Poštnina
pavialirana.
Uredništvo
in
upravnlštvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119.
Štev. 47.
V L jubljani, 25. novembra 1922.
Leto II.
AVT0NC
Celoletna naročnina 37 50 D
v- - -j.c n
Vseučeliški knjižnici
Dolini odti«.
Ljubljani.
Glasilo ^Združenja sSovenskih avtonomistov".
 ------------	Izhaja	vsako sofooto. --------------
__	i
malih oglasih beseda 25 p.
Raj hočemo?
Lastno zakonodajo na lastnih tleh vzrastlega slovenskega ljudstva!
Kako je po svetu?
Ostra sapa piha čez Evropo. Narodi sodijo ministre. Na Grškem so jih obsodili celo na smrt — tiste ministre namreč, ki so bili v vladi takrat, ko je Kemal paša pognal Krško armado v Mali Aziji v morje. Na Bolgarskem je pa večina ljudstva glasovala z belimi listki za to, da sc postavijo ministri tiste vlade, ii je zapeljala Bolgarijo v svetovno vojno, pred sodišče. Pa tudi ^ prestoli se majejo. Grki so izgnali kralja Konstantina iz Carigrada, pobegnil pred Kemalom je pa sam turški sultan.
To so znamenja, ki kličejo tudi marsikant v druge dežele državnim krmarjem oster opomin, da so mi-aili tisti časi, ko je bil minister vse
—	državljan pa nič. Evropa se po silnih vojnih potresih ni še in se še dolgo ne bo pomirila. To nam kažejo vse številne konference, ki se sklicujejo v razne kraje in pri katerih poskušajo diplomatje razvozljati trdo zvite zapletke, ki jim padajo od drse do dne na zeleno mizo. Ampak stara diplomacija se ne znajde več v tcžldh današnjih vprašanjih. Vse rešitve, Ki jih delajo današnje vlade so take, da jih že drugi dan natura postavi oooolnoma narobe.
Ena takih temeljito narobe postavljenih diplornatičnih rešitev je kila pogodba, ki so jo zavezniki diktirali po svoji zmagi v svetovni voj-
Turkom- Angleži so si delili s Francozi maloazijsko zemljo kar na debelo, ampak Turki so ukrenili drugače. Kemal paša je danes gospodar Smirne in Carigrada, a zavezniki sedijo tačas za zeleno mizo v Lausanni in barantajo s turškim zmagovitim generalom Izmet pašo xa različne predpravice, ki bi jih radi še nadalje obdržali v Turčiji.
•u Turki so trdi — zavezniki pa ■eedini. Kajti kljub vsemu zatrjevanju 0 soglasju imajo Angleži svojo, Francozi svojo in Italijani še posebno svojo politiko. Angleži hočejo v prvi vrsti kupčijske pravice in pa kontrolo nad Dardanelami (to kontrolo predlagajo pod krščanskim plaščem zveze narodov, kjer bi ai oni svoje seveda že znali zagotoviti) — hočejo skratka obdržati na tak ali tak način prosto pot po Mali Aziji. Francozi se temu sicer ne npirajo, ampak oni igrajo vendarle to-le karto: Dobro, mi bonio podpirali vašo angleško stvar, ampak vi
Angleži nas boste podpirali pa proti Nemčiji in nam dovolili, da si vzamemo sami iz grda, česar ne moremo iztisniti iz Nemcev z lepa.
To je prvi važen spor. Kajti Angleži proti Nemcem ne marajo odobriti nobenega nasilja, ker hočejo ž njimi ostati v trgovskih zvezah — v tem oziru je Bonar Lav mogoče še bolj izrazito za Nemce kakor je bil pa Lloyd George.
Turki to kajpada vidijo in tiščijo tesno s svojimi zahtevami. Pravijo: Turškega cesarstva ni več, obstoji pa turška svobodna republika. Sultan nima pri nas nobene politične moči več. Člen 1. naše republikanske ustave, ki smo jo izglasovali v edinem turškem postavnem parlamentu v Angori dne 1. novembra t. I. jemlje sultanu cesarsko moč in, sultan Abdul Medžid, ki smo si ga izvolili je samo vrhovni verski glavar vesoljnega mohamedanskega sveta
—	Kalif Izlatna. Mi zahtevamo suverene pravice za turško ljudstvo in toliko sveta v Traciji, da je strate-gično zavarovano naše sveto mesto Odrin, kjer se nahajajo grobovi naših sultanov. Glede Dardanel pa ne govorilno brez Rusije, ki mora tudi imeti pri tein vprašanju svoj glas.
In Rusija je tisti strah, ki preti zaveznikom. Rusija v zvezi z Nemčijo in Turčijo. Da ta zveza že v resnici deluje, kažejo razni turško-ru-sko-nemški odbori, ki so ustanovljeni po teh deželah v svrho medsebojnega podpiranja. V Angori se nahajajo nemški generalni štabi. Nemški visoki oficirji Wiedecke, Kraus, Dreusen, baron von Andretten so dejansko vodili Kemalove čete in nemški oberst Schwarz je Kemalov zastopnik pri sovjetski vladi v Moskvi.
Ozrimo se malo še po naših sosedih Italijanih. Le-ti pa potihem kar naravnost šuntajo Turke. Italijani so namreč v sredozemskem morju trgovski konkurenti Grkov in deda jo, da bi jih čimbolj potlačili. Obenem imajo pa Italijani še drug, za nas jako važen račun. Njim je jako po volji in ustreženo, če se Turkom da na Balkanu toliko zemlje in postavijo na tak način, da bodo imeli Grki in Jugoslovani čim več sitnosti in toiiko posla s Turčijo, da se ne bodo mogli gibati nroti Italiji. Turek na Balkanu je zaenkrat naraven zaveznik Italije in bo, če ne bomo imeli mi do-
volj pametnih diplomatov, ki bodo skrbeli zato, da se balkanski narodi med sabo pobotajo.
Bolgari so nam v tem oziru ponudili prvi svojo bratovsko roko, ki je ne smemo odbiti. Bratovski sosed, če je prijatelj, je bolji kakor pa vsa zavezniška obetanja in klici antante na pomoč za obrambo krščanstva proti Turkom. Kajti to krščanstvo antante je približno tako-le: Ko je gorela Smirna in so se Grki, Armenci in Turki po smirenskih ulicah davili in klali na debelo brez ozira na starost in spol, so bile pred Smirno vsidrane zavezniške bojne
ladje in, da ne bi bilo preveč dolg čas, so na ladjah igrale vojaške godbe — za krščansko pomoč so se pa takrat malo brigali.
Tak je torej položaj okrog nas in o tem govorijo danes za zeleno mizo v švicarskem mestu Lausanni.
Da pa s to konferenco komedij ne bo konec, nam obetajo že Nemci, ki pravijo, če se izpremeni mirovna pogodba Turkom v korist, potem se mora izprementi tudi mirovna pogodba, ki pritiska tako kruto ob tla nas.
In versajski mir ter njega večnost sta se s turško zmago zazibala.
Hrvati in mi.
Sedaj, kia se pripravlja hrvatski narod, da potom svojega zakonitega zastopnika, t. j. hrvatskega bloka, aktivno poseže v politično življenje Jugoslavije, se nam zdi nujno potrebno, da še enkrat povemo, kakošno bi mloiralo biti politično razmerje Slovencev do Hrvatov v naši državi, in kaj je bi! vzrok, da do sedaj ni prišlo do takega političnega razmerja. Pri tem ne mislimo delati nobenih rekriminacij proti tej ali oni strani, ampak se borrta omejili na suhe konstatacije.
Konstatacija pa je samo ena in se glasi: predno so šli Hrvati in Slovenci 1. 1919. na pogajanja s Srbi, bi se bili morali sporazumeti najprej med seboj. To pa se ni zgodilo in to je vzrok vseh nesoglasij.
Da pa niso prišli Hrvati in Slovenci med vojno in zlasti od spomladi 1. 1917. dalje do ožjih političnih stikov, ki bi bili sami od sebe privedli do poznejšega sporazuma in enotne taktike, temu je mnogo kriva popolnoma pasivna politika nekdanje hrvatsko-srbska koalicije, s S. Pribičevičem na čelu,; ki je udano čakala, kaj pride, ni pa imela poguma, da bi bila nastopila aktivno, kakor so to 'storili Slovenci, Čehi idr. v avstrijskem parlamentu.
In ker je bila poleg tega Srbija tista, ki je imela odločilno in zadnjo besedo pri Ententi in ki je že pred vojno veljala za Jugoslovanski Piemont, sio začeli Slovenci gledati v Belgrad in niti opazili niso, da leži med Ljubljano in Belgradom še Zagreb.
Tako nas je prehitel prevrat in čas skupne vlade „Narodnega Veča“ je bil prekratek, da bi bil mogel popraviti zamujeno: v Belgradu smo prišli vsak s svojo politiko in vsak s svlojo taktiko. In tako je šlo dalje do ustavotvome skupščine.
/ Če pa je imela hrvatska in slovenska politika do tedaj le malo dodirnih točk, ki jih je vslvarjala le sila razmer,
sta šli obe politiki od zdaj dalje skoro v nasprotno smer: Hrvati so stali na stališču, da je ustavotvorna skupščina najvišji suvereni forum, ki ne prizna nobene oblasti nad seboj in ker se bodo pogodili med seboj trije narodi: slovenski: hrvatski in srbski. Stališče Slovencev pa je bilo, recimo: sami niso vedeli čisto jasno, kaj bi
Volitve v konstituanto 1. 1920. so Slovence razbile na več majhnih strank. Naše ljudstvo 1. 1920 še ni imelo današnjega spoznanja o važnosti državne ustave za vse ljudstvo. Tudi .politične stranke naše so predvsem povdarjalc bodisi samo stanovske bodisi samo so-cijalne interese ter so prezrle nalogo našega celokupnega kmetskega in delavskega naroda v tej državi. Zato se je takoj po volitvah lahko slišalo na bel-grajskih bulvarjih sledeče:	Hrvati	so
volili slabo, Slovenci pa zelo dobro! Naše slovenske politične stranke so šle v konstituanto sledečo pot: Samostojna kmetijska stranka je kmalo z maloštevilnimi demokrati vred vstopila v vlado, glasovala za centralistično uredbo države ter vstraja na tem stališču do danes. SLS je v ustavnem boju formulirala svoj znani avtonomističen pro-program, toda je ivstrajala v parlamentu kot opozicija, četudi je s tem morda omogočila tu ali tam sedanjemu režimu kak »kvorum, feocijalisti so predlagali nekako »socialistično" uredbo države, ko pa je to samoumevno pri naših političnih in socijalnili razmerah p;idlo v vodo in v parlamentarni arhiv, je šla večina od njih za demokrati' — v centralizem, katerega sobojevniki so ostali njihovi vodilni srbski sodrugi do danes. Komunisti so zasledovali moskovske ukaze, prišli pri tem v smešno — žalosten položaj, dokler niso pri srbskem centralističnem kramarju zapravili kakor političen otrok vse svoje krajcarje! Narodni socialisti so se šli dosledno skrivalnico — brez idejnega načela in
LISTEK. Ljubljanski frakarjl.
Vsak predmet, ki se hoče znan-gtveno predelati, rabi v začetku ali na koncu svojo jasno definicijo. Tako tudi ta.
Vsaka defnicija pa je lahko po-sitivna ali negativna. In če je pred-aaet posebno važen, sta potrebni obe. 2ato bomo porabili obe. In to v za-šetuu.
Najprej negativno: frakar ne pomeni tistega, ki nosi frak, kakor ne ,|>omeni mladin Josip Turk mladosti in dr. Milko Brezigar narodnega gospodarstva. To bi se reklo pozitivno in spoznavnoteoretično v smislu analitične psihologije:	frakar	in fra-
larji so tisti, ki iz neznanih vzrokov •dklanjajo frak ali ga vsaj nosijo
zjutraj s črno kravato. Vzroki tega pojava do sedaj niso še natančno pojasnjeni. Do dna jim ni prišel niti Josip Kremen s svojimi temeljitimi študijami o manikiri in Eversovem »Vampirju« v podlistkih »Slovenskega Naroda«.
Rojstni kraj in bivališče ljubljanskih frakarjev je Ljubljana, in če se rodijo drugod, se preselijo v Ljubljano. Njih shajaliče je ob nedeljah dopoldne Šelenburgova ulica in Tivoli, proti večeru kafana Zvezda in še pozneje »Figovec« ali kaj drugega, kar priča ne samo o jugoslovenski zavednosti ampak tudi o visoko razvitem kulturnem čutu za antiteze.
Kajti (in tukaj je jedro problema) frakar je pravi kulturonosec Slovenije, kar sledi nepobitno iz sledečih dejstev. Je pripadnik JDS ali Jugoslovenske zajednice, hodi v gledališče ter graja in hvali, je pristaš
francoske demokracije, kar razodeva njegov nosljajoči govor, v kavarno hodi z mokropočesanimi lasmi in pisanimi nogavicami, ne grize nohtov, ampak ima lepe dolge ter jih od časa do časa snaži z zobotrebcem. Poleg vsega tega se nikdar javno ne opije, kar se lahko vsakdo prepriča pri policiji, hodi na čajanke in na vogel pred pošto, je član »družabnega kluba« in jezdnega odseka »Sokola«, ne hodi v cerkev in pokliče duhovna samo če je bolan, govori o valuti, športu in vzgojnih idejah ter je kot fant in zakonski mož zvest in goljufan, kar zopet razodeva tisto široko in globoko slovansko dušo.
. Kakor že rečeno, je politično napreden, literarno pristaš Govekarja in drja Laha, znanstveno pa drja Knafliča in Ilešiča. Po poklicu je uradnik, profesor ali advokat ter agent, po mišljenju monarhist ali kaj
drugega, zunanjepolitično je orientiran v smislu »Jutra« in »Slovenskega Naroda« ter se navdušuje za izgovorjavo 1 na koncu besed. Ženski pravi dama, dekletu gospica, namesto kaj rabi koga. Ce nosi očala, ima velika, rumeno obrobljena, in palico s krožnim držajem, ki cvili. Pozdravlja s »sevas« in »zdravo« (le redko »na zdar«). K črni suknji nosi počez pisane nogavice in bere »Jutro« stoje in gredč. V žepu ima vedno en izvod knjige: »In 24 Stunden perfekter Ka-valier« in veruje v preseljevanje duš. Po smrti dobi nagrobni kamen, ki nosi njegovo fotografijo, in če umrje na jetiki, je zapisano, da ga je vzela tuberkuloza. Ob tej priliki dobi nekrolog v drugi dnevni notici »Jutra« in »Slovenskega Naroda« ih na zadnji strani »Njive«.
programa v taktiki. — Vse to skupaj je bila le posledica nejasnosti v ustavnem vprašanju naše države.
Nasprotno pa so Hrvati ostali naci-jonalnlo in socijaino bolj kompaktni, zavedajoči sc svoje politične moči. Oni večinoma niti niso šli v Bclgrad, pozneje so ostali doma tudi tisti, ki so sprva pokazali dobro voljo za skupno sodelovanje s Srbi, kakor n. pr. Slovenci. Oni so ©stali enotni, kar Slovenci še danes niso, ker posamezne naše stranke še dane« niso pridobljive za skupen nastop. Slovenski blok do danes ni bil mogoč. Čegava je krivda na tem, to bo mogoče kdaj ugotovil kakšen politični zgodovinar. Gotovo je samo to, da so Hrvati pri tem položaju smatrali, da jih hočejo stisniti od dveh strani:: Srbi z ene, Slovenci pa z druge.
Ker se takšne reči v politiki ne po-
Takoj po zagrebškem kongresu „javnih delavcev11 sc je pojavila tudi v Ljubljani nova politična skupina »Jugo-slovanska zajednica“, ki se je odrekla (vsaj na pol) pretiranemu centralizmu in je zaplavala v avtonomistične vode. Takrat sta dva lista, »Jugoslavija1* in v »Slovenskem Narodu**.
»Slov. Narod** piše sledeče:
Spreobrnjenje pa ni dolgo trajalo. Kar se je Janezek naučil, to Janez zna. V tem oziru je zelo značilna pisava »Slovenskem Narodu**, poročila o nje-
V	tej številki piše »Slovenski Na-rod“ sledeče:
»Stališče našega lista v tem vprašanju glede centralizma, op. ur.) je bilo od vsega početka popolnoma jasno. Bili smo in smo še za politični centralizem, ali kakor sc ga je pozneje krstilo — unitarizem, bili smo in smo proti upravnemu centralizmu. V tem smislu smo zahtevali samoupravo. Citajte dotične naše članke in dra. Ravniharjeve v »Slovenskem Narodu**, poročila o njegovih govorih na raznih shodih od prevrata sem — vse preveva ista misel. Politični centralizem, to je, mi hočemo enega vladarja, eno vlado, en parlament, en zakonodajni zbor; hočemo, da se na znotraj in na zunaj reprezcntiramo kot trdna in nerazrušna enota in celota. Hoteti pa danes centralizem v upravi, zlasti v tako prenapeti obliki, kakor ga hoče uveljaviti režim, smatramo za škodljivo. Škodljivo zategadelj, ker ta centralistična uprava ni sposobna in fizično niti ni zmožna, da bi obvladala našo prostrano državo ter obstoječe raznolikosti v vseh delih njenega naroda. Po štirih letih našega ujedinjenja je to prav jasno pokazala. Upravni centralizem je napravil bankrot. Koliko škode, je prizadel v tej dobi našemu narodu, r.iti ni mogoče preračunih. Zal pa je napravil tudi velikansko moralno škodo, ker je ljudstvo pogrošni upravni centralizem pričelo istovetiti s političnim centralizmom (unitarizmom). Odtod Radičeva republika, odtod hrvatski in slovenski separatisti. Vso tx» gmotno in moralno škodo imajo na vesti oni, ki so nam vsilili ter še danes forsirajo prenapeti centralizem v upravi. Zato se mora proti njemu boriti vsakdo, ki ljubi to državo, ki v resnici hoče ujedinjenje našega naroda, ki je iz prepričanja — Jugoslovcn**.
♦
Iz te pisave je razvidno, da »Slov. Narod** oziroma vodilni krogi »Jugosl. Zajednice** še danes ne vedo natanko, kaj pravzaprav hočejo. Oni si niso na jasnem niti o najosnovnejših pojmih, ki jih mora danes natančno razločevati vsak, kdor hoče govoriti ali pisati o centralizmu in o avtonomiji. Oni mečejo vse vprek: »politični centralizem** »uni-
Virštanj pri Podčetrtku. Cenjeni gospod urednik! Upam, da ne boste vzlovoljeni, da sc tudi jaz kot slovenski republikanec oglasim, proseč skromnega prostorčka v Vašem čislanem in obče priljubljenem listu. Ker mi slov. republikanci radi pomanjkanja gmotnih sredstev žal nimamo lastnega glasila, se obračam na »Avtonomista**, ki je znan kot najodličnejši list, ki je zaradi tega tudi najbolj čislan in priljubljen. Naša republikanska misel —
zabijo, bi se bilo skoro res bati, da vrnejo Hrvati Slovencem milo za drago: da se bodo namreč skušali sporazumeti s Srbi brez Slovencev! Vendar upamo, da so hrvatski politiki predalekovidni, da bi napravili to usodno napako! Kajti s tem bi dali v roke Belgradu najhujše orožje, da bi namreč vladal še nadalje po geslu: Divide et impera!
Naše trdno prepričanje je tole: Dokler se ne sporazumejo med seboj Hrvati in Slovenci in oboji skupaj šele s Srbijanci, bo naša država v večnih dr-žavnopravnih in siocijalnih krizah. Vsak za sebe, so Hrvati in Slovenci preslabotni, da bi lahko kljubovali srbijanski hegemoniji. Pri svojih političnih programih pa naj nikar ne prezro okolnosti, da utegnejo prej ali slej vstopiti v našo državno zajednico — i Bolgari!
tarizein**, »upravna avtonomija**, »samouprava** itd.
Kno pa je jasno: Gospodje se silno boje povedati, da so Slovenci, in da so šele kot Slovenci tudi Jugoslovani!
Boje se dalje javno povedati, da je vsaka »samouprava** in »upravna avto-nomija“ gola fraza, če ni združena z zakonodajno oblastjo in z zakonodajno močjo. V zakonodajnosti tiči jedro vsega problema! Kaj mi pomaga najlepša „sa-mouprava**, če vanjo vedno lahko beza in dreza centralni minister! Tega pa gospodje ne povedo, ker nimajo poguma tega povedati, ker se boje očitka »sepa-ratiztna**_____
Žalostni junaki! In taka politična skupina omahljivih bojazljivcev hoče pri nas imeti neko besedo!
To, kar pripoveduje »Slov. Narod**
v	zgoraj omenjenih besedah, ni nič dru-zega kot to, kar pridiguje dan za dnem tudi »Jutro** oziroma njegov duševni oče dr. Žerjav. In vendar kakšna razlika med obema!
Dr. Gregor Žerjav pravi jasno in odločno: »Jaz se pišem dr. Gregor Žerjav. Jaz hlapčujem Pribičeviču in Belgradu in zato sem centralist.** Ni lepo od dr. Žerjava, da se hlapčevsko priklanja Belgradu, lepo pa je, da on to jasno in določno pove, in dosledno in brez ovinkov izvaja iz svojega naziranja tudi vse posledice.
Kaj pa pravi in dela »Jugosl. Zajed-r.ica“ oziroma »Slov. Narod**? Danes pravi, da smo »trije**, jutri smo „eno“, čez čas bomo »dva in pol“ in tako naprej!
Kako naj imenujemo tako politiko? Ali je to lepo? Danes si mora biti vsak na jasnem, da med politiko centralizma in zakonodajne avtonomije ni mogoč noben kompromis, ker ga ni! Ni ga in ga ne more biti za nikogar, tudi za »Slov. Narod** ne! Danes je treba biti ali dosleden centralist ali dosleden avtonomist!
Tistega trapastega mešanja pojmov o »jugoslovanstvu**, o »političnem centralizmu** o »unitarizmu** itd. mora biti konec, konec pa mora biti tudi bojazljive omahljivosti in nedosledne strahopetnosti.
Danes je treba povedati razločno in jasno: Jaz se pišem Marko Pavšek, sem rojen v Ljutomeru, sem star 32 let in hočem to in to, pa naj bo to komu prav ali ne! Danes je treba povedati jasno in odločno: Ali hočeš biti rob in hlapec, ali pa hočeš biti na svoji slovenski zemlji svoj gospod? Cincanja in obotavljanja so pa ljudje že siti!
Zato povejte, kaj in kdo ste:	Ali
ste Slovenci ali niste? Ali hočete, da si Slovenec na svoji zemlji sam piše svoje postave ali hočete, da mu jih pišejo drugi?
Tako je ta stvar in nič drugače.
ki ji gotovo tudi Vi načelno ne nasprotujete — se naravnost sijajno razvija in širi pri nas na Štajerskem, kolikor tudi pa i na Kranjskem. Mi slov. republikanci smo bili prevarani od skoro vseh doslej pri nas obstoječih strank, zato smo izgubili še tisto malo zaupanje do njih, kar smo ga doslej imeli ter smo se končno le našli in zedinili v svoji »Slovenski republikanski stranki**. Pod neustrašeno razvito zastavo svoje stranke, se bomo skupno fs hrvatskim
kmečkim narodom z zakonitimi sredstvi borili za republiko Slovenije v okviru Federativne Republike Jugoslovanske, ker je to volja slovenskega in hrvaškega delovnega ljudstva. V to našo zvezno državo bomo imeli čast bratsko sprejeti našega slovanskega brata — Bolgara. Naš političen cilj je toraj jasno izražen v zahtevi po neodvisni slovenski samostojnosti v okviru Južnoslovanskih narodov. Takšna, brez dvoma najprikladnejša oblika vladavine se imenuje federativna ali zvezna republika. Meje med zveznimi državami odloči naj svobodni plebiscit, ne pa kakšna pristranska »komisija** v Parizu ali pa kje drugje. Tako bi se vendar že enkrat spravil s sveta hrvatsko-srbski in srbsko-bolgarski spor, ki zahteva takšne žrtve. Bil je čas, ko smo tudi mi zahtevali avtonomijo, ki pa so jo nam odrekli vlastodržci, češ, Slovenija je preveč uboga in pasivna, pa je zaradi tega primorana živeti otd „bla-gih“ dobrotnikov. Pa vendar plačuje Slovenija veliko davkov, pošta izkazuje celo prebitek, kar vse pa gospoda noče videti. Res je, da je obseg naše slovenske domovine majhen, toda dovolj je boigat za pridne roke. Pa bomo našo domovino odprli svetu in mu pokazali, da hočemo biti vredni v vrstah kulturnih narodov. — Zahtevali smo avtonomijo in naša zahteva je ostala preslišana. Iz vseh krajev so deževale vladi prošnje za odpis davkov zaradi suše in slabe letine. Pa ti pride minister Pucelj in reče, da je letina najboljša. Davščine povišuje kar za sto odstotkov. Pri teh razmerah ni nič čudnega, ako seže ljudstvo po samopomoči. Zato zahtevamo federativno ureditev nam tako ljubljene Jugoslavije. S tem pa še ni rečeno, da je ljudstvo proti osebi kraljevi ali pa državi, temveč ono je le proti režimu, ki je za državo in ljudstvo slab. Bila je doba, ko je ljudstvo zahtevalo avtonomijo, danes pa zahteva republiko, da izidemo iz sedanje gospodarske in politične zablode. Zato kličemo po pravici, človekoljubju in enakopravnosti tudi najmanjšega dela naše slovanske države. Naša pravda — vaša pravda, naša zmaga — vaša zmaga.
Republiknec.
(Op. ur. Priobčujemo radi ta dopis. Iz njega je posneti, da dopisnik noče nič več kot mi:	zakonodajno	avtonomijo
Slovenije, kar je istovetno s federativno ureditvijo naše države. Dostikrat v življenju je tako, da govore ljudje drug mimo drugega; tako je tudi tukaj, če ima kakšen pošten republikanec kaj na srcu, naj se le obme na nas. Za nas ni odločivna samo republikanska misel, ampak predvsem moška in odkrita beseda!)
Iz Rožne doline pri Ljubljani.
Prejšnji teden sem čital v uradnem glasilu ljubljanskega magistrata, odnosno njegovih sedanjih reprezentantov, da se merodajni ( ?) gospodje bavijo z inkorporaeijo nekaterih delov predmestnih občin, med njimi tudi viške občine. Nehote sem se smejal, ko sem se spomnil privlačnega vabljenka v podobi »Poti v Rožno dolino«, ki naj bi viškim občanom predočala očetovsko skrb, ki jo ima ljubljanska občina za svoje sedanje občane in katero bi brezdvomno delila z novimi, če bi jo tudi še v bodočo upravljali taki veleumi in posebno nižjim slojem naklonjeni gospodje, ki so se s tem trudapolnim in požrtvo-
Naše bralce opozarjamo na novo rubriko »Domači zdravnik**. V tej rubriki bomo objavili poučne zdravstvene članke, ki jih piše prvovrsten strokovnjak.
Še je živ! Še je živ in še piše. Namreč g. dr. France Ilešič. Še je živ in še piše, da je »zedinjena Slovenija** anahronizem, t. j. nekaj zastarelega, kar ne spada več v današnje čase. Še je živ in še vedno pišfe, da Slovencev ni treba na svetu, ampak da smejo živeti na svetu samo »Jugosloveni**. Ne ve pa ta odlični znanstvenik in se ne zaveda, kako strašno greši s takim svojim pisanjem, kajti kdor tako piše, ta je »sepa-ratist** najgrše sorte. Kajti kdor poudarja »jugoslovanstvo**, poudarja s tem tudi neko nasprotje med »jugoslovan-
valnim delom deslej mučili. Široko-ustne obljube in idealne prednosti, ki se mažejo okoličanskim prebivalcem okolu oči in ušes, kakor naivnemu otroku med okrog ust, se takoj izpre-mene v strah in grozo, če človek stopi v okoliš tega dela katastralue občine »predmestje Gradišče«, ki je seveda del belo in skrbne Ljubljano. Res bela in skrbna jo bila vedno, to za frakarje in koritarje. Najlepši dokaz zato imamo Rožnodolci.
Ce okroneš na svojem pohodu p« zauživanju svežega zraka onkraj že-lezniškega prehoda pri »škaberneto-
vi	vili«, na levo in si vstopil na »Pot v Rožno dolino«, se ti nehote srce zasmeje v nadi, da boš na prijetnem še-tališču použil nekoliko požirkov te tako pričakovane medicine. Tvoje veselje pa je le jako kratko, ksfjti žo pri »Pickovi vili« te mine veselje p* užitku in mesto tega Ti napolni možgane skrb, kako. boš hitro prišel domov, če te grabežljiva ilovica osvobodi nepotrebnega lulcsusa, ki m« pravijo čevlji. Če si dovolj drzen, si prve neprijetne utise potisnil v ozadje in hočeš za vsako ceno v Rožno dolino, potem bodi siguren, da se ti takoj za bivšim nemškim drsališčem odpro vsa blagodejstva s katerimi razpolaga tretja prestolica kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki te trdovratno spremljajo prav do mestne meje, tam nekje pri Marnovi oštariji. Najidealnejši je del od železniškega prelaza v podaljšani Glinški ulici pa do mestne meje. Da ja ta del tako idealen jo posledica dolgo letnega dela izmučenih možganov šo bolj idealnega mestnega stavbnega urada, ki je položaj duhovito preštudiral in prišel do zaključka, da so vsi dosedanji načrti le za koš in da naj si trdovratnež, ki hoče po vsej sili v Rožno dolino, nabavi aeroplan, da ne pride v konflikt na eni strani s kristalno čisto vodo, ki tričetrtino leta preplavlja krasne livade in ki počasi, toda sigurno pripravlja strugo bodoči novi Gradaščici.
Vse te krasote, katerim se eventualno ogneš, če te prehudo hrepenenje ne tira v Rožno dolino, so pa vidne le, dokler ti je milost božja naklonjena, kajti čim solnce za Rožnikom zaide se ti takoj odpro vso krasote ljubljanskega ponočnega življenja v razkošni razsvetljavi električnih svetilk, ki se jih poslužujejo domov se vračajoči duševni in fizični delavci, ki so čez dan prodajali svoje blage svojim srečnejšim soobčanom v sredini nerazsvetljene dolge vasi. Če nisi na takem pohodu povsem opremljen, potem napravi pred njim svojo oporoko, kajti nemogoče ti je, vslod blestečo razsvetljave se izogniti, nepričakovanim izbruhom ljubezni in osebno naklonjenosti. Tega se najbolj zavedajo ljubljanski stražniki, ki hodijo po službenih opravkih z »Vrtače« preko Karlovške in Opekarske ceste na Vič, samo da se izognejo našim silovitim »Nachtkafehausom«. Ker si tudi mi neposredno prizadeti ne želimo, da bi ostala bas naša oko-kolica vseh vekov veke torišče vseh ljubljanskih prijetnosti, zato bomo skušali dne 3. decembra tisto na magistratu, ki nam po vsej sili dobro hočejo in za nas tako očetovsko skr-be, dislocirati in bomo postavili na njih mesta drugo, od katerih pričakujemo, da nas ne bodo s samimi ideali trpinčili.	—t —
stvom“ in »severoslovanstvom**. Kdor pa naglaša to nasprotje, je separatist, grd separatist, ker ne priznava »slo-vanstva** ali recimo: vse slovanstva. Toda tudi tisti, ki pridiga in oznanja »vseslovanstvo**, je separatist, grd separatist. Tak človek namreč ne priznava »arijstva** ali »indogermanstva**. A tudi odločni »indogermanci** so separatisti, grdi separatisti. Ti ljudje namreč ne priznavajo »človečanstva**. Toda tudi »človečanarji** so separatisti, grdi separatisti, ker s poudarjanjem »člove-čanstva** ne priznavajo ne živalstva, ne organičnih bitij, ne stvarstva, ne vesolj-nosti, ampak priznavajo in javno razkazujejo samo svojo možgansko zmešnjavo.
Omahnili so!
Dopisi.
Dnevne vesti*
Samostojni kmetje bodo imeli 27. t. m. svoj občni zbor v Ljubljani. Na ■občnem zboru bodo sprejeli sklep, da zahtevajo kot slovenski samostojni kmetje za Slovence lastno zakonodajo. Druga točka dnevnega reda bo poročilo tovariša g. ministra Puclja o gradnji nove kočevske železnice.
V	Velikih Laščah upri zore prihodnji teden dramatizirani Schillerjev „kampf mit dem Drachen“, ki ga je prevel v slovenščino Janez Vesel Koseski pod zaglavjem „Bor z dralco-nom“. Z uprizoritvijo bo združen tudi shod samostojnih kmetov. Prolog tega zanimivega dramskega dela se glasi presto po Koseskem:	,
„Kaj se vali, kaj ljudstvo vrč hrumč po dolgih stegnjah tje?
Je mar požarna to nezgoda?
Vse skup leti pohlepno zgoda.
Na konju zrem visociga
v derhalu kneza P............
za njim privlečejo, o čudo! zveri neznane strašno grudo k’ je vidit klerikalni zmaj /. gortancem grozniga stežaia.
Strme pogleda ljudstvo zdaj
na !J  in zdaj na zmaja.
In tisučerno glas doni:
"Ta je drakon, poglejte vsi; ki je napredne sile davil,
a P  mu je rabo ustavil.
Veliko druzih je pred njim se v bor podalo z ,besam tim, nobeniga nazaj ni bilo, junakom takim gre plačilo.
In v oštarijo truma spe
kjer P  zbral je svoje ude,
vse kmete samostalnike povabil k sebi brez oinude.
Nato se začne zabavljanje čez ljudsko stranko, radikale in na tihem tudi čez demokrate.
Nova kočevska železnica. Kakor izvemio iz dobro poučenega vira, začno
graditi novo kočevsko (Pucljevo) železnico že prihodnji teden.
Udruženje Koroških Slovencev priredi v sako soboto od sobote dne 25. novembra naprej iv gostilni Mrak zvečer ob 8. uri sestanke, s poučnimi predavanji. Dne 25. novembra bo predaval gospod profesor dr. Lončar »Slike iz Slovenske zgodovine". 2. decembra g. profesor dr. Arnejc „Koroški plebiscit". 99. decembra g. vseuč. profesor dr. Cavazzi ..Gospodarske razmere Slovenije". Dostop prost za vse Korošce in vsem prijateljem K o noskih Slovencev.
—	Somišljenike prosimo za udeležbo!
Pred revolucijo? Govori se, da se v Sloveniji revolucijonarno gibanje hitro širi in da stoji na čelu tega gibanja celokupno slovensko učiteljstvo. Opozarjamo na to vlado.
Članek, ki je izšel v zadnji številki našega lista pod naslovom ..Hrvatsko vprašanje in Slovenci", je skoro v, celoti objavil tudi zagrebški dnevnik ,,Hrvat". Znak, da smo zadeli pravo.
Listnica uredništva: Gosp. dopisniku iz loške doline: Vašega dlopisa si brez dokazov ne upamo objaviti, raz-ven akto prevzamete odgovornost sami. Saj veste kako je s takšnimi osebnimi zadevami pred sodiščem — dandanes.
Listnica uredništva. G. M. P. v Preski. Vaše pismo od 31. oktobra se je nekam zamešalo, zato odgovarjamo šele danes. Naknadni račun železnice boste morali plačati, ker so tu merodajni statuti železnice. Seveda je poslovanje železnice v tem primeru škan-calozno.
Listnica upravništva: F. G. Br.
Dolg Din. 7.505. M. K. v H. Dolg Din. 18.75.
„Novl zapiski". Naročnikom „No-vih Zapiskov":	Novemberska in de-
ccmberska številka ,.Novih Zapiskov" izideta skupno mcseca decembra.
Pomaži zdrairaik«
Nekaj o raku.
Pod tem naslovom nameravamo odslej priobčevati kratke, informativne članke iz raznih panog zdra/vstva, in sicer«trriroebrio ono, kar je splošne važnosti, kar je v gotovem ,času aktuvelno ali pa kar vzbuja obče zanimanje. Naši bravci pa ne smejo pričakovati, da bodo tu dobivali navodila, kako naj se te ali one bolezni najhitreje in najceneje iznebijo. Kajti, ako se hoče zdraviti uspešno, mora se pred vsem poznati bolnika, njegovo odporno silo in njegove hibe in uspehe, treba je pred vsem ugotoviti značaj bolezni, v katerem štadi.iu razvoja da je, in še mnogo drugih važnih posameznosti. Zato je tudi razvidno, da se mora bolnik v slučaju resne bolezni obrniti vedno le na izkušenega zdravnika, kateremu potem lahko prepusti nadaljno skrb za zopetno pridobitev zdravja. Toda tudi v zdravstvu velja pregovor: da je „drži ga“ boljši kakor „lovi ga". Lažje je svoje zdravje s primerno uredbo svojega življenja ohraniti si, kakor pa že izgubljeno zdravje pridobiti si zopet nazaj. Zato pa hočemo pod poglavjem zdravstvo polagati največjo važnost na higi-jeno,- torej na one izkušnje, katere nas uče živeti tako, da se naše zdravje čim bolj okrepi, da se obranimo raznih bo-leznij čim uspešnejše in si ohranimo polno telesno in duševno delazmožnost tim najdclj.Ker je pa tudi pri že izbruh-Ti bolezni važno, da si poišče bolnik odpomoči pravočasno, hočemo opozoriti občinstvopri raznih resnih boleznih na njih začetne znake in s tem omogočiti pravočasno in zato edino uspešno pomoč.
Kako se spozna rak pravočasno?
Rak je eden najhujših in najbrezobzir-nejših morilcev človeškega plemena. Vsled slabih življenskih razmer med vojsko in po nji, se je ta strašna bolezen tudi v naših krajih kaj hudo razpasla. Rak je v splošnem sicer jako znana bolezen, tudi vsak ve, da je skrajno nevarna, vendar pa prihajajo od nje prizadeti bolniki skoraj brez izjeme jako pozno po zdravnišfko pomoč, tako da postane uspeh zdravljenja dvomljiv ali pa celo popolnoma nezadosten. Vendar pa je sigurno, da je tudi rak ozdravljiv, bodisi da se pravočasno odstrani iz človeškega telesa z operacijo ali pa, da se polagoma uničuje s pomočjo rentgenovih in radijevih žar-
vi	trdo temnorjavo grinto (krasto); v ustih se soveda taka grinta ne more napraviti, ker slina izpira kri sproti. Pač pa nastane tudi tu kmalo taka rana, ki kaj rada krvavi, bodisi pri jedi, ali pa če se dotakne roba pri govoru in v vseh drugih prilikah dotika. Ta krvavitev, ki nastopa po najrahlejšem dotik -Ijaju, je nadaljcn važen znak raka.
Če bolnik tudi sedaj ne poišče primerne zdravniške pomoči, tvorba raste naprej, rana postaja globokejša, izcedek iz nje je gnojen in smrdljiv Začenjajo se napenjati obolelemu mestu najbližje bez-galke (sleze), ki postanejo ravno tako trde, kakor je prvotna zatrdina. Tudi
lahko še popolnoma normalna. Zato p« tak rak ni nič manj nevaren. Pri njen naj odločuje že najmanjša zatrdina, katera se po svoji konsistenci loči od ostalih prs in katera, če tudi počasi, raste na svojem obsegu. Ako bolnik čaka, d« se napnejo bezgalke pod pazduho, postal je uspeh pomoči morda že dvomljiv. Eno pa je važno za vse rake te vrste, da skoraj nikdar ne povzročajo por sebnih bolečin. Seveda pa to dejstvo ravno povečuje njih nevarnost in zavrat-uost; kajti ravno to pomanjkanje bolečin je največkrat vzrok, da človek »e pokliče takoj zdravniške pomoči, češ: saj ni nič nevarnega ker nič ne boli!
Gospodarstvo.
Naše državno ..gospodarstvo11 in naš denar.
kov. Kaj so torej začetni znaki raka? Oglejmo si najprej to bolezen, ako napade površino človeškega telesa, ali pa vsaj tudi za navadnega človeka vidno, oziroma dostopno mesto, kakor na primer v u>tih:	jezik, dlesno, ustnice.
Bolnik začuti najprej v koži ali pa tik pod kožo malo, večinoma popolnoma nebolečo zatrdina. Oblika je prvotno okrogla ali pa plošnato okrogla, kmalo pa postanejo obrisi nepravilni, oglati. Ako se to zatrdino otiplje, se takoj opazi, da se ostro loči, in sicer ravno vsled njene trdote, od zdrave okolice; človek ima občutek, da tiči tu v koži oziroma na jeziku ali kakem drugem mestu nekaj tujega, popolnoma različnega od sosednega zdravega dela. Najvažnejši znak nevarnosti pa je dejstvo, da ta nova tvorba v človeškem telesu raste; začetkoma sicer počasi in po preteku več tednov, oziroma "mesecev opazi morda šele bolnik, da je postala zatrdina večja. Kakor hitro pa to opazi naj ne čaka nadaljnega razvoja, temveč takoj naj gre k zdravniku.
Rast raka gori omenjenih mest vrši se večinoma jh> površini in le malo v globino, čim bolj se razširja zatrdina, nepravilnejše postopajo konture, pogo-stoma nastanejo celo robovi, ki segajo precej daleč v še zdravo okolico. Istočasno pa začenja razpadati tudi površina nove tvorbe; kajti, d9 sedaj jo je pokrivalo še kolikor toliko normalna koža (v ustih sluznica), morda da je bilo mesto malo druge barve, kakor okolica, bodisi da je bilo bolj temnordeče ali pa bolj bledo. Pogosto se pokažejo na vratu tudi tanke žilice. Ako pa začenja površina razpadati, napravi se navadno bolj v sredini zatrdine odrgnini podobna ranica, katera kaj rada krvavi, da se je človek le dotakne sedaj je še morda čas za odpomoč, a potrebna je mnogo večja operacija. Pogosto pa v tem Stadiju uspeh izostane in rak se vkljub najobsežnejši operaciji v par mesecih, ali pa letih zopet ponovi.
Omeniti moramo tu še posebej raka
v	ženskih prsih, ker se ta v svojem začetku pojavi globoko pod kožo in zato pogosto na svoji površini sploh ne razpade; včasih zavzame taka razdina že cele prsi ene strani, koža nad njo je pa pri umivanju ali brisanju. Ko se kri ustavi, se nad to ranico strdi in napra-
lz Zagreba nam piše v finančnih rečeh navadno dobro informirani prijatelj sledeče:
Pomočnik finančnega našega ministra, obenem ravnatelj ..Balkanske banke" g. Plavšič, se je vrnil s svojega potovanja v Prago in Curih ziopet v Bel-grad. Tu so ga že dolgo težko pričakovali. Kaj je prinesel s potovanja, o tem se še molči, gotovo pa je, da so celo vladni krogi postali zelo nervozni in
— nejevoljni Izjavljajo, da je polom Plavšičeve finančne politike očividen in da bo mogoče vzdržati naš dinar ali pravzaprav „Jugokrono" v Curihu na sedanjem višku samo toliko časa, dokler sc tresorji ..Narodne banke" ne i2nebe zadnjega pod najtežjimi pogoji izposojenega amerikanskega dolarja! Sedanji kurzi tujih valut na jugoslovanskih borzah so umetni in se bodo silno dvignili, ko bosta potreba uvoza in polom Plavšičeve finančne politike — jasna. Zato tisti, ki imate še kaj dolarjev
— počakajte! Dolar in druga takozvana „zdrava“ valuta inozemstva bo gotovo
— zopet poskočila, čelii so nam dali razumeti, da nas imajo sicer silno radi, da pa nimajo nikomur kaj za ..šenkat",
V	Curihu pa je g. Plavšič zvedel le to, kar smo vedno trdili: da so internaci-jonalni judji in drugi bankirji o razmerah pri nas dobro informirani! Z gotovostjo je toraj pričakovati, da bo naš državni denar — (kakor smo mi vedno rekli op. ur.) — najkasneje spomladi zopet padel, zlasti, ker se je pokazalo, da imajo Lahi med svetom več kredita kot mi. Tudi ti bodo storili vse, da na& kredit v svetu znova pomandrajo, za kar jim sedanji vladni sistem nudi več prilik kot dovolj:
Seveda bodo še potresi, ki bodo dejanski stan zameglili. Če se g. ministru dr. Žerjavu posreči, privesti v našo državo ceneno romunsko žito, moramo pričakovati, da bo ta moka po 19—20 kron v Ljubljani! Kakor posnamemo iz bukareških (romunskih) listov, je romunski ministrski svet na svoji seji od 5. t. m. dovolil, da se sme izvoziti na prošnjo belgrajske vlade 3000 vagonov žita v SHS, seveda samo proti takojšnjemu plačilu. Toliko denarja pa naša vlada nima, zato je rekla, da bo sicer potrebovala vseh 3000 vagonov, zaenkrat pa hoče takoj kupiti in plačati le 200 vagonov. To žito se že nakupuje in bo toraj cenejša romunska moka kmalo tudi v Ljubljani, — seve če pojde posreči, kar pa nikakor ni gotovo, kajti Romunija je istotako Balkan! Mimogrede bodi omenjeno, da je pristojni romunski minister čisto neženirano zahteval od vsakega vagona za sebe 3000 romunskih lejev — provizije od neke belgrajske banke, ki nakup finansira! Če računamo en lej samo na pet naših kron, lahko vsakdo izračuna, da bo romunski gospod minister s sv »j im i kolegi, kateri so mu dali „placet“ za izvoz v ministrskem svetu, zaslužil vsaj 45 milijonov naišlih kron — provizije. Takšnih ministrov pa menda vendarle pri nas nimamo, pa čeprav živimo tudi -- na Balkanu.
Seveda, Slovenci ste še otroci v teh rečeh, zato se samo — zgražate!
—	G. Plavšič, ki „dv'rga" našo valuto s pomočjo tujih dolarjev, katere bomo morali presneto drago vračati, je razumen mož! Vse devizne kupčije gredo preko deviznega oddelka njegove „Bal-kanske banke". Ta devizni oddelek je danes silno velik v primeru z deviznim prometom te banke, predno je njen ravnatelj postal — pomočnik finančnega ministra. To pestovanje prinaša seve
njegovi banki kolosalne zaslužke, zak*i vsaka inozemska deviza, ki jo pod ceno proda finančno ministrstvo, odnosno „Narodna banka", na domači borzi, bodisi v Belgradu bodisi v Zagrebu — pasira devizni oddelek banke, ki slui* pri tem bančne provizije.	)
Tako ginevajo izposojeni amerikan-ski dolarji in prejeto zlato iz likvidirane Avstro-ogrske banke. Od tega imajo korist predvsem belgrajski trgovci-uvoz-niki, ki dobivajo kolikor hočejo tujih deviz za plačila svojih dolgov pod ceno in — „Balkanska banka". — Ko bodo te zlate zaloge, ki bi imele le pomnožiti takozivano »metalno" podlogo našega državnega denarja, izčrpane, se bo s. Plavšič najbrže zahvalil za svoje »pomočniško" mesto in naš dinar bo na realni mednarodni curiški borzi nadaljeval svoj stari križev pot. Kakšen bo, vemo, če se spomnimo za nekaj mesecev nazaj. Samo, da se ga bo držalo ne samo amerikansklo dolarsko posojilo, temveč tudi 800 milijonov dinarjev izrednega kredita za armado in še marsikaj. Ali se spominjate, da je kdaj imel zadolženi kmet več kredita kot pa je bila vredna njegova domačija? Če g« je imel, je pri nas kmalo zapel boben! Z državo, in zlasti s kmečko državo, je v gospodarskih rečeh vse prav tako, kakor z vsakim kmečkim gospodarstvom.	Verus.
*
Žitne cene v Vojvodini. Pšenica do 1600 kron, oves 1000 kron, pšenična moka št. 0 do 2300 kron.
Kaj pa to? V Curihu je veljalo šc nedavno 100 naših kron 2 franka 20 do 2 franka 25 centimov. Potem je pa šlo počasi nazaj, tako da je veljalo 100 kroa v četrtek že samo 2 franka. Kaj to pomeni? Ali je že zmanjkalo dolarjev?
IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA SLOV. AVTONOMISTOV. Odgovorni urednik Jože Petrij. Tiskarna J. BLASNIKA' NASL. v Ljubljani.
Antikvarijat, knjigarna
HINKO SEVAR
Ljublj«na, Stari trg 34
kupuje in prodaja različne knjige v vseh jezikih po ugodnih cenah.
Homoopatična lekarna
na prodaj. Po metodi lekarne Dr. Willmar Schwabe v Le pzig, v or;ginalni kaseti in v dveh dodatnih škatuljah s 103 steklenicami zdravil. Zdraven tri knjige za pouk in navodilo. Vprašanja na upravo tega lista pod številko 1 »67.
Enonadstropna
hiša v Ptuju
za trgovino, gostilno ali večje industrijsko podjetje naprodaj.
Klet 29 m dolga, velik vrt za eventuelna stavbišča, blizu kolodvora ob prometni Lju-tom. cesti. Na dvorišču fotoateljfc. Vselitev mogoča takoj. Cena 1,800.000 K.
Poleg je naprodaj še druga
enonadstropna hiša
s hlevom, kolarnico in vrtom.
Cena 800.000 K.
Jožef Kranjc, Ptuj, Ljutomerska c. 16.
J Teodor Horn, Ljubljana
w Poljanska cesta št. 8*
H se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vseh
kleparskih in vodovodnih
instalacijskih del kakor tudi
za pokrivanje etreh.
Vsa stavblnska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Proračun brezplačno in poštnine prosto Popravila točno In po najnižji dnevni ceni. Ambalaža In pločevine.
Želim ppodati
I italijanske klasike
[0 v platno vezane, z zlato obrezo, skupaj
B9 knjig (Leopardi, Monti, Petrarca, Bo-caccio, Monti, Foscolo). Cene po dogovoru. Ponudbe na upravo Avtonomista
r
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje!
Ljudska posojilnica o Ljubljani
Miklošičeva cesta št. 6 (tik za franc, cerkvijo)
obrestuje hranilne vloge in vloge na tekočem računa od 1. jannarja 1923 po
ir 5°/o
bi?ez odbitka rentnega in invalidnega davka.
Ljudska posojilnica v Ljubljani je
največja slovenska posojilnica in je imela koncem decembra 1921 nad HIP milijonov kron hran Inih vlog in n^d 1,100.OOP kron rezervnih zakladov. — Po.sojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici\ na hi-poteke in v tekočem računu.
Telefon: Pisarne št. 313.
Konfekcijska tovarna „Frande“ d. z o. z. v Ljubljani.
Telefon: Tovarne št. 532.
Tovarna v Stožlcah ppl Ljubljani.
Centralno skladišče
v Ljubljani, Emonska cesta št 5.
Vse vrste moških in deških oblačil. Uniformiranje. Prvovrstni izdelki. Konkurenčne cene.
Bžptal: H Z0,000.000~| SlOV. CSkomptllcl baSlka 1 tamotrasK6,500.^1
I
Noto mesto, Raheh, SlotiEnjgrsdec. Ljubljana, SelEnJsurgova ulco št. 1.
Telefoni št. 146, 458 Brzojavke: ESKOMPTNA.
izvršuje vse bančne posle najjtočneje in najkulantneje
J
Prometni zawod za premog d. d. v Ljubljani
prodaja las slovenski h {premogovnikov
W velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo, kakor tudi
za Industrijska podjetja in razpečava
la čehosloiašlii in ongleUhi holts za livarne in domačo uporabo, tašiti premog in črni ^remiio.
Naslov: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. Ljubljana, Nunska ulica 1.
Oblačilniea za Slovenijo r. z. z o. z. v Ljubljani.
Zadružna centrala za manufakturo en gros en detail.
SIT" Zgolj prvovrstni češki in angleški izdelki
Skladišče v „Kresiji“, Liingarjeva uliea 1, prvo nadstropje, Prodajalna na drobno v Stritarjevi uliei št. 5. Podružnica v Somboru (Bačka), Aleksandrova uliea št. 11.
Po olnoma varno naložite svoj denar v
SZiUEim POSOJILNIC! V UUIUflHI
r. z. se o. z.
sedaj poleg nunske cerkve
1. 1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „Union“.
Hranilne vloge se obrestujejo po 5V2°/o ^rez odbitka rentnega in invalidskega davka.
Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 5%.
Hranilne vloge so vezane na dobo četrt leta po G °/o, na dobo pol leta po G '///o-
Upoštevajte pri nakupite.
mmmm\
Zadružna gospodarska banka d. d.
Telefon št. SS1.
Ljubljana, Dunajska cesta št. 38/1.
(tačasno v prostorih Zadružne zveze).
Glavnica skupno z rezervami nad K 60.C00.000.
Interesna skup-
Podruinicei Djakono. Maribor, Sarajevo, S mbop. So>it, Šifce^ik. Ekcpoiiturai Bted.____________________________
no st z Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu ter z Gospodarsko banko d. d. v Ncvem Sadu.
a
m
m
Telefon št. 21.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije.