za zvezo narodov je imela snoči plenarno sejo pod predsedstvom Wilsona. Na vprašanje, kateri jezik bodi uradni jezik zveze, je bil stavljen predlog, naj se določi francoščina, toda komisija Je izjavila, da ni kompetentna in Je odstopila to zadevo konferenci. Razpravljalo se je tudi o vprašanju, katero mesto bodi sedež zveze narodov. Belgijski minister za zunanje stvari Hymaiis je zahteval odločno, da mora biti sedež zv eze narodov Bruselj, dočim se Je Wilson potegoval za Ženevo, ki Je bila končno tudi izbrana z 12 glaso-
vi	proti 7 glasovom. Francija. Bel čila, Kitajska, Portugalska in ČehoJo-vaška so glasovale za Bruselj. Amerika, Angleška, Italija, Japonska, Srbija, Grška, Rumunija in Brazilija pa za Zenovo.
Kdaj bo objavljena mirovna pogodba.
LDU. Bern, 14. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu javlja: Pričakuje se, da bo koncem tega tedna v svetu četvorice dosežen sporazum v vseh najvažnejših vprašanjih. Nato bo določen dan, ko bodo pozvani nemški delegatje v Versailles. Besedno mirovne pogodbe nc bo oLjav-Ileno prej, dokler ne bo predloženo Nemcem.
Zelo pomembno?!
LDU. Lvon, 14. (Brezžično.) Zupan mesta Bukarešte je sporočil brzojavno predsedniku francoske republike, kakor tudi francoskemu mini- 'l
strsKemn predsedniku, da. bodo V; kratkem v Bukarešti prekrstili dve ulici, in sicer eno v Pcjncarefevo ulico, dmgo pa v Clemenceaujevo ulico.
S vef četvorice.
LDU. Pariz, 13. (DunKU.) Po poročilu o političnem položaju se ie svet četvorice posvetoval včeraj dopoldne in pcpoldne in najprvo dognal vprašanje glede saarskega ozemlja. Francija bi dobila uporabo premogovne kotline za vse čase in lastninsko pravico rudokopov, Dobila fcj tudi, kakor poročajo angleški listi, deželno upravo za 15 let. Prebivalstvo naj bi glasovalo o svoji bodoči državni pripadnosti. To rešitev je zahteval tudi Wilson. Navedena poročila niso resnična, izvzemši dobo uprave po Franciji. V financiel-nem vprašanju so dosegli državni voditelji sporazum glede vsote, Li jq bo morala Nemčija plačati v preliminarnem miru, in sicer kot kritje za vso odškodnino, ki se bo določila šele pozneje. To kritje bi ne znašalo manj kakor 125 milijard frankov in naj bi se oddajalo v letnih obrokih v zlatu, v tujih vrednotah, v sirovinah ali v. inozemskih kreditnih papirjih, Upa se, da dobi Francija za odškodnino tri petine teh zneskov. Kakor meni «Agence Havas«, je uspeh dosedanjega soglašanja v Parizu važno znamenje za srečen izid posvetovanj in za željo aliirancev, da bi kmalu dosegli pomembne sklepe. Llovd George odpotuje dne 15. t. m. na Angleško, vrne se pa bržkone že 18. t m., tako da se posvetovanja ne bodo zakasnila.
Charta lige narodov.
LDU. Pariz, 13. (DunKU.) Zastopnik lista *New York Heraki«, ki deluje pri mirovni konferenci, jo vpogledal načrt za zvezo narodov, ki se imenuje sedaj Charta lige narodov. Najvažnejša izprememba je ta, da odslej ne bo nobene razlike plemen. Glede Monroejeve doktrine in njenega sprejetja v načrt zveze narodov angleška delegacija po informacijah zastopnika ne bo ugovarjala. Sicer pa so v novem besedilu pomembni nastopni členi: člen 3. določa rok in kraj setankov. Člen 4, določa, da bo svet sestavljen iz zastopnikov Britanije, Francije, Italije, Japonske in iz zastopnikov štirih narodov, ki so člani zveze. Člen 8. se bavi z omejitvijo vojnih priprav * nekaterimi izpremembami prejšnjega besedila. Člani zveze se morajo zavezati, da bodo oddajali popolnoma resnične podatke o stanju vojnih priprav na kopnem in na morju. Člen 12. zahteva, da se spori, ki bi mogli privesti prelom odnošajev, predloga razsodišču ali svetu zveze narodov. Na noben način se ti spori ne smelo pred tremi meseci po sklepu razsodišča odločiti z vojno. Člen M, predvideva ustanovitev stalne1:* mednarodnega sodneaa dvora. Čbii 18. je po želji polkovnika J1 usa predelal lord Robert Cecil. V kulturi najviše stoječi narodi bodo varuhi primitivnih narodov; pri tem se bo oziralo na sredstva, na zemljepisno lego mandatarja itd. Člen 25. ugotavlja enakopravnost moških in ženskih v častnih in v plačanih službah. Člen 26. je dobil dostavek, ki veli. da sme vsak član zveze narodov z dveletno dobo Izstopiti iz zveze narodov, to pa le, ako je izpolnil vss svoje mednarodne obveznosti, zlasti proti zvezi narodov.
Irska — samostojna republika.
LDU. Bern. 13. (ČTU.) Vodja Sinnfejnovcev De Balera je izjavil v seji, ki se je dne 9. t. m. vršila v Dublinu, da se je na Irskem ustanovila samostojna irska republika. Irska ima svojo lastno na volji ljudstva slon eCcr vlado.	’
L!oyd Georges odpotoval.
LDU. Bern, 14. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: Llovd George odpotuje danes v London, kjer bo poročal v parlamentu o delovanju konference. V Pariz se vrne 16. t. m.
Ruske čete vkorakale v Krim.
LDU. Nauen. 14. (Brezžično.) Ka-<ot poročajo ruski listi, so vkoraka-e sovjetske čete v Krim. Bele garde so se umaknile. Mariopol je zasedla rdeča armada, pristanišče je pa še v. posesti ententnih čet ki so brezuspešno posegle v boj. Kakor se nadalje poroča, so bile pri obrambi Odese, a.tero so med tem zavzele ideče čete, zaposlene štiri francoske Križarke in grške čete. — Pri Berdiče-vu so se bojevali težki boji. pri Lutrih so bili baje poraženi štirje oolkl generala Petljure. Nadaljujejo se sabotaže upornikov v Petrogradu, razdejanja mostov, vodovodov in
pU-1.-*,;• .m-i (vntra!
Agitirajte na e
Iz časopisja.
V	»Slovenskem Narodu« priobčuje dr. Pipenbacher članek: »Vse kar ;e prav in prikazuje krivično sorazmerje med častniškimi in uradniškimi plačami. Sedaj dobiva nižji neoženjeni častnik za hrano 12 di-r/arjev dnevno, to je po 1 :2Yz7o kurzu 30 kron na dan! Oženjeni dobe povrh tega še za ženo in vsakega otroka 1 dinar dnevno; višji gažisti pa dobe kar 16 dinarjev dnevno; to ie 40 K! Razen tega so nabavne prilike pri vojakih najmanj 100% ugodnejše kot za civilista. Dr. Pipenba-cher pravi: Moj neoženjeni učenec, ki je napravil pred štirimi leti maturo in je star 23 let, dobi 300 K mesečno več in če še računam razne nabavne ugodnosti, 700 K mesečno več kot jaz z univerzo in 23 službenimi leti. — Faktično poročniku pride mesečno ca 1500 K. Mi jim nismo nikakor nevošljivi za tako plačo, ali da je sorazmerje med plačami častnikov in civilnih uradnikov, pa delavcev prav kričeča, to moramo po-vdariti. — Če je treba trpeti naj trpe vsi in trpljenja bo potem le pol. Da bi se en stan favoriziral na škodo drugih, tega v demokratični državi ne moremo trpeti!
Dopisi.
Kranj Škofja Loka. Tukajšnji »Zvezarji« cvilijo in jokajo v svojem glasilu z dne 28. marca, češ, tadi na naših progah strašijo socialisti. Radi priznamo, da vas je strah, ker imate slabo vest; vedite, najmanj 90% nas ie že v Splošni žel. organizaciji in kar jih še ni, bodo gotovo prišli v. naše vrste, ker so prišli do spoznanja, da jih vi pitate samo z neslanimi besedami in praznimi frazami. Svetujemo vam, da preštejete seznam vaših članov in smo prepričani, da vam bo vaša bahavost prešla iz domišljavih glav. Kakor nam ie znano, imate še vedno v številu sodruge, ki so že zdavnaj včlanjeni nri nas. Da je naša sumja opravičena, svedoči to, da nekateri Se vedno dobivajo vaš list, akoravno so ga že neštetokrat odklonili. Govorite nekaj, da se pri nas drže člani s silo. Kaj pa je to, da pri vas kar sami od sebe zalagate mesečne prispevke za člane, katere ste imeli svoj čas na progi? To je delal nam dobro znani odbornik vaše »Zveze«
V	Škofji Loki in potem šele potom prožnega obhodnika iztirjeval zneske. dokler se vam ni popolnoma odrekel. Ne hodite toraj z vašim maslom na solnce, saj ga imate toliko, da se vam že v senci taja. Gotovo vam ni všeč, da naša armada dan za dnem narašča tudi v Kranju in da smo mednarodni. Mi se mednarodnosti delavstva veselimo, a vi se tega bojite, ker imate slabo vest in dobro veste, da kadar bo vse delavstvo mednarodno organizirano, vara bo zamašilo vaša široka usta. Kar se pa vaših stolčkov tiče. nam niti na misel ne pride, da bi mi plezali po vaših hrbtih nanje. Le obdržite si jih. To vam pa svetujemo, da jih dobro čuvate, ker ni več daleč čas, ko potegne veter in vas bo odnesel s stolčki vred. Kakor svoj čas prerok Jeremija Jeruzalemu, tako vam kličemo tudi mi! Spokorite se, zakaj dnevi in ure vaše slave so vam šteti, delavstvo je izpregledalo in vam obrača hrbet. Kmalu boste ostali sami v vaši Zvezi. Naše sodruge pa pustile v miru, potem vas borno pustili tudi mi, razumete liberalčki
Sava na Gorenjskem. Vodstvo tovarne Kranjske industrijske družbe, je prosilo, kakor Je razvidno iz razglasa, ki ga je nalepilo po oddelkih v tovarni, vlado oziroma poverjeništvo za socialno skrb, za dovoljenje, da bi v nekaterih oddelkih delavstvo delalo 12 ur dnevno za dobo osmih tednov. Utemeljuje to svojo prošnjo s tem, da nima v. to svrho potrebnega kvalificiranega delavstva. Delavstvo se je vsled tega po tovarni nalepljenega razglasa zel<| razburilo, zakaj ono ve, koliko je pri vsem tem resriice. Ako nami ec prosi delavec, ki je izučen, za delo v valjarni, kjer hoče tovarna, na, j,m se dela 12 ur, se mu odgovori, da se ga ne rabi. In koliko iz-učenih aelavcev za te obrate pa dela zunaj! Pri vsem tem pa je v teh obratih tudi iu, da se prične z delom in se dela nekaj tednov v obratu, ko pa zmanjka blago, pa se obrat i stavi-m dotični delavci morajo iti iz obrata ter morajo potem opravljati vsakovrstna dela za dokaj nižje plače kakor jih imajo v svojih obratih 1 Sedaj
pa naj bi delavstvo 'delalo 12 ur dnevno, da bi bilo preje postavljeno izven svojega obrata na prosto in bi robotalo tam v slabem in dobrem vremenu za dokaj manjše plače!? Priporočamo vodstvu tovarne naj preišče, koliko ima zunaj za tc obrate izučenega delavstva, in da, ako kdo prosi dela v omenjenih obratih, se ga tja postavi! V prvi vrsti pa priporočamo tovarni to, na) delavstvo sedanjim razmeram primerno pošteno plača, da bo delavstvo moglo ob tej draginji živeti! Na ta način bo tovarna imela takoj zadostno množino potrebnega delovnega materijala! — Tukajšnje delavstvo je tudi odklonilo sedanjo ..moko, ker se Je ista silno podražila. Ženske so naravnost prepovedale izdajo iste in so zahtevale, naj se jim da moka po prejšnjih cenah. Delavstvo je splošno mnenja da vlada, ki je na zadnje delavske zahteve dovolila 150.000 K kot priboljšek na živila, išče sedaj pri drugi strani dobiti imenovano vsoto nazaj. Razburjenje je velikansko, češ, od ene strani se nam vlada laska in nam na naše zahteve daje nekako miloščino, po drugi strani pa nas tepe z bičem. Vso krivdo o neznosni draginji pripisuje tukajšnje delavstvo na račun vlade, ki bo tudi nosila vse posledice nemirov . . .
Hrastnik. »Slovenski Narod«, »Jugoslavija« in »Nova Doba« se v raznih poročilih iz Hrastnika zaletavajo v naše sodruge steklarje. Ti ljudje menijo, da so steklarji nekaj manjvrednega kot drugi ljudje. Očitek glažar, ne bo ponižal naših so-drugov. Grda neresnica pa je, da bi se koga izzivalo in pa da ne bi bili varni na domačih tleh. Ce kdo zavpije živijo boljševiki, zaraditega se vendar ne smejo že vsakomur hlače tresti. Steklarji pa so iu ostanejo zavedni sodrugi. Radi drugih stvari ne odgovarjamo, za dejanje posameznika nismo vsi odgovorni.
Reihanburg. Pri nas imamo žensko, ki igra prav pridno vlogo špi-jona. Je namreč to žena nekega rudniškega voznika. Kar se zgodi v rudniku, nese gorko v pisarno in tam na vse kriplje denuncira. Seveda stanuje v rudniški hiši in se tudi tam šopiri kot jež. Sama hoče imeti kar več sob in zato vedno in povsod deluje na to, da bi izrinila iz stanovanja stranko, katere stanovanje jej diši. Iu to dela ta ženska danes, ko vlada pri nas največje pomanjkanje stanovanj. Za sedaj le toliko. Svetujemo tej nežni stvarici, da preokreue bolj na desno, sicer bi bili primorani, poseči globlje v predale in navesti marsikaj, kar Ji gotovo ne bo všeč.
Več rudarjev.
Shod pred Mestnim domom.
Za nedeljo, 13. t. m. je sklicala krajevna politična organizacija jugoslovanske socialno demokratične stranke za Ljubllano In okolico na
3.	uro popoldne na Cesarja Jožefa trg pred »Mestnim demonu ljudski shod z dnevnim redom: 1. aprovi-zacija, 2. mestna jubilejska ubožnica, 3. volilna reforma za občinski svet ljubljanski.
Ta shod je s svojo muogubrojno udeležbo dokazal, kako veliko je zanimanje prebivalstva za gospodarstvo v ljubljanski občini. Večtisočglava množica — udeležba se je cenila do 6000 oseb! — je dostojno iu mirno manifestirala za to. da se odpravijo kričeči nedostatld v apVovi-zaciji in mestni jubilejni ubožnici v Japljevi ulici ter da se takoj izveiie volilna reforma za ljubljanski občinski svet.
Po izvolitvi predesedstva je poda! sodrug Mihevc jasno in žalostno sliko današnje aprovizacije, razložil ljudstvu krivično in neumestno razdeljevanje konsumentov v razrede z lepo in slabo oblek s klobuki in rutami, ter ožigosal nered in nesnago v posameznih pekarskih obratih. Zahteval Je, da se I. ia II. uradniška skupina unificirata z D in C skupinama in da se ne dela nika-kih krivičnih razločkov.
Sodrug K o c m it r je izpopolnil poročilo sodruga Mnihevca in nato referiral o žalostnih razmerah v ju-bilejski ubožnici v Japljevi ulici. Imamo sicer še drugo mestno ubožnico na Karlovški cesti, ki je velika slabše opravljena od moderno urejene jubilejne, toda pritožbe o njej so zelo redke, ker jo upravlja mož, ki ima vsaj nekaj uvidevnosti in socialnega čuta. 2e hišni red jubilejne ubožnice je tak, da spominja na za-
por, ne pa na zavod, ki naj zagotovi največjim revežem in revam, starčkom in starim ženicam, vsaj nekaj brezskrbnih dni na koncu njihovega življenja. Iz razburjenja zborovalcev je bilo posneti, kako veliko sočutje vlada med prebivalstvom za te najrevnejše in vse podpore potrebne ubožce. Ta avgiiev hlev Je treba pomesti radikalno in takoj. Tem revežem se mora zagotoviti življenje, ki je človeku podobno in človeka vre’d-no. Sodrug Kocmur kočno zahteva, da naj se nadpaznika jubilejne ubožnice takoj odstavi, ker spada pred javno razsodišče, kjer naj ga doleti zaslužena kazen.
O volilni reformi Je poročal so-drug S t e b i , ki fe v kratkih potezah podal sliko moderne komunalne politike in pojasnil predlogo soclal-no-demokratičnlh občinskih svetnikov ljubljanskih o volilni reformi.
Ko je še sodrug Perdan obvestil zborovalce, kaj Je vse našla preiskovalna komisija v skritih zalogah mestne jubilejne ubožnice, ter kako postopata nadzornik Trdina !n ubožnična kuharica Neža Primc z ubožci, je sodrug Kocmur po preči-taniu resolucije zaključil ta .vrlo uspeli shod.
Resolucija in predlog sodruga Mihevca, ki ga bodo stavili soc.-dem. Člani v prihodnji seji aprovizačnega odseka, sta bila soglasno sprejeta. Oboje je danes predsedstvo shoda izročilo gospodu županu dr. Ivanu Tavčarju. ,
Glasita se:
Predlog sodruga Mihevca za mestni aprovizačni odsek, odobren od ljudskega shoda dne 13.. aprila 1919 popoldne v Ljubljani na Cesarja Jožefa trgu.
»1. Izvoli se pododsek, obstoječ iz po enega člana vsake stranke in mestnega aprovizačnega urada. Ta odsek naj pregleduje in ugotavlja vse zaloge.
2. Ta pododsek ima kontrolo nad enako razdelitvijo živil in vodi evidenco o zalogah. — Temu pododae-ku imajo torej mestni aprovizačni uradi poročati vsak dan o prejemkih in izdatkih živil. Pododsek poroča na vsakokratnih sejah v aprovizač-nem odseku o zalogah živil in vseh važnejših spremembah.
3. Pododsek določa one vrste udeležnikov, ki Jim pripada oo oko-liSeinah kak priboljšek (n. pr. bolnikom, nosečim, otrokom, težakom itd.). K svojih sejam lehko povabi ve-ščake, kakor: zdravnike, učitelje itd. s posvetovalnim glasom.
'4. Če ugovarjata dva pododse-kova člana proti kakemu priboljšku oziroma zvišani dajatvi, pride zadeva pred plenum.
S. Pododsek Je permanenten in uraduje vsak dan po eno uro, ker mora sproti reševati tudi prošnje za morebitne nujne miboljške oziroma zvišane dajatve.«
Gospodu županu dr. Ivanu Tavčarju v Ljubljani.
»V nedeljo, dne 13.. aprila 1019 popoldne se je vršil na Cesarja Jožefa trgu v Ljubljani ljudski shod z dnevnim redom: 1. razmere pri ljubljanski aprovizaciji 2. razmere v mestni jubilejski ubožnici v Japlievi ulici, 3. reforma volilnega reda za občinski svet ljubljanski, ki ga je sklicala krajevna organizacija jugoslovanske socialno - demokratične stranke za Ljubljano in okolico.
Shod, ki se ga ie udeležilo nad 5000 oseb vseh stanov in poklicev, je soglasno iu brez ugovora sprejel sledečo
, resolucijo:
Na ljudskem shodu pred »Mestnim domom« v Ljubljani dne 13. aprila 1919 popoldne zbrani zborovalci zahtevajo:
1. da se takoj izvede prepotrebna -volilna reforma za občinski avet mesta Ljubljane v zmislu od kluba socialno - demokratičnih občinskih svetovalcev stavljenega predloga:
2. da s<3 seje odseka za volilno reformo javne in vsakomur pristopne;
3. da se nadzornik mestne jubilejne ubožnice takoj odstrani s svojega mesta, znani očitki pa preiščejo od komisije, sestoječe iz pripadnikov vseh strank;
4. da se mestni aprovizačni odsek izpopolni v zmislu od današnjega shoda odobrenega predloga, ki naj ga stavijo socialno-demokratični za^ stopniki v prvi prihodnji seji tiga odseka;
5. da se vse mestne aprovkacije unificirajo;
S. 3a se setfanfi vodja mesldte aprovizacije, k. Trdina, takoj odstrani s tega mesta.
Predsedstvu shoda se nalaga, fra priobči resolucijo g. županu dr. Ivanu Tavčarju v vednost.
Pod točko 4. omenjeni predlog se nahaja v prlgibu.
Izvršujoč s tem dani nam nalog, priobčujemo gospodu župana teso-lucijo in predlog v vednost.
Ljubljana, dne 13. aprila '1©S,
Za predsedstvo shoda: Kocmur, s. r., predsednik; Kregarjeva, $. r„ podpredsednica; Rakovčeva, s. jr., zapisnikarica.
O	posameznostih in uspehu fe akcije bomo še poročali. Ljudstvo si ne da več kratiti svojih pravic, najmanj pa pravico kontrole nad ustanovami, ki se živo tičejo celokupnosti, predvsem delavskih slojev
O slovenskih invalidih.
Za članek, ki je bil objavljen v »Napreju» št. 84. dne 12. t. m. »Vojni invalidi in vojaški delavci«, se iskreno zahvaljujemo. Vse točke, navedene v tem spisu, odgovaijajo popolni resnici. Ker širši javnosti ni znano o naših razmerah, podamo nekaj pojasnil glede ravnanja z nami, prijaznosti in spoštovanja, ki Jih uživamo pred poklicanimi oblastmi« slovenski invalidi. Omenjati bi Imeli pač mnogo, a dosedanje razmere so nas dovedle v popolen obup, zato bodi povedano ie glavno, kar nam leži že dolgo časa na srcu.
Nahajamo se pod vojaško upravo države SHS, to pa le v toliko, kolikor se tiče gotovih predpisov in discipline, le plača nam je ostala za spomin na staro Avstrijo, ki nam Je zapustila že itak grenke spomine, in sicer reči in piši dnevno šestnajst vinarjev. S to borno plačo naj sl pro-stak-invalid preskrbi vse nujna malenkosti, ki jih potrebuje vsak dan. Tako n. pr. si mora invalid kupiti sam palico, ki velja 5 do 10 K; kje pa dobi milo, mazilo za čevlje in drugo? Res je, da imajo nekateri denar, ali kje naj Jemlje invalid, katerega oče Je preprost delavec, ki Ječi že sam pod sedanjimi cenami. Učenci, ki se uče rokodelstev In obiskujejo šole, imajo dnevno po 1 K in vsakih sedem dni 5 K. torej dobe na deset dni povprečno 13 K. Pa tudi ta vsotica mu ne ostane, ker si mora preskrbeti vse šolske potrebščine in še celo — črnilo, Kaj in koliko se nauče v teh šolah in delavnicah, bi skoraj ne smeli omenjati. Do-velj, če pravimo, škoda časa. 2e izbira šol priča, kako skrbi za nas: čevljarstvo, mizarstvo, krojaštvo, ‘ ključavničarstvo, elek trotehn ika, stenografija in strojepisje, — to ie vse, kar si moremo izbrati — ra še tega se ne nauči nihče. Dosti je drugih predmetov, do katerih bi imel marsikdo veselje in sposobnost: pa vsaj za slovenskega invalida zadostuje tol
Ako prosimo kje za službo, l.jer imaio izrečno prednost invalidi. Jo gotovo ne dobimo; zakaj že pogoji so taki, da ne moremo izhajati. .Vodijo nas mesece in mesece za nos, pošiljajo nas od Poncija do Pilata, slednjič pa dobimo prijazen odgovor: »ste prepozni, pojdite še do Kajieža!« Nazadnje, ko oblezemo vsa vodilna mesta, pa smo na tem kot poprej. Vsaka stopinja nas stane truda in — sramote. Ljudstvo na ulici nas prezira, slišimo tudi primerne opazke kot: boljševiki, ali »Poglej ga, kako se neumno mar-tra.« Toraj to nam je v zahvalo za storjeno delo. Kako naj ima petem invalid veselje do dela. sploh do življenja, ko ga prezira vsako oko.
Kakor nimamo miru na ulici, tem slabše je v našem bivališču v obrtni šoli. Stopiš v sobo, zagledaš jih 20 do 30, kakor mravelj na mravljišču. Kakšno perilo? Večkrat nam izmenjajo perilo le vsakih 14 dni in še to časih ni prosto golazni. Srajca ima le en rokav, ovratnik ne veš ali Je ona luknja na hrbtu ali res to, kar se imenuje ovratnik Spodnje hlače so časih res imenitne; ne veš kako bi se oblekel. Obe nogi v eno hlačJco
—	to ne gre — druge hlačnice pa manjka. Na obleko, če Jo dobiš, smeš biti ponosen. Novih plaščev že nismo videli, kar smo pod to upravo; starega raztrganega, na katerem se še drži sled krvi, dobiš tudi le z velikim trudom. Imamo seveda tu moč, ki nam krpa perilo, a ta opravlja vse drugo kot pa odkazano delo.
V	pisarni imamo nič manj kot — dvanajst pisačev, med njimi Je pet invalidov, ki so tara zato, da bi šle
gotove stvari hitreje svojo pot - - a kal se hoče, ko pa (davni faktorji tičijo za mizo, premišljejo in kujejo druge načrte. Tako n. pr. dobimo našo veliko plačo še le 5, 15, in 25. kesra meseca, ne pa kakor je pravilna L, 11., 21. ozir. 31. Železno metlo bi rabili tudi mi prav nujno, da bi odstranili smeti prejšnje države. Za posteljne blazine, ki so napolni, r.;- s slamo, bi bil že tudi skrajni čas. -J«* se slama premenja. Kajti nekatero so v takem stanu, da ne smeš vzdignili slame, ker pokadi se pred očmi kakor francoske takozvane mesi*, -j granate. PluvaJnika ne poznam:*. Vsaj to Je res nekaj nepotrebnega /a sobo, kjer spi 20 do 30 nož. Za -. a?-s zdravje se ne brigajo postavljeni organi popolnoma nič, mislijo pač: »CimpreJ izgine slovenski inva'i.1 tem bolje za Jugoslavijo*. Srcima Jugoslavija, ki imaš take ljubšim,..
Marsikatera težkoča bi se k-mk.:* odstranila. Navedimo le eno: Zaradi prostora. V vsaki sobi ležijo dvorna po trije na dveh posteljah; pa * !-jetneje kot pa, da bi ležala dva. klikaj nam ne dajo dopusta? O. krni*., gremo vsak dan na dopust, toda brez — dopustnih doklad. Poklicana b za to neka komisija, ki ima nalogo podeliti df;uist in pristojbine. Kie si, komisija? Zadnjikrat si bila ta konec februarja, danes, smo že sredi meseca aprila pa je še ni. Rekli pa so, da pride komisija vsakih 14 dni. Kje tiči vzrok — ne vemo. Dopustna pristojbine znašajo dnevno po 3 K. Kako pa pri zdravih vojakih? Zakaj nimamo iste plače, tisto dopustno prh stejbino kot zdravi vojaki, vsai smo vendar v predpisih še vedno kot taki. Zakaj ne dobimo, zato ker slovenski invalid ne potrebuje denarja, ko gre na dopust?
Javnost se toraj čudi in nas na* zivlie za »boljševike*. Pridi in živi tu kot moramo živeti mi! Vsakomur z veseljem odstopimo mesto. Dane! nas imenujejo z zasmehujočim naglasom boljševike. In res. imamo 1« še zaupanje v proletarijat in v njem vidimo upanje v boljšo bodočnost. Z veseljem in rauostio čakamo, da nas dovedejo naši sobrat je. v katerih očeh smo narodni mučeniki, v n|m sredino, da rias organizirajo.
»V slogi je moč* in gotovo bo tudi naša tako željna organizacija dosegla naše cilje.
Kvišku glavo, slovenski invaial, čaka te boljša bodočnost! — Sio. niški invalidi.
Dnevne vesli
— Nesreča na vlaku. Pri vh' -i št. 510 dne 12. aprila 1919, ki
ob 7. uri 40 minut zvečer iz Zidanega mosta proti Zagrebu ie eks;lodi« ral med vožnjo med Zidanim ; stom in Sevnico v vozu Ji. ra/, m smodnik, katerega je baie huda . -.ribo! neka neznana ženska. t:na t.c-a je mrtva, ranjenih in owčemh 'x okrog 30 oseb, mnogo težko. V. so bili takoj prepeljani v bolnišnici v Brežicah in Zagrebu. 4 osebe sa <; naknadno našlo težko rame;>e i a progi, katere se je tudi takoj p:
Ijalo v. Brežice.
— Komisija za začasno vodit va in likvidaciio deželno uprave i;. dovolila okrožnim zdravnikom v.\ Kranjskem draginjsko doklado v izmeri 100% službenih prejemko/, t. ]. plače aktivitetne in starostna ua-klade, pričenši od 1. januarja 1939 dalje. Istotako je komisija dovoiiia deželnim cestarjem na Kranjskem 100% povišek dosedaj uživana dra-ginjske doklade od 1. januarja .919 naprej.
—• Kuhinja za zasebno určnlfih št v o. Odbor »Društva zasebmb Sadnikov in uradnic na slovemkem ozemlju« je v seji dne 12. t. m. sklenil ustanoviti za svoje člane samce in samice obednico, ako se priglasi zadostno število udeležencev. Prispevek in cena bode odvisna od števila priglašencev, cene lokala m plače kuharice. Dobivalo bi se KsHo in večerja. Kateri članov oziroma čianic bi na hrano v tej kuhinji re-flektiral, naj se javi do 20. t. im v društveni pisarni, Poljanska cesta štev. 3.
— Izredni občni zbor proste organizacije okrožnih zdravnikov sa bo vršil v sredo, dne 16. t. m. ob 3, uri popoldne v hotelu »Union-. — Načelstvo.	;
— Komisih za preskrbo vračajočih se voinikov v Ljubljani se Je preselila s Turjaškega trga št. 4 v Gradišče št. 4 v Luckinannovo hišo; vhod z vogala proti Nunski cerkvi
afppi.	m
91	g&k. j
	
m m m
mn?.
dca
se vrši danes ob 6. uri zvečer v
i||§|	|D|	veliki	dvorani	hotela	„1
—	Obstreljevanje vlaka. Pred
I	ratkim so med postajama Pragersko in Slovenska Bistrica metali ne-vnani zločinci na nočni vlak Ljub-lana-Maribor ročne granate. Ena je zadela poštni ainbulančni voz, kjer je povzročila veliko škode.
Begunski sosvet. Te dni so Imeli begunci iz vseh krajev zasedenega ozemlja sestanek v gostilni /Jatorog v Ljubljani. Posvetovali so iv, kako bi si izboljšali svoje žalostjo razmere. Rezultat posvetovanja i- bil ta, da so Izvolili izmed sebe poseben odbor — sosvet —, ki šteje eevet članov. Ta odbor se bo skupno s posredovalnim uradom za begunce v Ljubljani In še s tremi člani, zastopniki deželne vlade, bavil z \temi begunskimi vprašanji. V ta namen so begunci sklenili več resolucij in jih odposlali na deželno vlaao.
., ^j!aXa državnih rent In vo|-fiin posojil. Da se more sestaviti v s™ Pregleda in nastavka naše plačilne bilance skupna svota vseh nam (v Sloveniji) lastnih vrednostmi! papirjev, in sicer državnih rent i*i vojnih posojil avstrijskih in ogrskih, ter drugih naložbenih papirjev, kakor obligacij, zastavnih pisem, Železniških prioritet in konečno tudi delnic podjetij izven Jugoslavije, je treba napraviti točen seznam vseh v privatnih rokah se nahajajočih vrednostnih papirjev stare monarhije in podjetij, ki so pripadale prej k n;ej, n so sedaj zunaj mej Jugoslavije. Da bode statistika točna, je v velikem interesu vsakega posameznega kakor tudi splošnosti, ter je vsled tega, da se ne bi domnevalo kakih davčnih m r ;dobnih uradnih odredb za tem pozivom, kar bi marsikoga odvrnilo od prijave, sprejela sestavo te statistike privatna tvrdka: Dr, Ivan Černe, gospodarska pisarna, v Ljubljani. Priglasiti je torej samo pismeno po dopisnici na ta naslov vse gori navedene vrednostne papirje z imenom in naslovom lastnika ter je navesti tudi, ali se papirji nahajajo v Jugoslaviji ali izven nje. Na primer: »Prijavljam K 2000 4% avstrijske kronske rente, K 5000 V av-
frSn	pos’ zaklada in kron
6000 4 % železn. prior. Kranj-Tržič.
t j va dva papirja sta tukaj, tretji na Lnnaju. Andrej Maček, posestnik Vnimka 125.« Nasloviti je dopisnico: ,van Černe, gospodarska pisarna^ Ljubljana 147. — Ker so ti podatki izjredne važnosti za' vse naše gospodarstvo, kakor tudi za posamezne lastnike vrednostnih papirjev velikega pomena, se prosijo denarni zavodi, Župni uradi in druge vplivne osebe, da gredo vsem zaradi prijave vprašujočim s pojasnili na roko. De-
fwn!iZf *0dI’-}I?adl ,n korporacije, k! dosedaj še nikjer niso prijavili stanja svojih vrednostnih papirjev se vljudno prosijo, da v interesu popolnosti te statistike istotako prijavijo sedanje stanje svojih gori navedenih vrednostnih papirjev. Vse prijave naj se gotovo izvršijo najkasneje do 26. aprila 1919, da se more statistika takrat zaključiti. Slovenski listi se prosijo v interesu stvari same, da blagovolijo do ravno navedenega roka parkrat objaviti ta poziv. — Dr. Ivan Ceme, gospodarska pisarna, Ljubljana, poštni predal 147.
Valed tihotapstva obsojeni. Kakor so časopisi poročali, se je posrečilo dne 26. marca t. !. v Mariboru zaseči dva vagona masti in slanine, ki so jih nameravali Iztihota-plti z ententnlm živilskim vlakom v Nemško Avstrijo. Udeležence, nem-ikoavstrijskega državljana višjega revldenta južne železnice Frica Irrla Iz Gradca, trgovca Steva Radovanoviča iz Zagreba in trgovca Steva Nnsakando Is Karlovca Je mestni magistrat mariborski obsodil zaradi navijanja cen in tihotapstva poleg zaplembe blaga vsakega na 20.000 kron, denarne globe In na šest mesecev zapora. To razsodbo je deželna vlada (oddelek za prehrano) potrdila tako da je postala pravnomočna. Železniškim uradnikom v Zidanem mostu, katerim gre zasluga, da se je preprečilo tihotapstvo, se prizna primerna nagrada.
-- Zdravstveno stanje mestne obč^e ljubljanske v času od 30. marca do 5. aprila 1919. Novorojencev je bilo 13, umrlo je 26 oseb, to Je 13 domačinov in 19 tujcev. Za jetiko je umrlo 6 oseb (3 tujci), za različnimi boleznimi je obolelo: za vratico 2 domačina, za pegavlco I tujka In 5 vojakov, za malarijo 1 tujec In 1 vo?ak za kozami l domačin.
Iz stranke.
Shodi.
OŽ1I odbor za proslavo 1. tnala trna sejo v sredo ob pol 8. zv 5«r. IMahrova hiša). Točna udeležba*
Jugoslovanska akademska
menza v Zagrebu.
S tem naslovom smo osnovali jugoslovanski akademiki v Zagrebu med dvema mesecema svojo menzo, ki naj bi nam nudila prehrano — nc dobro iri ne dovoli, te^a nam ne dopuščajo naše razmere — temveč le najpotrebnejšo hrano, ki naj nam omogoča študije. Okoli te kuhinje je zbrano 800 akademikov, katerim vojna ni pripomogla do sreče in blagostanja, kakor mnogim drugim srečnejšim kolegom; to je marveč 800 mladih ljudi, ki so najobčutljiveje izkušali težo in grozo strašne štiriletne vojne, siromaki, katerim je vojna vzela vse to, kar so imeli prej, begunci z zasedenega ozemlja — sinovi razrušenih domov, taki, ki ne vedo, kje so jim starši, ki so prej skrbeli zanje. Med njimi je preko 300 akademikov iz naših slovenskih pokrajin. Podpore, ki jih dobivajo iz domovine, ne zadostujejo, z njimi se v dragem mestu Zagrebu ne morejo preživljati. Ako propade ta menza, se morajo raziti, to vedo sami izza časov, ko še niso uživali dobrot te menze! — Jugoslavenska akademska menza pa stoji danes na robu prepada. Nenadoma so poskočile vse cene živil, zlasti mesu in masti, tako da sta menzi odprti le dve poti: Povišati hrani ceno — le malo akademikov bi zmagovalo še te denarne žrtve in menza bi izgubila svoj namen: omogočiti revnemu dijaku študije s hrano po nizki ceni — ali pa, da ustavi menza svoje delovanje. S tem pa bi bilo na stotine akademikov Izpostavljenih najstrašnejši bedi — gladu. Ustvarja se mlada svobodna država. Pozvala Je svoj narod na de-
lo	za kulturo In napredek. Kako pa naj stopi akademska omladina čvrsto in krepko v življenje, ako se mora za svojega izobraževanja in pripravljanja boriti za košček kruha in se JI že sedaj upogneta vrat in hrbet? Kako naj se ona neomajno postavi v boj za svoj narod in njegovo bodočnost, ako Ji že sedaj zamre duh v pomanjkanju in prosjaštvu? Jugoslovanska akademska omladina se obrača do slovenske javnosti s prošnjo, da Ji pomaga v tem bednem stanju. Obrača se na vse posamezne, vse zavode, občine, urade, društva in korporacije, katerim Je na srcu blaginja našega narodal Pošiljajte darove na naslov: Prva hrvatska šte-dlonica v Zagrebu za Jugoslavensko akademsko menzo, Zagreb! — Fran Ferenčak, stud. med., podpredsednik; D. Bratič, cand. lur. tajnik.
Strokovno gibanje.
Iz strokovnih organizacij.
Seja ožjega odbora Osrednjega društva kovinarjev se vrši danes zvečer takoj po delu.
Na velikonočni pondeliek, dne 21. aprila se vrši v gostilni gosp. Novaka točno ob 3. uri popoldne shod tukajšnjih kemičnih delavcev. Vzpo-red: Nadomestne volitve v odbor ter stališče k zadnjemu mezdnemu gibanju. Polnoštevilna udeležba dolžnost!
Osrednjo društvo stavblnsklh de-lovcev v Slovenili priredi izlet na Rožnik v nedeljo, dne 27. aprila 1919 ter se bo vršilo zborovanje ob 9. dopoldne v verandi restavracije na gorenjem Rožniku. Stavbeno delov-stvo (zidarji, tesarji, klesarji, pečarji, slikarji, opekarji), pridite vsi točno na zborovanje, da se vam dajo pojasnila o mezdnemm gibanju. Pripeljite pa tudi svojce, da se v krogu tovarištva nekoliko razvedrite!
Vestnik »Svobode.w
Trbovlje. Društvo »Svoboda« priredi v četrtek. 17. t. m. v šoft na Vodi predavanje »O vzrokih franco ske revolucije«. Predava sodružica Rezi S t e n o v i c. Pričetek točno ob pol 6. uri zvečer. Za obilno udeležbo se prosi. _____________
Gospodarstvo,
Koruzo za seme za zeleno krmo oddaja Žitni zavod. Naročijo Jo lahko županstva ali kmetijske korporacije. Koruzo v storžih bo oddajal Žitni zavod po 130 kron za 100 kg, prosto nasuto v vagon, franko postala Ljubljana. Koruza Je že na potu In dospe v Ljubljano še pred Veliko nočjo. Naročniki naj navedejo točen naslov, pošto, bližnjo brzojavno in železniško postajo.
Zadružno gibanje.
Na velikonočni pondeliek. dne 21. aprila 1919 se vrši v Prevaljah konferenca zaupnikov konsumnih organizacij na Koroškem. Na vzporedti Je razgovor o aktualnih gospodarskih vorašanlih. Pričetek oh 9. uri
dopoldne. Kraj določijo zaupniki v Prevaljah. Konference se udeležita sodruga Anton Kristan in Filip Urat-nik iz Ljubljane.
Najnovejše vesti.
Kronski svet.
LDU. Belgrad, 14. V soboto popoldne je bi! kronski svet pod predsedstvom regenta Aleksandra. Prisotni so bili vsi ministri. V informiranih krogih se zatrjuje, da se je pečal kronski svet z važnimi vojaškimi zadevami.
Sklep tržaških socialistov.
LDU. Berlin, 14. (CTU.) Iz Cu~ riha javljajo: Katoliška »Italia« javlja odstop italijanskega finančnega ministra Reda zaradi političnega položaja v Italiji in zaradi naraščanja boljševiških struj. Tržaški socialisti so sklenili, da se pridružijo italijanskim oficialnim socialistom, ki zahtevajo socialno republiko.
Komunistično zborovanje na Dunaju.
LDU. Dunaj. 14. (CTU.) Včeraj dopoldne je imela komunistična stranka na Dunaju dve zborovanji. Med govorniki se je opažalo mnogo zastopnikov madžarskih komunistov. Sprejeli so nastopno resolucijo: Invalidi zahtevajo takoj plačljivi dobavni prispevek po 800 K za osebo, zvišanje invalidne rente na 15 K dnevno in za invalide, ki se nahajajo v bolnišnicah dnevno plačo 4 K ter Izročitev vseh vojnih bolnišnic v vporabo vsakovrstnih bolnikov. Nato so odkorakali udeležniki zborovanja z rdečimi zastavami proti državnemu uradu za vojaške zadeve. Na potu so ustavili avtomobile, izgnali iz njih vožence ter posadili v nje invalide. Pred državnim uradom za vojaške zadeve je prišlo do nastopnega dogodka:	Z balkona so
potegnili belo-rdečo-belo zastavo, jo zažgali ter jo nadomestili z rdečo zastavo. Z balkona so govorniki ščuvali ljudsko brambo, da naj se priklopi proletariiatu.
Vojaška diktatura v Monakovem.
LDU. Berlin, 14. (CTU.) V Monakovem so včeraj opoldne upeljali vojaško	diktaturo.	Komunistični
ljudski poverjenik za zunanje stvari dr. Lipp je pobegnil na neko klmiko. Vodja komunistov dr. Lewln je baje odpotoval v Švico. 16 komunistov so aretirali, med njimi proslulega Muh-sama. Landauerja in Wagnerja. Za ponedeljek pričakujejo v Monakovem vzpostavitev vlade noffmanna.
Vojna odškodnina določena.
LDU. London, 14. (Brezžično.) Angleška brezžična sporočevalnlca poroča: Vprašanje vojne odškodnine je rešeno ter bo morala Nemčija nase vzeti vse izgube aliirancev na izgubljenih ladjah, razdejanih stanovanjih, gospodarskih poslopjih in gospodarskih pripomočkih. Nemčija mora takoj vplačati veliko vsoto — govore o tisoč milijonih funtov šter-lingov. Ta vsota se smatra že pokritim po vrednosti premogovnikov v saarski kotlini.
Kongres švicarskih rudarjev.
LDU. Olten, 14. (DunKU.) Kongresa švicarskih rudarskih zadružnih organizacij, ki je zboroval tukaj v soboto in nedeljo, se ie udeležilo 190 odposlancev, ki so zastopali 200 tisoč delovcev. Po dolgem razpravljanju so sklenili, da z vsemi sredstvi izsilijo od organizacije delodajalcev osemurni delovnik. Sklep te pogodbe se mora udejstviti do 1. mejnika 1.1. V včerajšnji seji so tudi določili posebno komisijo, ki ima proučevati socializacijo posameznih industrialnlh podjetij. Sklenjena Je bila tudi resolucija, ki poživile zvezni svet, naj vzpostavi z Rusijo trgovinske zveze in naj povabi kakega ruskega poverjenika k pogajanjem.
LJenlnova Izjava.
LDU. Stockholm, 14. (DunKU.) Zastopnik Wolffovega urada poroča o razgovoru, ki ga je imel pred kratkim z Ljeninom: Ljenin je priznal, da se je v svojem naziranju, do kdaj mora nastopiti svetovna revolucija, vračunal. Ta bo nastopila najkasneje v desetih letih. Rusija pa ne more tako dolgo čakati. Kar najhitreje Je treba poskrbeti za prometne možnost!. Železniške J>roge se morajo čimprej popraviti. Želeti bi bilo, da v tem oziru pomagajo tudi nemški inženirji in da bi Rušila dobila tudi nemške lokomotive na razpolago.
Aprovizacija.
Prodala moke za praznike. Na vsako izkaznico za moko se dobi pol kilograma moke za pecivo. Kilogram stane 4 K 66 vin. Strankam naj re od izkaznice za moko odreže le. desno
polovico, da dobe prihodnji teden :m izkaznice za moko še 1 kg moke ?,a pecivo.	/
Prodaja krušne moke namesto kruha. Na vsako krušno rodbinsko legitimacijo, na katero je pritisnil prodajalec krušne moke svojo štam-pilijo, se dobi za vsako osebo 1 kg krušne moke, ki stane 4 K 66 vin. Strankam se smejo odvzeti ie odrezki za sredo, četrtek, petek L; soboto. Kdor pa ne more vzeti naenkrat vse krušne moke, jo vzame lahko tudi samo na en ali dva odrezka. V tem slučaju imajo prodajalci krušne moke postopati sledeče: Na primer: Na krušni legitimaciji je vpisanih 5 oseb. Ker dobi vsaka oseba po 1 kg moke, dobi stranka na 4 odrezke za sredo, četrtek, petek in soboto skupaj 5 kg moke. Ce ne >..ore vzeti stranka hkratu vse moke. dobi lahko na odrezek za sredo XA vse vse moke, toraj IV4 kg. na odrezke ka sredo in četrtek polovico vse moke, toraj 2Vi kg itd. Na ostale 4 odrezke se bode dobilo pozneje še po 50 dkg moke na osebo, kar se pravočasno objavi. S tem bode cela krušna legitimacija izrabljena, ker se na tekoče krušne legitimacije ne dobi za osebo več kot skupaj 1 kg 40 dkg moke namesto kruha.
Krompir za I. okra}. Stranke I. okraja prejmejo krompir v sredo, dne 16. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen Je tale red: dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 200, od 9. do 10. št. 201 do 400, od 10. do 11. št. 401 do 600, popoldne od 2. do 3. št. 601 do 800, od 3. do 4. št. 801 do 1000 , l
4.	do 5. št. 1001 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 5 kg krompirja, kilogram stane 80 vinarjev.
Krompir za II. okraj. Stranke II. okraja prejmejo krompir v četrtek, dne 17. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen Je tale red: dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 200, od 9 do 10. št. 201 do 400, od 10. do 11. št. 401 do 600, popoldne od 2. do 3. št. 601 do 800, od 3. do 4. št. 801 do 1000, od 4. do 5. št. 1001 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po 5 kg krompirja, kilogram stane 80 vin.
Štev. 3277
Izdajatelj In odgovorni urednik s J c * 1 p Petejan.
Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani.
dobi vsak Čebulj ček zn lastno porabo v trgovini * semeni SITU t ROM?, Ljubljana, Wolfova ulica 12.
elav. občinstvu - se priporoča -.Restavracija v Prešernovi Bilci fitev. 9."
in druge potrebščine za izdelavo dobrih pokalic, kakor tudi 70 ®l, malinove fondant-esence za aromatiziranje kanditov priporoča : Destilacija eaenc Srečko Potnik, Ljubljana. Slomškova nL 27. — Istotako se kupijo sveži; čiatl olupki oranž kg 15‘—.
Qif n In j ifinj *e kupi. Ponudbe pod ,«troj* rluUlill ulluj na Anončno ekspedicijo Alojzij Matelič, Ljubljana.
Službo knjigovodje
razpisuje vodstvo Gospodarske komisije za stvarno demobilizacijo. Služba je provizorična in se sprejme le v knjigovodstvu praktično in strokovno popolnoma izvežbana moč, ki se more izkazati z najboljšimi referencami. Službo je treba nastopiti takoj. Vojni invalidi imajo prednost Prosilci naj se zglasijo osebno najkasneje do 15. t. m. v vodstvu stvarne demobilizacije, Dunajska cesta St. 22, vhod iz vogala Sodne ulice.
IPS
M
k is
Pri zdravilišču v Rogaški Slatin se edajo potom javnega razpisa za zdraviliško dobo leta 1919. nastopni trgovski prostori proti navedenim letnim najemnim zneskom:
I. Zraviliška restavraciia za 3000 kron,
II. Hotel »Pošta« za 8000 K.
III. Trgovina z mešanim biaeom v »Tržaški hiši« za 301)0 K,
IV. Brivnica in česalnica v »Zagrebški hiši« za 700 K.
V. Trgovina z delikatesami za 1000 K.
VI. Trgovina z galanterijskim blagom za 1000 K.
VIJ. Knjigarna za 500 K.
VIII. Trgovina z zlatnino in srebrnino za 500 K.
IX. Trgovina z urami za 200 K.
X. Krojaška trgovina za ? K.
XI. Trgovina z modnim blagom (Kokoschineggov pavilion) za 1200 kron.
XII. Paviljon za prodajo peciva za 200 K.
Navedene najemninske zneske jt smatrati za najmanjše ponudke. vendar poverjeništvo za javna dela pri oddaji ni vezano na naivišie ponudke.
Glede morebitnega prevzema inventarja, v kolikor je last dosedanjih najemnikov, se mora novi najemnik sam pogoditi s svojim prednikom.
Ponudbam, katere je vložiti do
d n e 2 0. a p r i 1 a 1.1.	\
pri poverjeništvu za javna dela v: Ljubljani je poleg ponudbe najemninskega zneska priložiti dokaze: 1. o strokovni usposobljenosti, 2. o narodnosti in 3. o zadostni višini obratne glavnice.
Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo zdravilišča v Rogaški Slatini oziroma so tam razvidna.
V	LJubHanl, dne 10. aprila 1919
Poverienlštvo za iavna dela
Dobrodejno ss
deluje, boli olajšuje, krepi, osvežuje ter pri ranah, oteklinah, otišajih in pretiskih vpliva čiSeeee Fellerjev
===== £lsh-fi,u!pb
6 dvojnatih ali ‘2 specialni^steki 9 1\. Prebavo pospešuje, odvajanje urejuje' ^. ter najhitreje delujejo pri želodec.h nepravilnostih Follerjevi rabarbarni
ELSA-PRASKB.
g škatlic 0 K 50 v. Edino = se dobe pri lekarnarju Evgenu V. ft|r>
Eta trg 252 (Hrv. Z^orjej.
Ovoj in poštnina posebej priručuna, ali najcenele» čim več se torej obeneiP naroči, tem več se pri* štedi.	v
JUSA
Poziv.
Vsem železničarjem se priporoča
Kristop v društvo železniških usluž-encev za vzajemno podpiranje ob smrti v Ljubljani, katero izplača ob vsakem smrtem slučaja 550 K takoj.
članarina znaša samo 1 krono mesečno. — Društvo razpolaga z K 38.118‘88 premoženja ter ima 1S00 članov.
Železničarji, pristopajte, da se društvo še bolj okrepi.
Odbor.
Strojnik in kurjač,
Izučen ktiuCavnlčsr,
zmožen električne montage, vešč slovenskega in nemškega jezika, i dobrimi spričevali, želi mesta s 15. majem ali 1. junijem. Cenjene ponudbe na upravo tega lista.
Vrtalni mojstri
(Bohrmeister)
ki so izkušeni v vrtanju v globino z Gralijevimi vrtalnimi aparati, se sprejmejo.
Pismene prošnje z navedbo mezdnih zahtev- ■ kov in dosedanjega opravila se naj pošljejo na
| Rudnik LIG0JNA na Vrhniki, j
OMUII
lM«BMBMMHB*ifiBBSBHBBSBBSK|BBBBBBBBBB«ttBBfiBMSiBBBBBBBB