GLASILO ZVEZE DRUŠTEV LEDVIČNIH BOLNIKOV SLOVENIJE POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1270 LITIJA LJUBLJANA, SEPTEMBER 2001 ŠTEVILKA 4 Izkoristiti povabilo 1982 - 1999 Dializni glasnik 1999 - Ledvica V kratkem govoru, ki ga je imel predsednik državnega zbora Borut Pahor 9. septembra na jasi v Dolenjskih Toplicah udeležencem prvega vseslovenskega srečanja kroničnih ledvičnih bolnikov (dializnih in transplantira-nih), je med drugim povabil predstavnike Zveze društev kroničnih ledvičnih bolnikov Slovenije, naj obiščejo parlament in razložijo probleme in težave, s katerimi se srečujejo kronični ledvični bolniki v Republiki Sloveniji. Povabilo je treba vzeti resno in ga seveda spraviti v življenje, se pravi, da mora delegacija v kratkem času obiskati predsednika državnega zbora oziroma pristojne za takšna in podobna vprašanja. Kaj bi veljalo izpostaviti? Predstaviti bi bilo treba stanje bolnišničnih dializnih centrov (zasebni so prostorsko vzorno urejeni, o bolnišničnem zaledju, ki ga nimajo, ne bi bilo odveč reči besedo ali dve, saj to prizadeva bolnike), ki marsikje niso takšni, kot bi morali biti (kletni, nesodobni, nezračni, temačni itd. prostori, premalo dializnih aparatov, ki so preobremenjeni in se zato kvarijo, troizmensko delo - naporno tako za paciente kot medicinsko in zdravstveno osebje). Poudariti bi bilo treba, da si kronični ledvični bolniki ne bodo dovolili krčiti nekaterih pravic, kot so prevozi na dializo in z nje, pravica do brezplačnih, nujno potrebnih zdravil, neplačevanje dodatnih, a potrebnih dializ itd. Predvsem pa poskušati doseči spremembo slovenske zakonodaje, ki ne šteje bolnikov s stoodstotno telesno okvaro (to dializni bolniki so) za invalide, se pravi, da državljani s končno odpovedjo ledvic niso invalidi. Verjetno je takšno stanje povezano ne samo z miselnostjo, da je invalid pač človek, ki je na invalidskem vozičku, ampak tudi s financiranjem invalidskih organizacij in organizacij bolnikov. Priznanje invalidnosti nosi s sabo še vrsto drugih, za invalide ugodnih lastnosti - brezplačni ortopedski pripomočki, na primer). Na srečanju v Dolenjskih Toplicah je bilo približno štiristo ledvičnih bolnikov (dializnih in transplantiranih) ter njihovih svojcev iz vseh slovenskih društev. Veliko, toda lahko bi jih bilo še več, kajti v slogi je moč, se pravi, če nas bo več aktivnih, glasnih in nepopustljivih, bodo tudi uspehi vidnejši. Za svoje pravice se moramo boriti sami, nihče nam jih ne bo prinesel na krožniku in tudi do njih ni priti tako enostavno, kot bi z metlico pobijal muhe. Hočem povedati, da bi morali bolniki začutiti pripadnost svojim društvom, katerih vodstva ne delajo za lastne koristi, ampak za dobrobit vseh članov. Toni Gašperič V tej številki: - Vseslovensko srečanje v Dolenjskih Toplicah...........str. 2 - Ledvični bolnik in anemija...........................str. 4 - Uporaba ultrazvoka z dvojnim prikazom v nefrologiji..........................................str. 5 - Prehrana ledvičnih bonikov...........................str. 6 - Iz naših društev in dializnih centrov................str. 14 Priloga "Transplant:" - Podpora Ministrstva za zdravje.......................str. 7 - Transplantacije na Finskem...........................str. 8 - Spet dve medalji.....................................str. 10 0 DIALIZI V "Ledvici" št. 3. (junij 2001), smo objavili raziskavo univ. dipl. psih. Ivana Logarja o življenju z dializo. Pri preglednici ASOCIACIJE OB BESEDI DIALIZA, pa nam je kalo zagodel tiskarski škrat. Ne sicer prehudo, nekaj je namreč manjkalo na njej. Na računalniku je bilo še vidno, pri tiskanju pa je izginilo. Zato tokrat to preglednico objavljamo ponovno. ASOCIACIJE OB BESEDI DIALIZA Skupaj: 129 besed ali besednih zvez, nekaj primerov: POZITIVNE NEVTRALNE NEGATIVNE 1. Dializa je moj drugi dom -življenje je lepo 2. čiščenje krvi 3. stisk pri srcu 4. rešitev življenja 5. kemijski postopek čiščenja ledvic 6. umiranje na obroke 7. novo rojstvo 8. zdravljenje 9. podaljšana agonija Asociacije ob besedi "dializa" 60 50 40 30 20 10 0 UDVt *A Srečanje ledvičnih bolnikov Slovenije v Dolenjskih Toplicah KLJUB DEŽJU JE SREČANJE USPELO Vseslovensko srečanje v Dolenjskih Toplicah je obiskalo blizu 400 ledvičnih bolnikov in njihovih svojcev ter prijateljev iz vseh 14 regionalnih društev. Tudi nekatere medicinske sestre in zdravniki so prišli. Gost srečanja je bil predsednik Državnega zbora RS Borut Pahor. Šotor je bil do konca zaseden. Dolenjci in Belokranjci so se spet izkazali kot odlični organizatorji. DLB Dolenjske je s pomočjo društev ledvičnih bolnikov Slovenije to srečanje odlično organiziralo. Kljub temu , daje neusmiljeno padal dež, so se znašli in v zdraviliškem rekreacijskem parku postavili velik šotor, ki pa navsezadnje sploh ni bil prevelik, saj so ga udeleženci srečanja napolnili prav do konca. Pretežni del športno - rekreacijskega programa (plavanje in tenis) je sicer odpadel, saj ni bilo za mislili, da bi pri 10 C in dežju lezli v bazen in igrali tenis na poplavljenih igriščih. Od tega programa je bilo izvedeno le metanje pikada (bilo je pod streho), ki se gaje udeležilo presenetljivo veliko tekmovalk in tekmovalcev. Potem, ko je navzoče pozdravil predsednik Zveze Branko Tome, so se eni odpravili v Bazo 20 ali pa na kopanje v zdraviliški bazen, drugi, ki so ostali v šotoru pa si tudi imeli dosti povedati. Sicer pa se je pod šotorom nenehno nekaj dogajalo, od malice pa do žive glasbe, ki so jo izvajali člani ansambla »Vasovalci« iz Bele Krajine. Ti so vedeli, da je treba mraz preganjati na vse načine, in njihova dobra glasba je kar pomagala pri tem. Posebno poglavje na srečanju pa je bil moderator programa Toni Gaš-perič iz Metlike. Domala neviden, toda venomer slišen, je množico pod šotorom vseskozi držal pri dobri volji. Ne samo pri dobi volji, salve smeha je povzročal s svojimi domislicami, aforizmi in tudi kar sprotnimi komentarji dogodkov. Obenem pa je vešče vodil ves potek srečanja tako, da je vse teklo kot je treba. Zares dobro! Med udeleženci smo opazili tudi nekaj zdravnikov, med njimi dr. Marjana Močivnika iz Zreč, pa dr. Sonjo Steklaso iz Novega mesta in kar dosti medicinskih sester, seveda ni manjkala tudi sestra Marica iz novomeške dialize, ki tudi neumorno deluje pri vseh akcijah. Tudi direktorica novomeške bolnišnice Mira Retelj je bila navzoča in še mnogo drugih, vseh se seveda na da "Vasovalci" iz Bele Krajine. Zaigrali in zapeli so za vse okuse in starosti. Tudi dve harmoniki spredaj nista biti za rezervne dele, ampak so nanju pridno igrali. UÖVI *A naštevati. Nenazadnje so bili na srečanju tudi skoraj vsi predsedniki regionalnih društev ledvičnih bolnikov. Popoldne so si nekateri udeleženci ogledali tudi novo novomeško dializo, ki so jo odprli letos in o čemer smo že pisali v naši reviji. Ko se je deževna nedelja - popoldne se je za nekaj minut pokazalo tudi sonce - pričela prevešati v zadnji del, so se pričeli udeleženci počasi razhajati in odhajati domov. Eni z avtobusi, drugi z avtomobili. Bili so zadovoljni, preživeli so lepo - kljub dežju - nedeljo, ki bo mnogim ostala še dolgo v spominu. M. Brilej Ečnih bolnu anih sloven Predsednik Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije Branko Tome je v pozdravnem govoru opozoril, da ledvični bolniki potrebujejmo več pozornosti pri svojih potrebah v z.vezi Z zdravljenjem, statusom in zaposlovanjem, ne pa da se je slišalo celo o zmanjševanju že pridobljenih pravic. Poudaril je, da potrebujemo še več dializnih centrov, pozval sodržavljane in sodržavljanke k posmrtnemu darovanju organov in da smo ledvični bolniki v okviru možnosti lahko še vedno tudi produktivni. Predsednica DLB Dolenjske Zdravka Žižič, se srečanja žal ni mogla udeležiti, kljub temu pa je že prej opravila vse organizacijske zadeve in pridobila odlične sodelavce. Povabilo predsednika Državnega zbora Srečanje je doseglo vrhunec, ko je prišel Predsednik Državnega zbora Borut Pahor, ki je udeležencem tudi spregovoril v prijetno spodbujajočem in ohrabrujočem govoru. Potem pa se je tudi pomešal med navzoče, se z mnogimi rokoval in povabil predstavnike Zveze in društev v Državni zbor na pogovor o problematiki ledvičnih bolnikov v naši državi. Povabilo je bilo seveda z zadovoljstvom sprejeto. V metanju pikada je nastopilo 37 tekmovalk in tekmovalcev. Najboljši pa so bili, z leve proti desni: predstavnik DLB Dolenjske (ekipno). Iztok Šnajder DLB Ptuj (3. mesto), Pavle Čuk DLB Ljubljana (I. mesto), Edo Jerše DLB Dolenjska (2. mesto). Na desni je predsedn ik komisije za šport in rekreacijo pri ZDLB Slovenije Vojko Fekonja, ki je najboljšim podeli! priznanja. U D V»* A 11 Predsednik Državnega zbora Borut Pahor: "Vabim vav v Državni zbor, kjer se bomo lahko ludi bolj podrobno pogovorili o vaših pm-blemih." Toni Gašperič je bil neumorni moderator srečanja in je nekaj ur zabaval udeležence srečanja. Smeh je pač zdrav, in ni ga bilo PV!*A DOLENJSKA - NOVO MESTO Piknik je bil živ Sedaj, ko nas že malo zebe, se je kar prijetno spomniti na tople in sončne dni. Tak dan je bil tudi na pikniku DLB Dolenjske, ki je bil v zgodnjem poletju, junija ob obrežju Kolpe v Gribljah. Pravzaprav je bilo tudi dežja dosti, ne samo sonca, saj se je sredi piknika ulilo kot iz škafa. Ampak, ko je prenehalo, se je piknik lepo nadaljeval. Prostor je bil res dobro izbran, takoj se je videlo, da so bili zraven poznavalci teh zadev. Bila je čista reka, igrišča za razne rekreacijske aktivnosti, tudi streha je prav prišla, ko se je ulilo, parkirišča in veliko zelene trave in miru. Glasba je bila živa, celo dva ansambla sta igrala, jedače in pijače več kot zadosti, ljudje pa tudi "ta pravi." Za veselo razpoloženje so organizatorji poskrbeli z raznimi zabavnimi igrami. Sicer pa je bil to piknik, na katerem se človek spočije, saj si lahko počel kar si hotel, tega pa ni bilo tako malo. Voditelj zabavnega programa Toni Gašper ič in predsednica DLB Dolenjske Zdravka Ziiič sta tudi pri zabavnih igrah obvadovala potek dogodkov. Piknik DLB Dolenjske v Gribljah ob Kolpi. Kraj je bil pravi, ljudje tudi, glasba prav tako, tudi pijača in jedača. Ničesar ni manjkalo. Vse niti je držal skupaj Toni Gaš-perič, predsednica društva Zdravka Žižič pa pa je poskrbela za pravšnji nivo piknika. Nekaj nas je bilo zraven tudi od Zveze, ampak nas niso nič kaj preveč predstavljali in vlačili sem ter tja in podobno, kar je spodaj podpisanemu kar ustrezalo. Le predsednik Zveze Branko Tome je povedal nekaj besed, sicer pa smo bili vsi kot stari znanci. Gostje na pikniku so bili člani Društva ledvičnih bolnikov iz Karlovca, ki pa tudi niso okusili diplomatskega sprejema, saj se je pokazalo, da so sami stari prijatelji in so se med Dolenjci in Dolenjkami ter Belokranjci in Belokranjkami počutili kot doma, torej sproščeno in prijetno. Ja, prav lepo je .bilo. Kolikor pa poznamo Dolenjce in Belokrance, pa bodo organizirali še veliko prijetnih reči. M. Brilej Predsednik DLB Karlovac Stevo Mihalič je bil dobre volje: "Sedaj, ko smo na dializi, ne smemo preveč piti. Se dobro, da smo (ga) včasih veliko pili in si naredili malo zaloge." ___________CELJE______________ Popravek V prejšnji številki "Ledvice" smo na 3.strani objavili napačno napisano ime enega od poverjenikov. Kandidat iz DLB Celje se pravilno piše Franc Solar in ne Šuštar, kol je bilo napisano. Prizadetemu se opravičujemo. UREDNIŠTVO L£DVt*A SEVERNA PRIMORSKA Lani je bilo veliko lepega Koseče blizu Drežnice pod Krnom je rojstni kraj brata in sestre Branka in Danile Gorenjšček. Oba sta Sla doživela vsa obdobja ledvične bolezni od končne odpovedi, dialize in transplantacije. Branko je moral že leta 1980, ko je imel dvanajst let, na dializo. Najprej v Ljubljano, od leta 1981 pa v Šempetru pri Gorici. Lani je bil uspešno transplantiran in to leto je zanj vsekakor med najlepšimi. Tudi njegova sestra Danila je morala že s 16 - timi leti na dializo. Najprej v Ljubljano, od leta 1987 naprej pa v Šempetru pri Gorici. Leta 1992 je bila trans-plantirana, lani se je poročila in rodila lepo in zdravo hčerkico Viko. Tako je bilo tudi zanjo lansko leto srečno in lepo. Srečko Praček Dvajset let življenja z dializo Vidi Šuligoj (v sredini s šopkom in plaketo) so ob 20 - letnici diali-ziranja čestitali tudi v DLB Severna Primorska in ji skupaj z zdravstvenim osebjem šempeterske dialize izročili darila in zaželeli vse najboljše. (S.P.) ...in njegova sestra Danila s hčerko Viko. Povedali so... ▲ Stane Saksida, Invalidski forum Slovenije: "Delitev na invalide in bolnike je v veliki večini drtav te zdavnaj presežena; ...vključili ga bomo (človeka z okvaro, op. p.) v življenje tako, da da ga ne bo določalo oziroma definiralo njegovo stanje, ampak posledice, ki ki jih njegova okvara povzroča. Analogno bomo tako ravnali tudi pri drugih skupinah ljudi, ki jih lahko poimenujemotudi kot skupina ljudi s posebnimi potrebami." (Delo, 1. 3. 2001) ▲ Borut Pahor, predsednik Državnega zbora RS: "Vabim vas v Drž.avni zbor na pogovor o vaši problematiki, kar bo pomembno še posebej zato, ker se bomo pogovarjali še pred pričetkom sprejemanja zakonov, ki bodo vplivali in urejali tudi vaše življenje in delo." (Na srečanju ledvičnih bolnikov Slovenije v Dolenjskih Toplicah, 9. 9. 2001) UÖVI «A ZASAVJE - TRBOVLJE 15 LET DIALIZE V TRBOVLJAH Dvajsetega maja 1986 so v dializnem centru trboveljske bolnišnice naredili prvo dializo. Takrat so pričeli s štirimi dializnimi mesti in osmimi bolniki v eni - dopoldanski - izmeni. Pri postavitvi in opremljanju dializnega centra je vedno sodelovalo tudi gospodarstvo te regije. Dializo so izvajali za bolnike iz občin Trbovlje, Zagorje in Hrastnik, od leta 1989 pa tudi iz občine Litija. Pacienti so z dializo in osebjem v Splošni bolnišnici Trbovlje zadovoljni, saj zaradi dobre organizacije dela, pomanjkanja prostora niti ne občutijo. Na posnetku: sestra Melita in vodja dializnega centra Anton Adamlje, dr. med. ob eni od pacientk. Sicer pa se je prvi bolnik iz Zasavja pričel dializirati leta 1974. Od takrat se je s tega področja dializiralo 120 do 130 bolnikov. Od leta 1988 izvajajo biofiltracijo, od 1990 leta pa brezacetatno biofiltracijo. Leta 1993 je v okviru Splošne bolnišnice Trbovlje pričela z delom tudi nefrološka ambulanta. V teh letih so kljub pomanjkanju prostora vedno uspeli sprejeti na dializo vsakega pacienta, ki jo je potreboval. V vsem tem obdobju dela kot zdravnik v dializnem centru Anton Adamlje, dr. med., ki je tudi predstojnik centra, sicer pa je bil tu zdravnik tudi Rafael Černuta, dr. med., od leta 1996 pa dela tudi Boštjan Leskovar, dr. med. Danes imajo v centru osem dializnih mest in 41 bolnikov, ki se redno dial-izirajo v treh izmenah. Pomanjkanje prostora je kronični problem dializnega centra. Sedaj imajo v načrtu ureditev dveh dializnih mest v oddelčni ordinaciji, ki je tudi nefrološka ambulanta, ki jo bodo preselili v drug prostor. Ko pa bodo izčrpali še to, zadnjo možnost, bo treba neizogibno pridobiti dodatne prostore. Na koncu pa je treba povedati tudi mnenje tukajšnjih bolnikov, ki so z dializnim centrom kljub pomanjkan- ju prostora zadovoljni, prav tako tudi z vsem strokovnim osebjem, ki skrbi za njihovo zdravje in čim boljše počutje. M. Brilej Takole je bilo pred 15. leti, ko je bila otvoritev dialize v Trbovljah. 'Zastrupljeno jv telo. ki včasih zdravo jr bilo. ga dializa zdaj obnavlja, ne more pa vrnili zdiavja. A sreča se je dokazala, ko prave je ljudi izbrala, ki nam lajšajo tel.au ko priključijo napravi 1 krogu sni" ki se pomoli.i neskončno si tehtna zdiavja in pn su u zaboli spomin na zdrave srečne dni /mio vsem Vam iskrena hvala, ki v stiski sle nam pomagali Vso srečo bi vam rada dala v livljenje, ki je še pred vami Ob 15 - letnci dialize v Trbovljah, je ena od pacientk napisala tudi priložnostno pesem, ki je objavljena na plakatu, nameščenem v čakalnici dializnega centra. Z njo je izrazila zahvalo zdravnikom in sestram ter drugemu osebju trboveljske dialize. UöVt -A a metliškem pokopališču sem ' se ustavil tudi ob grobu Irene Sumine. Dekleta, ki sem jo pozna! kot prvo, ki je hodila na novomeško dializo. Bila sva prijatelja, a tudi sodelavca. Večkrat sva napovedovala na prireditvah, kajti Irena je bila polna energije, duhovitosti, volje do življenja. Bila je iskriva sogovornica, največkrat nasmejana, mlado drevo s podje-denimi koreninami. Ko je umrla, je umrl tudi delček mene... f) o mnogih letih meje doletela ista usoda. Dializa, trikrat tedensko po štiri ure. Prepričal sem se, da mora biti tako in vsega skupaj nisem jemal smrtno tesno. Sploh je neumno, če vidiš v sebi žalostnega klovna, naveličanca, ki stoji pred ogledalom in joče nad svojim križem, ki se dere na tiste, ki niso nič krivi, ki mu ni prav lastna koža.... sobo od zgoraj navzdol, nobene bolečine, čudna melaholija, žalost, neazumljivo sovraštvo do obiskovalcev, želja po samoti, solza v kotu očesa, prvi telefonski klic prijatelja, pokvarjenca, ki sem se ga razveselil, da mije zadrgnilo grlo, Tatjana Gross in Zato sem noro te ljubila, del bele Ljubljane v lučeh, znanka kot tujka, oddaljeni glasovi... Sreča. Grenkoba. Okus žalosti. Otopelost. Pregledi, jemanje krvi, tablete, dodajanje tekočin, spanje, medicinske sestre, zdravniki. Nekdo me nežno brije. N odišavi. Mi moči ustnice in jih maže, da ne bi razpokale... čiti se je bilo treba hoditi. Dobi! sem volčji apetit in kup navodil o zdravilih, o prehrani. Povišan sladkor. Insulin. Sobna telovadba, da razgibam levo nogo, ki mi je od operacije dalje težka, s povešenim stopalom. Toda lulam. Toni Gašperič IZKUŠNJA Tj} Uje petek Ravno sem se vrnil LJz vikenda v Gribljah, ko je pozvonil telefon. "Tu sestra Mirjana. Gospod Gašperič, ste zdravi?" "Sem." "Kako hitro lahko pridete v Ljubljano?" "V dveh urah." V hipu sem bil moker. Znoj, priznam, zakaj bi igral lažnega junaka, če sem, resnici na ljubo, strahopetec. Veselil in bal sem se tega trenutka... j ) resaditev je potekala brez težav. Se dve dializi kot pomoč vsajeni ledvici. In pričeto je teči, delovati. Pri prvi juhi, ki sem jo dobil po petih dneh, sem z Žlico zajel gostoto. Moč navade: čim manj tekočine. Pa so možgančki dojeli, da je napočil nov čas: srebnil sem juho, da je zasikalo po sobi številka 13, v osmem nadstropju, nefrologija, Klinični center, Ljubljana, 24. junij, gospodovega leta 2001. Nekaj nočnih blodenj, prikazovanj, tihih sanjskih pogovorov s sorodniki, prijatelji, počasno gibanje v halucinacijah nastopajočih, žarka svetloba, smrt s koso, Kristus z. lepimi dolgimi zlatimi lasmi, letenje in pogled na Za večino ljudi vsakdan jost, zame po dveh letih in pol novost... v red leti, ko sem delal v Beti, smo sodelavci Irene Sumine zbrali denar in kupili za novomeško bolnišnico dializni aparat. Hoteli smo pomagati, zdravi in mladi, kot smo bili. Danes verjamem, da lahko pomagaš samemu sebi le, če pomagaš drugemu. Dobrota se ne izgubi v vesolju, ne odjadra med zvezde, ampak ždi, skrita in nevidna, da plane ob pravem trenutku na svetlobo. Enako je s hudobijo. To je energija, ki se vrača lastniku... očem biti frazer in se N vsevprek zahvaljevati: sestram, zdravnikom, snažilkam, vsem , ki so bili prisotni, tistim, ki so mi poslali telegrame s čestitkami. Največ, kar lahko storim, je, da še naprej delam v Društvu ledvičnih bolnikov Dolenjske in Bele krajine. Za d september pripravljamo vseslovensko srečanje ledvičnih bolnikov Slovenije v Dolenjskih Toplicah. Tam bom. Dejaven in dobre volje. (Tam je bil in tudi dobre volje je bil, op. ur.) Znanost dela za nas Odkritja o preobrazbi celic kostnega mozga V sredo so znanstveniki spregovorili o novem odkritju, da se matična celica v kostnem mozgu, po presaditvi lahko spremeni v ledvično celico. Odkritje, ki so ga izvajali na miših in bolnikih, lahko pomeni, hodo celice iz kostnega mozga uporabljene za zdravljenje pri odpovedi ledvic. Matične celice najdene v kostnem mozgu so nezrele celice, ki lahko omogočijo rast vsem ostalim celicam krvnega in imunskega sistema. Prejšnje raziskave so pokazale, da imajo te celice celo potencial, da se preobrazijo v jetrne celice. Londonski znanstveniki pravijo, da njihovo delo sedaj prvič dokazuje tudi to, da se te neverjetno plastične celice lahko preobrazijo tudi v ledvične celice. V spletni verziji Zbornika patologije je bilo objavljeno, da znanstveniki upajo, da bodo dosedanja odkritja nekega dne zdravnikom omogočila obnovitev ledvičnih funkcij bolnikom, ki jim grozi odpoved ledvic ali da bi na ledvičnih boleznih izvedli gensko terapijo. Skupina znanstvenikov iz Londonskega kraljevega centra za raziskovanje raka in Kraljevi medicinski kolidž, je preučila ledvico miši ženskega spola, kateri so presadili kostni mozeg miši moškega spola in biopsijo ledvic osmih moških pacientov, ki pa so ledvico dobili od ženskih darovalk. Povedali so, da so hile celice iz kostnega mozga najdene tako v normalnih ledvicah miši, kot tudi presajenih ledvicah ljudi. Profesor Malcolm Alison, patolog raziskovalec, ki deluje v obeh prej omenjenih ustanovah, je v izjavi povedal: "Naši laboratorijski poskusi so pokazali prisotnost celic v ledvicah, ki so prišle iz matičnih celic kostnega mozga. Naredili pa smo še korak naprej in pokazali, da se to lahko zgodi tudi v človeškem telesu." Dr. Richard Poulsom, patolog raziskovalec v Kraljevemu centru za raziskovanje raka pa je še dodal, da odrasle matične celice predstavljajo ogromen potencial za napredovanje v medicini. Tako hi lahko uporabili veliko novih tipov celic, s čimer bi bilo sčasoma možno pozdraviti vsak organ. Uporaba odrasle matične celice pa tudi prepreči etično dilemo, ki seje pojavljala pri delu z celicami zarodkov. Matične celice se namreč lahko pridobivajo tudi iz zarodkov in imajo velik potencial pri zdravljenju odraslih bolezni, vendar so trenutno središče razprave o tem ali jih je etično uporabljati ali ne. Kljub temu, da so odrasle matične celice prav tako uporabne, znanstveniki menijo, da celice zarodkov lahko tvorijo veliko več odraslih telesnih tkiv. Vir: www.siol.net/novice l£DVI*A NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA ZA DOBRO VOLJO 40 LET POROČENA Mož in žena sta se na 40. obletnico poroke skregala. Mož ji reče: "Ko boš umrla, ti bom dal na nagrobnik napisati -Tu leži moja žena - mrzla kot vedno." Žena mu odgovori: "Ko boš ti umrl ti bom napisala - Tu leži moj mož - končno trd." ŠEST ALI ŠTIRJE? Zakonski pur je imel šest otrok. Mož je bil na to tako ponosen, da je ženo začel klicati Mati šestih, četudi je ona temu nasprotovala. Nekega večera sta bila na zabavi in je mož želel vprašati Ženo, če bi šla domov, zato je na ves glas zavpil: "Ali greva domov, Mati šestih?". Ona, vsa jezna, mu odgovori: "Kadarkoli želiš, Oče štirih!" MED ZDRAVNIKI Mož, zdravnik, in žena sta se skregala pri zajtrku. On, ves besen, vstane in odide in ji spotoma zabrusi "in v postelji si tudi zanič!". Po nekaj časa se je umiri! in se želel opravičiti, zato jo je poklical. Dolgo časa je zvonilo, ko žena končno dvigne telefon. "Kje si bila tako dolgo?" "V postelji". "In kaj si delala tako pozno v postelji?" "Iskala sem drugo mnenje." DOBRA F 900101594,4 COBISS o Brezstebelna lepnica (silene acualis) je alpska cvetlica in raste v značilnih blazinah. Avtor posnetka je Srečko Praček s Cola. MISEL ZA DANAŠJI ČAS Sem proti kloniranju ljudi. Kakšen pa bi bil svet brez buteljnov? En sam dolgčas. (M. B.) NASLEDNJA ŠTEVILKA "LEDVICE" IN "PRILOGE TRANSPLANT" BO IZŠLA DECEMBRA Prispevke sprejemamo do 20. novembra 2001 na naslov Zveze. Lahko pa tudi neposredno na naslov urednika: e-mail: inartin.brilej@siol.net Prispevke na disketah, rokopise in fotografije: Martin Brilej, Kidričeva 2, 1270 Litija Marija Kafol VENEC SPOMINOV Bom spletla venec iz spominov, iz spominov na vse dni, nanj pripela bom trakove, srebrn za deklištvo, zlat je za ljubezen. Cvet za rojstvo ves je bel, saj čas to bil je res vesel. Rdeč za partnerja cveti, ker o življenju govori. Ko ne veš ne kod ne kam, ko bolezen te premaga, v nesreči ne ostaneš sam. Tudi njim pripenjam cvet. Kakor sonček zdaj mi sije ljubezen vnukov, smeh, da pozabim na težave, pripenjam jim najlepši cvet. Glasnik LEDVICA izdaja Zveza društev ledvičnih bolnikov Slovenije, Ljubljana, Zaloška 7. Uredniški odbor: Martin Brilej (gl. in odg. urednik), Zvonko Gosar, Mirjana Čalič, prof. dr. Staša Kaplan-Pavlovčič dr. med., asist. mag. Jelka Lindič dr. med., prof. dr. Jadranka Buturovič-Ponikvar dr. med. Grafična priprava in tisk: Tiskarna ACO Litija, C. Dušana Kvedra 39, Litija.