GLASNIK Ljubljana, n. aprila 1958 OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO V., ŠTEV. 29 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Poročilo Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo o delu v letu 1957 Družbeni plan Okrajnega ljudskega odbora predvideva, da se bo y letu 1957 povečala kmetijska pro-'zvodnja za 2 “/o. V zvezi z nalogami. ki jih je nakazal družbeni plan, Ie tudi Svet za kmetijstvo in gozdarstvo usmeril svojo dejavnost na gospodarskim organizacijam, ki imajo potrjene investicijske programe. n„„ v , , . - , . , Tudi za sredstva sklada za pospe- Ptreče probleme er sprejemal skl e- g j kmctijstva je bila politika S!1. kl B<> bili potrebni za izvršitev Sveta_J (|a se tJa srJstvu črpajo za ker organizacije niso imele potrje- investicijskega sklada je bila že nih ureditvenih programov. Sred- omenjena in so bila sredstva po-stva naj se dajo na razpolago samo rabljena za investicije, ki so bile ker je bila prošnja za investicijsko posojilo zavrnjena. Poleg tega niso še rešene prošnje udeležencev XVIII. natečaja tako, da tudi ti niso mogli koristiti sredstev za kritje lastne udeležbe. Vsa sredstva so bila izčrpana le kot posojilo. b) Sklad za pospeševanje kmetijstva V skladu za pospeševanje kmetijstva je bilo od skupne vsote začete v letu 1956. nadalje za kritje 77,503.i zapadlih anuitet ter za gradnjo pre- na pse, Kale.ra je 000 dinarjev, po odbitku takse e, katera je bila odvedena v nalog postavljenih v planu. Poli-“Ka bveta je bila, da se vsi ukrepi Usmerijo za poj a Čanje socialističnih 0(lnosov na vasi ter za povečanje deloval niče sadja v Gabrovki, Sredstva, ki so bila po planu predvidena, so se tekom leta dotekala ter je črpajo za bilo na razpolago neto 55,554.000 ili- nnm,,n in iilrrnnn Vi hruli, rurmn- Uarjev. Od navedene VSOte je bilo , „ šili dvig kmetijske proizvodnje lot Porabljeno 47,505.000 dinarjev tako, ljeno 64,691.911 dinarjev, ostala na prkner iotacij°l^ri proizvodnji <'<> je ostalo neizčrpano 8,231.000 di-- - - • ■ narjev. [Navedena vsota je ostala občinske sklade, razpoložljivih .74 milijonov 555.000 dinarjev. Dotok sredstev v sklad za pospeševanje kmetijstva je bil 75,758.260 dinarjev. Od navedene vsote je bilo porabljeno 64,691.911 dinarjev, ostala pa je 20 °/ii obvezna rezerva v znesku 8,549.550 dinarjev in saldo 517.019 Čelni ," , r povečane do, semenskega materiala, za narjev. isavece, a vso,a je ostala uu.u.jc, m sa.uu a,v.v izplačilo obveščevalne mreže na te- neizkoriščena vsled tega, ker kine- dinarjev, ki sc preneseta v leto 19,8. remi, ki opazuje in poroča o razvo- ^1 js|^° posestvo Šmartno pri Litiji 1 : :n 7n ti ra ni 11 nevarnih rastlinskih ln Prevoje do dneva sestave poro- c) Investicijski sklad prt občinskih t z. Prt ra/.pravi g. M- feSSSiK benega plana za leto 1957 je Svet >. izd,.luv„ regionalnih načrtov za •,t,V t.ud' 1,1 porab.lo sredstev za uumen so bila uporabljena tudi vsa sredstva, ki jih je nakazal družbeni plan. ,, ,- o- t--—— •“ —---• j".----------- za izdelavo regionalnih načrtov za . . , , . , - - . j'«l smernice, po katerih naj bi ne obnovo sadjarstva, za- razširitev in kritje luštne udeležbe pri natečaju, 1 i hektarski donosi na socialistič- opremo drevesnic, ki so okrajnega ---------------------------------------------- lli,n sektorju nižji od republiškega pomena ter za večjo proizvodnjo povprečj_a. Nadalje naj socialistični sadnega materialu, da bi se s tem Kmetuvli. „1, m i ■ ncmsnin svmo gc v naprej zagotovila potreba po sadikah in s tein izvršitev perspektivnega petletnega plana, za opremo predelovalnice sadja v Podsmreki, ki služi kot učni pripomoček zn kmetijske in gospodinjske tečaje, ljudskih odborih Občinski ljudski odbori so sami razpolagali z investicijskimi sredstvi, ki jih je predvideval družbeni kmetijski obrati usmerijo svojo proizvodnjo tako. da opustijo nerentabilne kulture, (ločim naj bi se v *iy',,oroji ne zmanjšal slalež prašičev, ker so za to rejo dani vsi P°K°ji, sicer pa naj na splošno dvignejo kvaliteto in produktivno*! ž.i- . za nabavo učil kmetijskim gospo- uie. I otrelino je utrditi orgamzn- (tarskim Šolam, za nakup in vzdrž.c- cijo dela in nagrajevati delo po učinku, ker bo s tem dosežena večja rentabilnost posestev. Posestva vanjo dobrih plemenjakov, za ustanovitev ter opremo osemenjevalnih postaj, za organizacijo rejskih sre- Sl1 dobila z arondacijo izčrpana (jjšč štajerske kokoši, katera bodo Zemljišča ter je zato potrebno, da dajala valilnicam kvalitetna valilna 86 s,''.f;dstva vlagajo za izboljšanja j„jcn, zft čiščenje in urejanje paš- Zemljišč, ker je le na ta način Uiožno dvigniti proizvodnjo. '•a črpanje investicijskih sred-8 9v j/ lokalnih virov je bil Svet •unenja, da se ta uporabijo za državni kot tudi za zadružni sektor. ' rv<‘nstveno nuj se ta sredstvu , rP« jo za krit je zapadlih anuitet, zn ,'t.ie pologov in lastne udeležbe pri pPubliških in zveznih natečajih, le ,zietnoma naj se sredstva okrajnega investicijskega sklada črpajo za do-Ončanje že začetih gradenj in zn .''uptacije, za kar ni sredstev iz nih obratov, zn melioracije, oziroma regulacijo potoku Pšatc in Reke, za povečanje in ureditev toplih gred na državnih posestvih, ki vzgajajo za trg velike količine dobrih zele-njadnih sadik, s katerimi bistveno vplivajo na znižanje een, za pravno ureditev zemljišč splošnega ljudskega premoženia. zn stroške arondacije in manjše melioracije na družbenem sektorju, zn vzdrževanje kmetijske pospeševalne službe, za gospodarsko urejanje ljubljanskega »«• -L- "i»- tes s ske proizvodnje. !^ieija p n io Za posestvo nujno %trabna. Tako *—M Rajnih sredstev ti' v' ,kl‘r sf> v preteklosti kine-|e^k9 Organizacije vse premalo ude ................ Na osnovi nalog, ki jih je pa- je Svet določil- kazal družbeni.plan in smeri, ki jih je za izvršitev nalog nakazal Svet, so bila po planu v letu 1957 za pp-< » yale zveznih In republiških na- trebe kmetijske dejavnosti na ražnjev. To je delno opravičljivo, polago sledeča sredstva: a) Okrajni investicijski sklad (z rezervo iz leta 1956)........................ 106,800.000 din U) Sklad za pospeševanje kmetijstva (vključno saldo iz leta 1956)................... 77,505.000 „ c) Investicijski sklad pri ObLO (samo dohodki iz kmetijstva).................... 45,422.000 „ Navedena Razpoložljiva sredstva so bila Črpana zn potrebe in namene, s° že omenjeni. p? Dkrajni investicijski sklad tako, da je po odbitku rezerve in skl,. okrajnem investicijskem prispevka v proračun ostalo za razje i ?{*• namenjenem za kmetijstvo, delitev samo 57,160.000 dinarjev, Po-1 lekom leta izvršen rebalans litika črpanja sredstev okrajnega - VABILO na 5. skupno sejo Okrajnega zbora In Zbora proizvajalcev 0L0 Ljubljana Na podlagi 85. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih ter 48. člena Statuta okraja Ljubljana sklicujem 5. skupno sejo obeh zborov, kl bo v torek, dne 15. aprila 1958, ob 9. uri dopoldne v veliki sejni dvorani na Magistratu v Ljubljani. Predlagam naslednji dnevni red: 1. Poročilo Sveta za šolstvo o delu v letu 1957. 2. Predlog Svcla /.a šolstvo o določitvi nove šolske mreže na območju okraja Ljubljana v zvezi s šolsko reformo. 3. Predlog odloka o odškodnini za popolno razlastitev kmetijskih in nerodovitnih zemljišč za leto 1958. 4. Predlog odloka o razširitvi veljavnosti odloka OLO Ljubljana o odškodninski tarifi za razlaščena stavbna zemljišča. 5. Pritrditev k odlokom občinskih ljudskih odborov o spremembah gradbenih okolišev. 6. Predlog zn prevzem industrijske šole grafične stroke, gostinske šole in vajenske šole. trgovske stroke v Ljubljani v pristojnost okrajnega ljudskega odbora. 7. Sprememba pravil Poslovne zveze za gozdarstvo in lesno gospodarstvo »Javornik« Rakek. 8. Sprememba pravil. Zavoda za ureditev Ljubljanskega barja. 9. Pravilnik o plačah Zavoda za gospodarsko ureditev Ljubljanskega barja. . 10. Predlog zn prevzem obveznosti iz pravil Vodne skupnosti za melioracijo Ljubljanskega barja. It. Predlog za oprostitev Komunalne banke plačila družbenih obveznosti. 12. Potrditev zaključnega računa okrajnega investicijskega sklnda za leto 1957. 13. Reševanje pritožb zoper odločbe občinskih ljudskih odborov. 14. Gospodarske zadeve: a) pritožile; h) garancije. 15. Reševanje prošeni zn dodelitev oziroma prenos gozdnih parcel, last snlošnega ljudskega premoženja. 16. Določitev zastopnikov za upravni odbor in občni zbor okrajne gostinske, trgovinske in obrtne zbornice. 17. Imenovanje disciplinskega sodišča okrajnega ljudskega odbora. 18. Personalne zadeve. Vsak ljudski odbornik ima pravico ustno ali pismeno predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda. Morebitno odsotnost javile Skupščinski pisarni OLO, Kresija, soba št. 16/1 (telefon 21-939). Predsednik OLO dr. Marijan Der muslin 1. r.. plan za potrebe kmetijstva. Skupaj je bilo planirano 45,000.000 dinarjev dohodkov iz kmetijstva, doseženo pa 36,000.000 dinarjev ali 80% plana. Od navedene vsote so občinski ljudski odbori porabili 24,000.000 dinarjev. Sredstva so bila uporabljena za ureditev gospodarskih poslopij na državnih posestvih, za opremo strojreg* parka pri kmetijskih zadrugah, za melioracije, za zgraditev gnojničnih jam ter za nasade. Ostanek 12,000.000 dinarjev še ni porabljen, ali pa so ga občinski ljudski odbori uporabili za nekmetijske namene. Poleg navedenih sredstev so bila za kmetijske investicije na razpolago še zvezna sredstva. Zn črpanje teh sredstev je bila v letu 1957 odobrena vsota 248,847.200 dinarjev. Sa sredstva so bila črpana za ureditev zbiralnic mleka, za ureditev poslovnih prostorov pri kmetijskih zadrugah, za melioracijo Išče. za hmeljarsko sušilnico pri KZ Motnik, za opremo strojev ter za refundacijo mlade živine na socialističnih kmetijskih obratih. Razpisa zveznega XVIII. natečaja se je udeležilo 10 kmetijskih posestev, 5 kmetijskih zadrug in perutninarska fnrina Glavne zadružne zveze, v skupnem investicijskem zahtevku 332,000.000 dinarjev. Sredstva bodo uporabljena predvsem za ureditev mlekarn in poslovnih prostorov ter skladišč pri kmetijskih zadrugah, za zgraditev gnojišč in gnojničnih jam na državnih posestvih," za dolgoletne nasade in melioracijo ter za ureditev perutninarske farme v Zalogu. T^Ji iz republiškega investicijskega sklada so bila odobrena Sredstva v znesku 26,000.000 dinarjev. Ta sredstva so bila uporabljena za Izgradnjo mlekarne v Kočevju, za melioracije (Šmartno, Pšata) ter za poslovne prostore in skladišča pri Kmetijskih zadrugah. Iz republiškega sklada za pospeševanje kmetijstva smo za območje okraja dobili 14,000.000 dinarjev in to- predvsem za ureditev pašnih obratov, melioracije, ureditvene načrte za posestva, za nabavo sadik, ureditev zbiralnic mleka ter za organizacijo rejskih središč štajerskih kokoši. , Državna posestva Posestva so imela v letu 1957 99,000.000 dinarjev obratpih kreditov. Zuradi povečanja proizvodnje, kot tudi zaradi večje uporabe reprodukcijskega materiala, jim ta Sredstva niso zadoščala ter so prosila za povečanje obratnih sredstev V skupnem znesku 19,000.000 dinarjev. Posestva so namreč v letu 1957 povečala kmetijsko proizvodnjo v primerjavi z letom 1956 za 6,8 "/o. Posebno se je proizvodnja na držuv-pih posestvih povečala pri semenskih žitih za približno 15%, pri krompirju zn 40% in pri krmilnih rastlinah zn 10%. Proizvodna cena pa je padla za 15% v primerjavi z letom 1956 vsled škode po snegu in slani v mesecu maju. Znaten dvig je dosežen pri živinoreji, kar je gotovo posledica nagrajevan }a po učinku dela, ki sc pri živinoreji v celoti izvaja, dočim je pri poljedelski proizvodnji delno v času košnje, sicet pa se le polagoma uvaja. Številčno stanje govedi je povečano v primerjavi z letom 1956 za 11%. dočim se je število konj zmanjšalo za 6%. Proizvodnja mleka je narasla od 4,256.000 litrov v letu 1956 na 5,284.000 litrov v letu 1957 ali-za 22%. Tstotnko se je po-Ivečala tudi proizvodnja žive teže :fIvino od 246 ton na 277 ton ali zn 12,4 %. K dvigu in napredku celotne kmetijske proizvodnje je pripomoglo zvezno in republiško tekmovanje za visoke hektarske donose. Ob tej priliki so bile razdeljene denarne nagrade proizvajalnim organizacijam v kmetijskih zadrugah in socialističnih kmetijskih organizacijah. Razpisani sta bili dve nagradni tekmovanji, zvezno in republiško, na kateri so se prijavili kmetovalci preko kmetijskih zadrug in državna posestva, ki so imela pogoje za tekmovanje. Tekmovanja so bila izvedena za proizvodnjo krompirja, pšenice, obdelavo travnikov, za ureditev čredinskih pašnikov, za živinorejo glede proizvodnosti mleka ter za perutninarstvo. a) Za višjo proizvodnjo krompirja je tekmovalo' 50 skupin s skupno površino 459,72 ha. Zahtevane rezultate, to je donos preko 250 mtc. na hektar pa je doseglo 47 skupin na površini 455,94 ha. Višina nagrad, določena po zveznih prepisih, znaša preko 8,550.000 dinarjev; b) za višjo proizvodnjo pšenice je tekmovalo le posestvo Pšata s površino 22,25 ha. Posestvo zahtevanega hektarskega donosa 27 mtc. za hektar ni doseglo, ker je sneg v mesecu maju povzročil precej škode; c) za višjo proizvodnjo sena na travnikih so tekmovala štiri državna posestva, od katerih so tri posestva dosegla in tudi presegla zahtevani hektarski donos 60 mtc. suhe snovi, za hektar. Posestvo Pšata je med vsemi tekmovalci v državi doseglo najvišji donos za hektar, to je 100,4 mtc. Za dosteženi donos je posestvo prejelo 1,448.000 dinarjev nagrade; d) za ureditev čredinskih pašnikov so tekmovale štiri skupine, ki so uredile čredinske pašnike na 108,42 ha; e) V proizvodnji mleka se udeležuje zveznega tekmovanja devet socialističnih kmetijskih posestev ter osem kiTvetijskih zadrug, dočim se republiškega tekmovanja udeležujeta dve kmetijski posestvi ter pet kmetijskih zadrug. To tekmovanje bo zaključeno konec aprila 1958. V celotni kmefijski proizvodnji pa so bili po poedinih. panogah doseženi sledeči rezultati: Poljedelstvo V tej proizvodnji se zadnja leta opaža, da se površine pod krušnimi žiti zmanjšujejo v korist krmnih rastlin in krmnih žit. Vremenske prilike so bile tekom leta za razvoj poljedelskih kultur razmeroma ligodne, z izjemo spomladi, ko sta zapadla sneg in slana povzročila zlasti na oziminali in tistih spomladanskih posevkih, ki §o že vzklili pred snegom (koruza, fižol) precejšnjo škodo. Od ozimnih žit je bila najbolj poškodovana rž, od spomladanskih posevkov sta bila popolno-, ma uničena koruza in fižol, delno tudi zelcnjadne kulture. V nekaj primerih je bila potrebna ponovna setev. Zarodi hladnega vremena so trave in detelje zaostale v rasti, kgr je imelo za posledico, da je bil prvi odkos slabši od prejšnjih let. Poljedelske kulture so se tekom leta hitro popravile z izjemo krpine rastline in trave, ter so bili pridelki boljši kot v letu 1956, kar jc razvidno iz tabele: pšenica ječmen oves koruza krompir detelje krmna travn. q/ha q/ha q/ha q/ha q/ha q/ha pesa q/ha 1956 11,2 11,6 10,3 16,2 139,7 38,4 237,0 25,2 1957 13.1 M,« 12.3 17,7 187,1 38,2 233,2 22,7 Povečanje oziroma zmanjSanje + 8*/e + 24 •/• + 21 •/. + 9 V. + 34 •/• — 0,5 •/• — IV, — 10 •/, Celokupna poljedelska proizvodnja se je v primerjavi z letom 1956 povečala za 4%, na kar je vplivala predvsem -setev čistega sortnega semena, večja uporaba umetnih gnojil in zaščitnih sredstev, boljša obdelava zemlje, delno pa tudi tekmovanje za višje hektarske donose. V 'gospodarskem letu 1956/57 je bilo na razpolago 184.843 kg semenskih žit, 1,868.441 kg semenskega krom-irja in 24.569 kg semen raznih minili rastlin. V primerjavi z letom 1956 jc bilo na razpolago 20% več semenskega blaga. Povpraševanje po semenskem žitu in semenih krmnih rastlin je bilo v letošnihm letu na našem območju zelo veliko, tako, da je zaloga komaj zadostovala potrebam. Za sedanje zaloge semenskega krompirja pa ni povpraševanja ter obstoja bojazen, da ta ne bo ves prodan kot semensko blago. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo je bil skupaj z upravnim odborom sklada mnenja, da naj se sredstva zn pospeševanje kmetijstva predvidijo predvsem za razširitev dobrega originalnega semena, za vzdrževanje selekcije krompirja, za analizo zelja in razne demonstrativne poskuse. Za vse te namene je bilo izplačano iz sredstev sklada 2 milijona 962.000 dinarjev. V letu 1957 je bila pričela tudi akcija pridelovanja zdravilnih zelišč. Za tn namen so bile nabavljene sadike in seme. Z gojitvijo zdravilnih zelišč se je pričelo predvsem na območiu barja. Skupna površina zemljišč, namenjenih zn poizkusno proizvodnjo zdravilnih zelišč jc bila 5,10 ha. La- boratorijske analize so pokazale, da je kvaliteta zemljišč prilično dobra. Na višji hektarski donos jc poleg ostalega vplivala tildi večja uporaba umetnih gnojil. Po planu je bilo predvideno, da bo poraba za hektar obdelovalne površine 80 kg, dejansko pa je bilo uporabljeno 120 kilogramov ali 50% več kol jc predvideval plan. Celokupna poraba umetnih gnojil je znašala 12.194 ton, to je 234 kg na hektar orne površine, oziroma 120 kg na hektar obdelovalne površine. Glavni vzrok večje uporabe umetnih gnojil so razmeroma ugodne cene ter spoznanje kmetov o gospodarski vrednosti Umetnih gnojil. Strokovna predavanja, razni strokovni tečaji in gospodarske kmetijske šole so pripomogli, da so začeli kmetje intenzivneje obdelovati svoja polja ter v večji meri tudi uporabljati zaščitna sredstva proti rastlinskim boleznim, škodljivcem in plevelom. Zn te namene ie bilo uporabljeno 207.943 kg zaščitnih sredstev ali 50% več kot v letu 1956. Sadjarstvo Sadna letina je biln v letu 1957 zelo slnbn. Pri malinah, vrtnih jagodah in vinski trti je znašal pridelek 10% normalne letine^ pri črnem ribezi ju 30%. pri ostalem sadju pa jc bil pridelek komaj 2 kg po rodnem drevesu, z izjemo orehov, ki sploh niso obrodili. Vzrok slabi letini je bila izredno močna pozeba ob Času cvetenja. Mraz je zajel celotno območje okraja, najbolj po nižinske predele. V Zasavju je « koliko zaščitila cvetje gosta megl Čeprav je bilo proti pozebi orga« zirano dimljenje, je to le v redki primerih koristilo vsled prevelik ga padca temperature od —5 i -8» C. Nastala škoda je bila occnjo« na skupno 165,000.000 dinarjev * 81 % planirane vrednosti. Od tef odpade na sadjarstvo — predvs® jablane, hruške, češplje in orel i60,000.000 din, ostalo pa na vinsl trto. Na območju okraja je bilo v le1 1957 18 drevesnic s skupno površin 10,53 lin. Te drevesnice so imele1 prodajo na razpolago 37.270 ko* ribezljovih sadik, 2900 kom. ma1 novih in 100.000 sadik vrtnih ja g1* Proizvodnja sadnih drevesc se je primerjavi z letom 1956 povečala « 5%. Pridelek sadik jagodičja jot v drevesnicah za 106% višji kot. letu 1956. Da bi se zagotovile tu1 v bodoče zadostno količine sadne? materiala, .jc bila pri drevesnic* okrajnega značaja (Kamnik, Bok« ce in Cerknica) povečana površin za 1,50 ha ali 50% več, kot je bil predvideno po planu. Za te name« je bilo dodeljeno iz sklada 1.349# dinarjev. Da bi se onemogočila p«1 daja slabega materiala, so bile 1 Icvidirnne tri manjše drevesnice P kmetijskih zadrugah, ker njihoM hova proizvodnja ni odgovarja' osnovnim strokovnim zahtevam, j Poleg drevesničarske proizvo« nje je bila posvečena poseBna sk* obnovi sadovnjakov. V ta namen J Svet imenoval posebno strokov« komisijo, katera je izvršila 28 tj renskih ogledov ter dala predlo?! zn izdelavo ureditvenih načrtov. 1j delanih je bilo 10 investicijsk,1 programov zn nove strnjene naša« ter ustanovljeno 14 sadjarskih skflf nosti. V letu 1957 je bilo zasuje«1 90 ha jablan, 3 ha hrušk, 18 Im « šen j, 1 hn orehov, 60 ha malin, 42 T črnega ribozljn ter (3 lin vrtnih jj god. Od tega odpade 42 ha površ' na državni sektor, ostalo pa na saj jnrske skupnosti v okviru kmet" škili zadrug. Plan obnove je <5 sežen 95 %, nedosežen pa pri obn«1 hrušk, višenj in mnlin, v glavnc: zaradi pomanjkanja sadik. J Domači predelavi sadja, pr«, vsem izdelavi brezalkoholnih piti; je bila letos prvič posvečena ve® pažnja in se je pristopilo k urejjj njn predelovalnic v Gabrovki, CeP n,ei, Begunjah, Radomljah in Va , tiji ter na novo ureien šolski čeb(» nitjk v Podsmreki. Za to namene,! bilo iz sklada izplačanih 325.440 «J Povprečno je bilo pridelan«1: 15 do 18 kg medu tm panj, to j skupno približno 260.000 kg ali tO® ; več kakor v letu 1956. Dober usP(; v čebelarstvu je pripisovati Prl,„ vsem močnemu medenju iglflt» ter pravočasnemu razmeščanj« A belnili družin na pašo — po d,r ; tivnli čebelarskih opazovalnic. Zaščita rastlin -i Za boljše izvajanje ukrepaj zaščiti rastlin je Svet zn kmctiičj,' razpravljal o pojavu nevarnih d lezni na ribezi ju ter Pre<, ; okrajnemu ljudskemu odboru, «9' sprejel odlok o zatiranju ribezljcve rje in zatiranju ribezljcve pega-vosti. Tudi nekateri občinski ljudski odbori so za zatiranje koloradskega hrošča sprejeli odredbo o zatiranju Škodljivca. Organizacija zatiranja je bolje potekala kot v letu 1956. Težave so le z zatiranjem tretje generacije hrošča, ki se pojavlja v Času, ko je krompir že dozorel in je akcijo škropljenja težko izvesti, Čeprav nam ta generacija pozroči naslednjo pomlad največ škode. Sredstva, ki so bila predvidena za zaščito rastlin, so bila izplačilna v znesku 2323.000 dinarjev. Čeprav so bile akcije zatiranja karantenskih bolezni in škodljivcev s pomočjo kmetijskih zadrug, pospeševalne službe in občin še dokaj dobro izvedene, vsekakor boljše, kot pa zatiranje nekarantensjcih bolezni in škodljivcev, katerim občinski ljudski odbori ;n kmetijske zadruge posvečajo še vse premalo Pažnje. Živinoreja Živinoreja predstavlja v našem okraju najvažnejšo panogo kmetij-, ske proizvodnje, saj daje kmetovalcem preko 50 V« vseh dohodkov iz kmetijstva. Vsled 'nara\aiih pogojev je najvažnejša govedoreja. Številčno, stanje živine je že doseglo predvojno faven, saj pride povprečno na 1 ha obdelovalnih površin 1,5 živalskih enot oziroma 0,64 živalskih enot na 1 ha kmetijskih površin (pod živalsko enoto je razumeti vse vrste in Vse kategorije živali, preračunano na odraslo govedo teže 450 kg). Občutno se je dvignila povprečna mlečnost od predvojnih 1200kg na 1500 kg na kravo ali skupno za 12.5 %. Ta dvig mlečnosti je bil dosežen predvsem v zadnjih letih ter Je znašal v letu 1957 4 %. Odkup i mleka se je dvignil od 8,8 milijonov kilogramov v letu 1956 na blizu 12 Ulili jonov kilogramov v letu 1957 ali za 27 %>. Socialistični kmetijski obrati redijo v glavnem že samo rodovniško Sivino in je povprečna mlečnost že presegla 2880 kg mleka na kravo. Hlevska povprečja nekaterih pose-stov so ob skrbni selekciji živine in Pravilni prehrani dosegla v letu 057 zadovoljivo višino. Tako na pri-pmr je povprečna mlečnost vseh krav v Ponovičnh 4300 kg, na Pšati OfK), na nekaterih obratih posestva 1 šala l že do 4500 kg, v Šmartnem ri Litiji 3650 kg, na Bokalcah 3600 kilogramov, Boštanju 3500 kg, na 'kmetijskem gozdarskem posestvu Kočevje 3300 kg. v Stični 3100 kg. v Za-9nnrov* 3100 kg, na Jesenkovem J00 kg in na Verdu 2650 kg. Zvcz-c.Ka tekmovanja v proizvodnji Jjcka se udeležuje devet sociali-."čnih kmetijskih posestev ter osem jJpclijskih zadrug, republiškega • ekrnovanja pa dve kmetijski pose-j T1 ter pet kmetijskih zadrug. To kmovnnje bo zaključeno konec 6Pr-ln 1958. j L'idi kvaliteta klavne živine se .'zboljšala za 5,4%>. Pričelo se je .intenzivnim pitanjem živine. Spi-®.n°l je bilo skupno 1300 komadov 'ude živine in 2250 volov in to 210 -mlade živine na državnih pose-1-p'h, ostalo pa na privatnih kmeč-'-.Kotpodnrstvih. zn 1 vcznltati so bili doseženi v m®‘Tii meri s politiko Sveta zn kme-Inl V° *n gozdarstvo, ki je usmer- -i: .VazpoložljLva sredstva zn hitrci-K Živinorejske proizvodnje. Ne Zn