ra DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE it 12. štev. 309 - Cena 4- lire Poštnina plačana v gotovini TRST, sreda, 5. junija 1946 Uredništvo In uprava, Piazza Goldoni it, 1 • 1. Tel, it, 9380ty)3807rtl3ft08. Kokopial ae ne vračajo Sožalje SIAU - Kalinina 0db0r SIAU “ Trlaiko juj0^6 k ob Kalininovi cmrti po-Be<^čo brzojavko: Vrhovnemu Sovjetu ZSSR Moskva. a dan Žalovanja vseh sovjot- ’Vsn^r°0^ &a61e*ki predlogo vojnih zJo-0 tem predlogu naj bi vse ‘tWB6slovHe v roku #0. dni na »* v ko kontrolno komisijo U-' , zločincev, ki jih zahte-I N), **8» bodo klavzule ml- ^ ^°®°db določile, da bodo h ]klvs’e sovražne države tudi ,, mini izročati vojne °Znadene P° Združenih na-j(f> Satov v? predlogu angleških dele-5>f‘ ^ Oj , Vročitev vojnih zločincev, : M J* klavzule v mirovni po- ^»ržena posebni statnt pro-^ tk> določala pogoje za iz-^^di političnega zločin«. '6vJet«}unu Predlo811 '■* J® uprl ‘‘•Prot namestnik, ki je za vnel VC etall^e o • ohranitvi za-^ kontrolnih komisij v prej j™ dsielah tudi po podpisu Ik^godb. Končno ni bil Hjgg^tetnlkl dosežen noben spo- namestnik Stottlnlnsa *-n8ton> *• - VZN — Zunanji lu*a J* včeraj objavil, da bo Jbhnson zavzel položaj v organizaciji združe. K tajJT v organ \ dokler ne bo imeno- - j^hik Edvvarda W. Stet-J* včeraj odstopil. • Volili bomo tedaj ko bomo priključeni k FLRJ TOVARIŠU FRANCETU BEVKU, predsedniku PNOO-ja za Slovensko Primorje in Trst, PARIZ Slovenski antifašisti iz Trbiža, ki smo se zbrali danes V znak protesta zaradi volitev v italijansko ustavodajno skupščino, ki pomenijo za nas prejudiciranje tega ozemlja, Vam pošiljamo tople in borbene pozdrave. Kakor smo pokazali že za časa poseta med zavezniške razmejitvene komisije, da hočemo za vsako ceno pripadati Jugoslaviji, ker so se Italijani tu naselili žele po 1940. letu in ker smo geografsko in gospodarsko navezani na Jugoslavijo, — tako smo se tudi danes postavili s tem. da smo se vsi Slovenci in Avstrijci vzdržali italijanskih volitev. Obenem izjavljamo, da bomo volili žele, ko bomo priključeni k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Z zaupanjem spremljamo Vaše delo zlasti mi, ki še na poseben način občutimo teror šovinističnih hujskačev in onih, ki jih podpirajo. Prepričani smo, da bomo s skupnim prizadevanjem dosegli naše pravice, to je priključitev Trbiža in Kanalske doline k Jugoslaviji. (Sledijo podpisi) Trbik, 2. junija 194«. Jugoslovanski mornarji v Ameriki za staro domovino New York, 4. - Tanjug — Klub jugoslovanskih mornarjev v Neve Torku Je svečano proslavil S. obletnico svojega obstoja. Proslave se je udeležilo več kot 2000 Jugoslovanov v New Torku. Ob tej priliki Je bila odobrena resolucija, ki poziva zunanje ministre velesil, naj priključijo Trst in JK k Jugoslaviji. ■ Klub Jugoslovanskih mornarjev je bil ustanovljen leta 1941. ter Je organiziral posadke Jugoslovanskih ladij v zavezniški službi. Na morju je na zavezniških ladjah, več kot 400 Jugoslovanov dalo svoje življenje za zmago nad fašizmom. Klub je zelo aktiven pri pomoči prizadetim rojakom iz Jugoslavije. Jugoslovanski mornarji v Arne. rlki so doslej prispeveli več kot 225.000 dolarjev pomoči Jugoslaviji. Vsi: demokratične sile proti reakciji Pariz, 4. AFP — Francoski radio je sinod oddajal izjave voditeljev strank o volitvah. Med drugimi je podal izjavo tudi Jacques Duclos, ki je najprej dejal, da včerajšnji rezultati volitev prav gotovo niso v skladu s predvidevanju gotovih fabrikantov napovedi*. Mnogi francoski in tuji listi so računali * neuspehom komunistične partije, ki pa Je vzdržala ogromno protikomunistično gonjo, ki so jo sprožili reakcionarji. To dokazuje, da komunistična partija globoko korenini v naši deželi. Generalni tajnik komunistične stranke Dudos omenja porast g'a-sov partije, ki je «drugi 'zmagovalec volitev dne 2. Junija ter poudarja, »da Je stranka, ki je izšla kot prva na volitvah, imela pod- Radnlk na Češkoslovaškem bo imenovan po maršalu Titu Praga, 4. Tanjug. — Kakor poroča dopisnik «Tanjuga», je odbor delavcev in nameščencev rudnika »Union* v mestu Nove Sedlo pri Karlovih Varih v Češkoslovaški, sklenil preimenovati svoj rudnik po maršalu Titu. Ob tej priliki se je vršila v Novem Sedlu svečanost, ki so se Je udeležili češkoslovaški minister za Informacije Kopecky, jugoslovanski veleposlanik v Pragi dr. Cer-nej, znana češkoslovaška pisateljica Mario Mayerova, zastopniki civilnih in vojaških oblasti, uprava rudnika, rudarji ter številni meščani. Pisateljica Mayerova Je imela govor, v katerem je med drugim rekla: »Ime maršala Tita je ime, ki Se je v najhujših letih našega narodnega suženjstva zasvetilo kot svetloba nove svobode. To ni maršal, ki ja zavzel tuje dežele, ptič pa maršal, ki se je boril za svobodo svojega lastnega ljudstva ter sa svobodo vseh slovanskih narodov.* Minister Kopecky Je poudaril v svojem govoru prijateljstvo in bratsko sodelovanje med narodi Češkoslovaške in Jugoslavije. aovor Ozonski zbornici 4. - vzn — Britanski J^nister Ernest Bevin J« Kitajski je potreben mir za obnovo dežele Nanking, 4. - AFP — Du Ting Ti zastopnik kitajske komunistične partije je danes dejal, da je politični umik trajal že dovolj časa, s čimer je označil nedavno spremembo sniernic partije. Lu Ting Tl je dodal, da so komunistične sile nedavno zavzele štiri mesta v Mandžuriji, med katerimi je važno središče železarske industrije Anssan, kakih 59 kilometrov južno od Mukdena in pristanišče Ting-kcw v zalivu Liaotung. Lu Ting Ti je poudaril, da so pokazali komunisti dovolj, da si želijo miru, nočejo pa staviti celo svojega življenja v nevarnost, da bi zadovoljili naraščajoče zahteve Koumlntanga. Kljub temu pa je komunistična mlIloov j«1 partija Se vedno naklonjena takojš- Javno razpravo o zu-|n)i prekinitvi sovražnosti, da bi se --------------- - H *Wevah v poslanski zbor- mogla Kitajska, ki je bila tako hu-1 čsne trdnjave nemške agresije, ki do prizadeta od vojn« obnoviti. |*o nemški monopol, tesno povezan o Bjrnesovili izjavah Načrt za razorožitev Nemčije ni izveden. Umerjene reparacljske zahteve ZSSR od Italije napram visokim okupacijskim bremenom zaveznikov Moskva, 4. Tass — Diplomatski dopisnik »IzvestiJ* piše: »Deklaracija Molotova o rezultatih pariške konference Sveta zunanjih ministrov zastopnikom sovjetskega tiska je osredotočila pozornost in vzbudiia komentarje po vsem svetu. Celo listi, ki skušajo po svoji stari navadi naprtiti Sovjetski zvezi odgovornost za mednarodne težave, niso v stanu ovreči dejstva, ki so navedena v tej deklaraciji. Večina šasopianlh organov poudarja, da ocena pogajanj v Parizu, ki Jo je podal Molotov, ne izključuje možnosti, da bo prišlo do pozitivnih rezultatov na prihodnjem sestanku zunanjih ministrov, ki bo čez dva tedna v Parizu. Ob tej priliki pa ne moremo iti molče preko komentarjev ki jih je podal zastopnikom tiska ameriški zunanji minister Bymes o deklaraciji Molotova. Načelnik ameriškega zunanjega ministrstva se Je trudil dokazati pravilnost, ki jo je zavzelaameri-ška delegacija v Parizu v visečih vprašanjih. Vendar pa Je treba o-maniti, da vse- to, kar Je dejal Byr-nes, ni nikako novo dejstvo KJte znanim momentom. < Znano Je, da sklep berlinske konference o sestavi reparacljske-ga načrta v 8 mesecih, to j« pred 2. februarjem 1948., ne 1« da ni bil izvršen V določenem roku, ampak da v glavnflbn »ploh ni bil uveljavljen. Proizvodnja 8e vedno v rokah nemSkih trastov Daši so sovjetski zastopniki neštetokrat predlagali Kontrolnemu svetu v Nemčiji, da bi pospešil sestavo načrta o reparacijah in de-montaži podjetij, katerih naprave naj bi bile prenesene iz Nemčije v.zavezniške države na račun reparacij, ni bilo skoraj nič izvršeno. Podjetja nemške vojne industrije sp ostala večinoma v istem stanju, kot pred enim letom. V zapadnlh zasedbenih conah niso storili nič ali skoraj nič da bi bili izpolnili drugo želo važno nšlogo, ki Jo Je postavila berlinska _ konferenca. Gre za decentralizacijo nemškega respodorstvo, s čimer bi bile uni- s pomočjo mednarodnih kartelnih pogodb z vplivnimi organizacijami v drugih deželah in predvsem v ZDA in Angliji. Dopisniki listov, ki mo obiskali cone zapadne Nemčije pravijo, da je tAm proizvodnja — prav tako kot preteklosti — v rokah nemških trustov in kartelov, ki so bili brezmejno naklonjeni Hitlerju v razdobju priprav za agresijo, kakor tudi za česa same vojne. Je pa še drugo dejstvo. 8 tem, da so predlagale v Nemčiji gospodarsko anketo, se niso ameriške oblasti obvezale, da bodo izvršile Odločbe, sprejet« v Berlinu o uničenju nemškega vojnega gospodarstva pač pa so celo prešle v odkrito kršitev in enostransko odklonitev teh odločb. Kršitev sklepa o demontiranju tovarn v Nemčiji Dosedanji načrt za reaorošitev ni bil izvršen. In vendar Je bilo določenih za demontažo v ameriški zasedbeni coni 180 Industrijskih podjetij, od česar ena četrtina v korist Sovjetske zveze na račun reparacijskih plačil. Kljub temu je te dni načelnik ameriške vojaške uprave v Nemčiji, genaral Clay objavil, da so ameriške oblasti sklenile, razveljaviti sklep o demontaži oznaenih podjetij ter pranehati z dobavami reparacij Sovjetski zvezi pod izmišljenim izgovorom o potrebi imeti Nemčijo za gospodarsko celoto, čemur, kot je znano, prav tako Sovjetska zveza ne nasprotuje. Po besedah generala Claya bodo Jeklarne, strojne tovarne ter kemična industrija, katerih demonta-ia je že bila sklenjena, nadaljevale svojo proizvodnjo. Cernu jd potreba ugotavljanja »goopodarake razorožitve, ko obstajajo teka dejstva? Lahko Je razumeti, da je nezakoniti postopek a-msrtšklh oblasti toplo pozdravil dol onega časopisja, ki se specializira za sabotažo mčd narod nega sodelovanja in ki podžiga z vsemi sredstvi na spore m«d zavezniki. To časopisje objavlja senzacionalne lajave o »koncu Potsdama* ter na splošno o prestanku sodelovanja med zavdEnlškimi velesilami. 600 milijard lir za vzdrževanje okupacijskih sil v Italiji V svoji izjavi na tiskpvni konferenci Je Byrnes nato branil ne-popustjivo stališče ZDA v vprašanju italijanskih reparacij. Ponovno je omenil, da nimajo ZDA namena finansirati teh reparacij. Bilo je neštetokrat ugotovljeno, da presega v resnici znesek za kritje angleških in smenškin st: . ' ■- v pri okupaciji Italije mnogokrat Mar naj se nadaljuje ? Nikoli več z ljudmi, ki so desetletja blagoslavljali sovražnika vsega naroda poro 30. list republikanske stranke svobode. To pomeni, je dejal Duclos, da bi komunistična partija ostala prav gotovo prva stranka Francije, če b: vsaka stranka štela svoje glasove v vseh departementih.* »Toda postali bomo spet prvi.* Ugotovil je, »da ni prinesel antikomunizem uspeha onim, ki so ga hoteli izkoristiti, namesto da bi osredotočili vse svoje udarce proti reakciji*. Na koccu ja Duclos iz-jevil, »da Je''reakcija -zabeležila nekaj uspehov m- m^hoče pridobili novih. Zato je potrebno družiti vse demokratične sile*. 0 razdelitvi sedežev v francoski usievodajni zbornci Pariz, 4. - VZN — Reuter poroča, da zadnji podatki za 575 od 5S8 sedežav nove ustavodajne zbornice v Franciji dajejo republikanskemu j ni. Toda nikoli in že nikoli od lju. gibanju (naprednim katoličanom) | da, ki so desetletja blagoslavljali Od včeraj na danes nova kopica pisem: iz Bovca, iz Kauala, 1* Morskega nad Kanalom, iz Kazelj, iz Lokve, iz Vrtojbe, od vseh strani, izpod »timih tolminskih gora in tesne Soške doline, iz prelepe Vipavske in s požganega Krasa. Od ljudskih organizacij in zavednih žena pa od poedinih mater, vseh v skrbeh za usodo dežele in njene bodočnosti, za usodo in bodočnost njih najdražjega zaklada, njih do-raščajoče mladine. , Petindvajset let gorja in ponižanja, preganjanja in krvi lebdi vsem pred otSmi. Mar naj se vse to gorje nadaljuje? Mar naj slovenski ba. sedi tudi v bodoče ne bo mesta nikjer, niti v cerkvi? Mar naj eati-ratoi slovenskega rodu tudi v bodoče nadaljujejo s\yoje delo, uvesti načelom in ukazom nekdanjega, strtega, uničenega, obeSenega tirana r Mar naj cerkveni oblastniki. ki se jim je dučs »zahvaljeval za njihovo nasilje*, ki jih je »cenil prej ta še bolj pozneje*, ko so na 9« odgovornejših mestih ravnali Se okrutneje, pripravijo ljudem novo zlo? V ljudstvu se dviga vihar, ki ga nihče izmed nas ne more, ne to mogel zajeziti. (Ali pa morda — spet z množestvenimi aretacijami ic deportacijami, s požigi in streli v hrbet?) Pa vendar ljudie žele izpolnjevati svOje verske dolžnosti in ele, da bi bili njih otroci birma- 165 sedežev, komunistom pa 150 se-dtkev. Od ostalih strank imajo socialisti 125 sedežev, radikali 45 sedežev, skrajna desnica 35 sedežev, zmerni 25 sedežev,- kmečka stranka 8 sedežev, stranka Za alžirsko neodvisnost 11 sedežev in ostals slran- njih sovražnika od njsg-ovega pohoda v Abesinijo in Španijo do njegovega zavratnega napada na Francijo in Jugoslavijo in še posebej do njegovih grozotnih in zverskih pohodov nad siromašne slovenske Vaši. Leta in leta so ga ke prekomorskih ozemelj 10 se. blagoslavljali. Leta (n leta so b’a dekev. Ameriški sindikati proti Trumanu Wa»hlngton, 4. - AFP — Pred 60-orico parlamentarcev, so glavni voditelji ameriških sindikatov železničarjev, včlanjenih v »CIO* in ,;AFL», izrazili evoje ogorčenje nad zakonskim načrtom Trumana o znesek izredno umujellih icpar*- 3m*litvl praVlce stavke' Življenje in delo aila Ivanoviča Kalinina ’a , |?N- Tass — Objavljen ku0|*i bekrolog: Po težki -Ni Iv„ ezni Je 3. junija umrl C, 0n ,ok,Ioiju- Vj>vJ6 Kalinin »topil kot <01 *®tart Arzenal* ‘'»-n lctl P0*11*!® J* '’«, i|ev k. n delat v tovar-r 84 Je .pridobil slo-V j J*. 10 P^ecizijskega k“' Mlha11 Kallnin pri- 1e ,UClonarn«lttU delo-'S i5:'J t*r a^nlk delovnih or- S-1VredJe 1 delavec med pe- SS k> j° Je k >■ Je bl^ Policlja v Pe Je d' -, p°- a. '1 v-.“'Ju preganjal« »e je & k°t ?lal v delavnicah žc. SiPrid^ - Reval, Cin v klikih de- *VoJ deportaclj- 7nU v Petrograd, \ ^ topov kot Sfc11 v*S /8ar’ °d tega časa ^Pustil Patrogmda, * delo v raznih pe- trograjsklh tovarnah s tajnim revolucionarnim delovanjem v vrstah boljševiske partij« kot odllč. ni avangardni delavec ter eden izmed političnih voditeljev delavskega razreda. Mlhail Kalinin Je poavetll 50 let svojega življenja osvoboditvi delovnih množic, stvari socializma Skupno z Leninom Je Kallnin deloval v prvih tajnih marksističnih krožkih ter v »borbeni zvezi za osvoboditev delavskega razreda*. Ramo ob rami z Leninom in Stalinom Je ustanovil boljševlžkoper-tljo, ustanovil list »Pravda* ter se aktivno udeležil priprav In uresničenja velik« sovjetske revolucije. Po Oktobrski revoluciji 1917 Je Mlhail Kallnin postal eden najodličnejših voditeljev mlade sovjetske države. Leta 1919. je bU Kalinin na Leninov predlog izvoljen za predsednika najvisjiga organa ruske sovjetske federativne republike, v osrednji izvrdni odbor sovjetov v Rusiji- Kallnin Je posvetil vse . svoje sile In vso‘svojo energijo konsolidaciji moči sovjetskega režima. Mlhail Kallnin zvesti Lfninov in Stalinov tovarl* v orožju, se j* neutrudno boril proti sovražn -kom partije ljudstva » zmagp leninizma. V letin velike domovinske vojne je Mihall Kalinin, četudi je ,bil težko bolan, delaj s »aroozata- Jsvanjem na vodilnem mestu najvišjega organa sovjetske držav« ter poj veti 1 vse svoje sile stvari zmage Sovjetske zveze nad nem* šklmi in japonskimi napadalci. Sovjetski državljani če dobro pomnijo navdušenih gorečih rodoljubnih govorov Mihaila Kalinina med veliko domovinsko voj. no, ki so navdihnili naši armadi in našemu ljudstvu vero v zmago nad sovražnikom. Ime Mihaila Kalinina je simbol predane službe in zvestobe naii domovini ter Je noskondno drago vsem sovjetskim državljanom. Delovanje Mihaila Kalinina bo vedno zgled modrosti državnika, zgled nerazruinlh stikov z ljudstvom in zgled Junaškega dela za stvar komunizma. Spomin na Mthatla Kalinina, gorečega rodoljuba naše dežele, neomajnega prvoborltelja komunizma ter modrega In dobrega voditelja, bo ohranjen za vedno v srcih vseh sov-jdtekih državljanov. Pozdravljen na* dragi prijatelj in tovariš v orožju! (sledijo dodpisl voditeljev Sovjetske zveze) Kalinin Je zbolel v me Ju 1944, na raku na črevesju. V juniju istega leta je bila Izvršena o-pereclja kt Je po-boljfeda Kallnino-vo stanje, kateri je nadaljeval s svojim težavnim dekan. Od februarja 1946. so njegove sile pričele postopoma slabeti in 81. maja se je njegova bolezen teko poslabšala, da Ji j« podlegel 3. Junija ob 10.05 url zjutraj. Obdukcijo, ki Jo je Izvršil akad senik Abrlkosov, je ugotovila raka na črevesju. cijakih zahtev Sovjetske Zveze. V teh dneh je angsncija »Reuter* sporočila iz Rima, da so strokov, njaki italijanske vlade označili višino stroškov, ki jih je imela Italija v korist zaveznikov, s skupnim zno skom nad 600 milijard lir, to je približno 6 milijard dolarjev. Odkrili so tudi drugo stvar, da bi mogle biti namreč Izredno umerjene repa-racijske zahteve Sovjetske zveze Izpolnjene brez škode za Italijansko gospodarstvo, ko bi se zapadne sile ne obnašale v Italiji kot gospodarji v koloniji ln če bi dovolile industriji te dežele, d« se postavi ne noge. Italijanski komentarji v tem vprašanju so zelo poučni. Tako pravi objava agencije »SI-DI», da bi moglo plačevanje reparacij Sovjetski zvezi zagotoviti italijanski industriji dodatna naročila, kar je vzbudilo veliko zanimanje v industrijskih krogih. Glede usode bivših italijanskih kolonij je Byrnes na žalost molče prežel preko vprašanja nepričakovane spremembe stališča ameriške delegacije na pariški konferenci. Kot Je bilo že objavljeno v našem časopisju, se je ameriška delegacija pridružila, potem ko Je sovjetska delegacija pristala na koncesije v tem/ vprašanju ln na postavitev bivših italijanskih kolonij pod va. ruštvo Italije, ki bi morala pod vodstvom organizacije Združenih narodov pripraviti te dežele na narodno neodvisnost, temu predlogu, ki ga je najprej branila Francija. Ko pa je angleški zastopnik izjavil, da vztraja na predaji Cirenaj-ke Angliji, je Byrnes spremenil svoje »tališče ter se odrekel svoji prejšnji izjavi. V teku svoje Izjave na tiskovni konferenci Je Byriies poskušal zanikati sovjeteke izjave glede obeteja anglo-amerlškega bloka, ki skuša naprtiti svojo voljo drugim deželam. Kako je pa mogoče razložiti dejstvo stalnega spreminjanja ameriškega stališča v vprašanju italljan. skih kolonij, kakor tudi. več drugih korakov ameriške In angl sake Lfivvis Hines, eden Izmed voditeljev ameriške federacije dela «AFL», je napadel zakonski načrt kot »primer* prisilnega razsodišča. Sporočilo italijanskega notranjega ministrstva o referendumu Rim, 4. - VZN — Notranje ministrstvo sporoča: »Podatki ln številke, ki jih je objavil tisk o izidu referendum«, niso uredbi Ih zato niso goslavljaK njegove topooe, da bi bolje uničevali slovenski rod, a frrav tako vsa zadnja leta niso nič marati za birmo slovenskih otrok pod strmimi tolminskimi vrhovi, v tesni Soški dolini pa na osirotelem Krasu im v izmučeni Vipavski dolini. Zakaj so se letos spomnili svojih pastirskih dclZnosli? Mar da dokažejo italijanstvo slavonske d:Je/e? Da izpričajo, kako je ljudstvo v njej zvesto njim, ki so Se letos kovali spomenice in pozive za medzavis-nilko komisijo, da bi ga tako spet potisnili v suženjstvo in propast, Piama ln proteste pa, ki se nam kopičijo na uredniških mizah, bomo objavljali, kolikor bomo mogli, kljub še tako tesnemu prostoru, da bo svat spoznal is njih, kaj naše ljudstvo boli ln kaj hoče. Blagoslovljeni topovi mesto birme V petek so zboroval* bovške ®e- merodajnf. Notranje ministrstvo si n€; Govorile »o o tem in onem, pa pridržuje pravico, - izdati potočilo takoj, ko bodo podatki verodostojni.* c Delni Izidi volitev za konstituanto Rim, 4. VZN. — Poročilo o začasnih izidih iz 24497 od 35 236 o-k roli j ob 18.30 uri: KOMUNISTI: 8,403.239 Unistično gibanje' 47.904 Uomo qualunque 784.731 Republikanci «92.108 KrSčanski socialisti 42.155 DEMO-KRISTJANI 5,855.135 Socialisti 3,697.884 Repub. demokr. koncenbr. 63.433 Akcijska stranka 205.173 Narodna demokratska zveza 942.731 Blok svobod« 376.105 Ostale ilste 615.237 Skupno: 16,625.837 KRATKE VESTI FRANK?UR?. Kakor poročajo iz Frankfurta bo v letošnjem poletju zapustila Nemčijo tretja ameriška armada. Nadomestile Jo bodo posebne čete z rezervnimi edini-cami vojaških vladnih oblasti ka. kor tudi s tehničnimi edinieamt. Stražnikov Je sedaj 38.000.' Tvorijo diplomacije, če se zanika obstoj te-1 bllndirane enote ter letalstvo ga bloka. j* lovci in bombniki. Sodelovanje med narodi je možno na podlagi enakopravnosti ttNovi ča«j“ p potkmlh anglo-amerlčke nadvlade Moskva, 4. - AFP — Današnji uvodnik lista »Novi časi*, ki so ga oddajali po radiu, razkrinkuje »težnjo nekaterih sil da bi narekovale svojo voljo drugim silam ter da bi se podale na pot dogovora med dvemi silami, Veliko Bil tani jo in ZDA*. list naziva te načrt« An-glosaksoncev kot svetovno imperialistično nadvlado* ter ugotavlja, »d« je vse to omajalo mednarodno sodelovanje*. »Zaman*, pravi avtor članka, »skušajo zakriti te težnje s frazami o namišljeni sovjetski nepopustljivosti. Začetniki te politike, ki obstoja v tem, da se opusti dogovorjena metoda za reševanje mednarodnih vprašanj, se ne bo. do megli izogniti odgovornosti, da so stavili jalove predloge, pogodbe o ločenem imlru ali pa sklicanje konference miru brez predhodne priprave miru, oziroma predložitev mirovnih pogodb organizaciji Združenih narodov*. List »Novi Časi* poudarja nato, da bi avtorji teh načrtov hoteli «za- atračiti Sovjetsko zvezo ter potolažiti svojo lastno javno mnenje.* List naglasa, da se Sovjetska zveza ne da zaatrašiti ln Izraža tolik dvom, »da se lahko Javno mnenje drugih držav pomiri s temi načrti, ki so povlečeni za lase ln pči. vidno varljivi.* List »Novi časi* zaključuje takole: »Potrebno je še naprej zbirati demokratične sile z geslom enako-pravnooti ln prijateljstva med narodi da bi propadli imperialistični poskusi pa naj pridejo od katere koli strani, ln da bi zmagala pravična stvar enakopravnosti in miroljubnega sodelovanja med narodi*. Molotov sprejel donskeqa zunanjega ministra Moskva, 8. - Tass — Sovjetski zunanji minister ZSSR Molotov Je 1. Junija sprejel danskega zunanjega ministra Raemusena. Sprejemu je prisostvoval pooblaščeni mini. ster Danske v ZSSR tudi ta bližnji birmi. Razfilrila se je namreč govorica po Bovškem kotu, da mislijo letos birmati na Srpenici. Pa ravno tem in zakaj ne v Borcu? In ravno msgr. Mar. gottl In zakaj ne kdo drugi, ki bi ga ne težila .ljudska bolest lc* ljudsko sovraštvo? Bovške tene so razglabljale in so odločno sklenile, da tega ne dopuste. »Kako naj me matere, ki nismo smel« ves čas fašističnega terorja učiti svojih otrok v materinem jeziku*, so zapisale v svoj protest, ki so ga poslale goriSkemu nadškofu, »ki smo se ves čas borile proti fašlamu, kako naj dopustimo, da bo birmal naSe otroke človek, ki se mu je Mussolini zahvaljeval za njegove pridige in okrožnice, svredne Italijana in faSistas, ikof, ki je molil *sa neizbežno zmago falistične Italije* f Kot dobre katoličanke ne želimo samo, marveč hočemo, da bodo naši otroci prejeli zakrament sv. birme, toda od škofa, ki nam ni bil dan, da bi nas potujčeval. Ponovno Vas pozivamo, da opustite »vojo namero, ker ljudstvo še ni pozabilo, kako »te za časa borbe blagoslavljali fašistično orožje, njste pa prišli birmat naše otroke.* Dobra sredstva in zli nameni Zborovale so tudi žene v Morskem nad Kanalom, ta poslal« nazadnje Zavezniški vojaški upravi ■protestno pismo, ki pravijo v njem: »Odločno protestiramo proti go. riškemu nadškofu Margottlju, Nočemo, da bo naše slovenske otroke birmal fašistovski škof, ki je bil poslan med naše ljudstvo v času fašistične Italije in prav z namenom, ds bi s svojim fašističnim duhom pomagal sistematično raznarodovati naš slovenski rod In ga do kraja poitalijančiti. Dovolj J« bilo potujčevanja, ponižanja in brutalnosti. Po prihodu nadškofa v Gorico mo tirali po naših krajih Slovenjo besedo lz cerkve, prepovedovali slovenske pridige lni sloven. slco pštje. Zatirali v cerkvi in izven nje vse, kar Je imelo kakršen koli znak slovenstva. Iz štirih let velike osvobodilne borbe ln težkih bojev proti fašizmu in nacizmu smo izšli kot zmagovalci skupno z našimi velikimi zavezniki- Zato danes zahtevamo u-mik nadškofa Margottija zaradi njegovega fašističnega delovanja in imenovanje poštenega slovenskega škofa na njegovo mesto.* Z dučejem roko t roki Danes j« prišlo tudi poročilo o pismu, ki ga Je napisala nadškofu MargotUJu Zofija Faganelov« lz Vrtojbe: »Sem mati dveh otrok, ki bi mo-r ak leto« k mr, birmi, Nm moreš* po dovoliti, da bi g. nadškof Carlo Margotti podelil mojima otrokoma sv. zakrament, ker je njegova roka že lota 19J/Ž. stisnila roko duče-ju na konferenci v Oorid, ki jo je vodil Mussolini skupno s fašistično hierarhijo goriSke province. Vi g. nadškof ste Mussoliniju obljubili, da boste pomagali pri pohodu na Balkan s tem, da ste pričeli poitalljančevaiU slovenski narod, Zato kot poštena slovenska mati ne morem dopustiti, da bi Vi birmali moja otroka, ko ste še pred nedavnim zagovarjali ln podpirali največjega sovražnika slovenskega rodu, zločinca Mussolinija. Imam pravioo zahtevati, da mojima otrokoma podeli sv. birmo le tek škof, ki ni sodeloval s fašističnimi tolovaji.* Ponosne matere Iz Kazeli Da bi bila letos birma potrebna, na siromašnem, požganem Krasu, nihče ni ugovarjal, niti ne pomišljal. Ko pa se Je izvedelo, da naj birmo opravi tržaški škof msgr. Santin, so se uprli. In uprle so se predvsem krašk« matere, ki so na c jih vsa dolga zadnja lete obvisele skrbi, da nasitijo svoje otroke s skopim črnim krašklm kruhom, vse breme, da pomagajo možem v borbi proti največjemu zlu. Uprle »o se odločno, kljub vsej mizeriji in zatajevanemu srdu ponosno. Tudi matere v Kazljah. Mater« birmancev. In so se zbrale preteklo nedeljo na lepem pred cerkvijo ter pričakale duhovnika. Mirno ln zavestno so mu sporočile svojo trdno odločitev: sNaSe otroke bo birmal škof, ki ima čisto vest, da tli sodeloval in podpiral nasilnikov, ki so st omadeževani roke z zločini in s krvjo padlih — očetov In bratov morda prav teh naSih otroka Zares, kazeljske matere nič ne opletejo s tem, kar Je telo ln kar r.aj bo. Enostavno ne morejo pozabiti trpljenja, ki so ga prestale, ko so fašistične bande preganjalo in pobijale može, sinove in hčere, ko so ropale po hišah in požigale cele vasi po volji in ukazu tirana, ki mu Je tržaški škof podeljeval svoj blagoslov. Delovanje tržaškega škofa Včeraj smo opisali, vso faJlistov-sko zagrizenosti triaSkega ikofa, ki vztraja na tem, da vsiljujte slovenskim in hrvaitskisn duhovnikov italijansko pisani vBotletti-no», dočim so njegovi predniki 80 let izdajati latinski cFolium*. Danes naj navedemo drug primer, ki priča o zadržanju ikofa Santlma spričo najdručjih čustev njegovih vernikov Slovanske sorodnosti. Kakor je znano, ja bil pred Božičem 19 ji v Trstu znameniti proces proti 70 slovanskim obtožencem, čel da so hoteli zrušiti faustovski režim. SodiSče jih je obsodilo na skoro 1000 Idt ječe, petorico pa fe odsodtlo na smrt. Nesrečnhki so bili: Blmon Kos, Ivan Ivančič, Viktor Bobek, Ivan Vadnal ter Josip Tomažič. 15. decembra jih je velel Mussolini prepeljati na Opčine ter tam postreliti. Nato so jih odpdjeti neznano kam. Pet družin je zgubilo svoje najboljie sinove, pet slovenskih mater ni vedelo za grobove svojih sinov. Minulo je lefto 19jt, 19ji, ’H, ’j5. Nihče ni znal za usodo trupel nesrečnih Slovonoev. Konc-no je prilla vsa resnici* na dan. Prav po čudnem naključju so maj-nika 19j5. trupla izslediti na nekem starem pokopalilču v Severni Italiji, Stari! so sklenili prepeljati zemske ostanke pokojnikov v Trst, kar se je tudi zgodilo. Dne 88. oktobra 19j5 je bil v Trstu slovese/n pogreb, kakrSnega mesto Se ni učakalo. Na glavnem trgu so krste z zemsklm\ ostanki raz-postavili, da bi sa tam opnrvik javni cerkveni obredi. Mati Josipa Tomažiča fe zaprosila tržaškega duhovnika in kateheta Mateja Škabarja, naj bi on, ki ji bil družinski prijatelj, opravil obrede, To je bil ganljiv prizor. Ko so pogrebci prinesli in pololiH krsto z ostanki Josipa Tomažiča na tla, se je mati iztrgala iz množice) pohitela h krsti, pokleknila in jo poljubila. Ob tem prizoru, so badrhtela srca 50,000 pogrebcev, ki so se zbrali na tržaškem glavnem trgu. Gospod Matej Bhabar je ob asistenci drugih duhovnikov pokropil krste s trupli in odmolil predpisane obrede. Zbor Je zapel ialostinko *Zrt-vam*, nakar se fe razvil žalni sprevod proti Garibaldijevemu trgu. Krste z mrliči to prepeljali v rojstne vasi, zemske ostanke Josipa Tomažiča pa k Bv. Ani. Komu v vsem Trslu 6i priSlo na um, da bi se nad tem žalnim obredom pohujSall Kar jz bilo fa-Sistov, so Škripali z zobmi od jeze in sovraštva. Sna sama oseba se je pohujšala: tržniki Skoj msgr. dr. Anton Santin. Naslednjega dne je poklicat na Škofijo sivolasega duhovnika Mateja Škabarja, W je opravil žalne obrede, ter ga tam zmerjal in napadal dolgo, dolgo časa-. Pretveze so lahko različne, vm-. dar ja bistvo eno: Pokojniki so bO cmtlfaSisti h Slovenci. Frsnoe Skrij PRIMORSKI DNEVNIK — zr — Paberki iz najnovejše zgodovine goriške in tržaške škofije O narodnostnem vprašanju ni bi. lo besede iz njegovih ust. Naslednje dni Je ni hotel sprejeti delegacije slovenskih dekanov. Povabil jih je v Malo i Ko se je italijaoBka vojska, leta 1918. pritihotapila v Julijsko krajino in »napravila red», je italijanski vojaški guverner v Trstu general Pettiti di Roreto izdal proglas, v katerem je ljudem med drugim zagotovil, da bo »vera slovanskih prebivalcev novih pokrajin Italije spoštovana tembolj, ker je katoliška vera, vera vse Italije*. Kljub temu zagotovilu Je bilo ravnanje vseh italijanskih oblasti, vojaških, civilnih in tudi cerkvenih, v kar največjem nasprotju ž njim. Ljudje niso pozabili na vsa grozodejstva, ki so se dogajala v prvih letih pred. fašizmom, ko so aretirali in potem pregnali krškega škofa doktorja Mahniča in enako tržaškega škofa dr. Andreja Karlina, spravili v zapore okrog 100 slovanskih duhovnikov, jih pregnali iz dežele: 27 iz tržaške in koprske, 27 iz krške, 6 iz poreške in puljske in 6 iz tedaj zasedenega dela ljubljanske škofije. Istrani niso pozabili, kako jih je vojaščina spremljala pri procesijah in pogrebih, da ne bi molili ali peli po svoje, kako so D’Annunzijevi ar-diti napadli v baški cerkvi župnika dr. Benefačiča, kako so ropali po cerkvah in župnijah, sežigali pohištvo in pretepali Sime-ta Cervarja v Zrenju in druge istrske duhovnike. In ljudje niso pozabili, kako so pozneje fašisti posiljevali tudi duhovnike z ricinovim oljem (dekana Antona Sla-miCa v Dekanih pri Kopru), kako so z bombo malone razdejali Antonu Koširju župnišCe v Lovra-nu, prav tam pretepli Rudolfa Brnobiča, kako so pozneje v 8 letih pregnali iz Krkavcev kar 7 slovanskih duhovnikov. Znano je vsem Goričanom, kako je bila ena največjih krivic na cerkvenem področju izsiljena resignacija goriškega nadškofa Sedeja na nadškofijsko mesto, kako je bilo to nasilje nazadnje neposredni razlog njegove smrti. Na Goriškem Po smrti nadškofa Sedeja je bil imenovan za apostolskega upravitelja nadškofije msgr. Sirotti (bivši Sirotič), ki je takoj uvedel skrajno fašistovsko politiko v škofiji. Postavljal je italijanske duhovnike na mesta, kjer so bili dotlej Slovenci, in to v docela slovenskih krajih. Pričet je raznarodovati gojence v semenišču Nebogljenemu slovenskemu prebivalstvu goriške dežele je kar odleglo, ko je jeseni leta 1934. izvedelo, da ne bo imenovan za goriškega nadškofa msgr. Sirotti, marveč škof Margotti, Cigar škofijsko geslo je bilo »Justitia et pax» (pravica in mir). Toda kako kratko Je bilo to zadovoljstvo, kako vse prekmalu je postalo Jasno, da Je bit Margotti vreden naslednik svojega prednika Si-rottija! Po rodu iz okolice Bologne je iz cerkvene diplomatske službe, ki mu je obrodila odlikovanji fašistovske vlade, redova «Gran Ufflciale della Corona d'I-talia* ter »SS. Maurlzio e Laz-zaro>. prišel naravnost v Gorico. Predeo Je nastopil svojo službo, Je šel o njem glas, da je sila lzo. bražen in da zna celo slovenščino. Spočetka Je imel nekaj slovenskih pridig, pa jih je le bral, dokler mu ni neki goriški dekani povedal, kako sodijo Slovenci o tem njegovem »branju*: »Vaše pridige: italijanske prihajajo te srca, slovenske iz žepa.* Eno pa Je znal že od vsega začetka: u-kazovatl in groziti s kaznijo. Iz oči v oči pa se je potem spet umikal, omilil. V enem je pa bil dosleden, v »italijanstvu* našo dežele, ki mu je bilo dogma. Moralo Je priti Veto 1949., da Je nekemu duhovniku v goriški nadškofiji priznal, da sta njeni dve tretjini (vsaj toliko!) slovenski. A tudi potem se s svoje linije ni umaknil. V svoji diplomatsko preračunani »dobrot!* je interveniral v času vojne za ujetnike in internirance. Politik - fašist Ze v svojem nastopnem govoru. v pridigi 23. septembra 1934. je udarit po slovenskih vernikih: Proslavljal Je le Italijo in dučeja. menišče obenem z italijanskimi. Silno je pohvalil Sirottijevo delovanje in zahteval od duhovnikov svoje škofije, da »italijanski državi izkažejo ne le svojo lojalnost, temveč tudi udanost in hvaležnost*. V škofijskem listu je v oktobru 1935. ponatisnil govor Pija XI., ki je veljal italijanskim, fašističnim mladinskim organizacijam v tujini. ZnaCilno Je bilo to za goričkega nadškofa, ki drugih papeževih govorov v svojem škofijskem listu zlepa ni objavljal. Mesec dni pozneje se Je vrnil s svojega potovanja v Palestino, pa je priobčil pismo v svojem listu, kjer se je posebej ustavil pri abesinski vojni: »Prav posebno smo se spominjali naših dragih vojakov..., da bi podali domovini izraz svojega spoštovanja in ljubezni v boju... za civilizacijo in vero, katere glasnik je postala Italija v Vzhodni Af-1-ki.» Se vse bolj pa je poveličeval abesinski pohod in dučeja v pastirskem pismu za Božič v letu 1935. Predpisal je celo molitev v maši (pro re gravi — za težko stvar) in v februarju 1936. se Je snet povrnil nad nesrečne Abe-slnce. Tri leta pozneje je v svojem škofijskem listu poveličeval »la vittoria di Franco* (Francovo zmago), slavil črne srajce, ki so se tam borile, kot »vzornike zvestobe do domovine, ki jo je znal prebuditi fašizem*. V spomin na ..Italijansko zmago" Drugo svetovno vojno Je pozdravil z navdušenjem, ko je fašistična Italija zahrbtno napadla Francijo. Ljudje, ki so poslušali njegov govor, so priča tega. V tiskarni Jucehi, kjer tiskajo sedaj »Slovenskega Primorca*, Je dal natisniti »tajno* okrožnico za duhovščino, (h kateri se bomo na drugem mestu še povrnili) in ki jo je v njem pozival, da bi »molili za Zmago..., pa da bi »pokazali večje razumevanje za sedanji čas, za zgodovinsko realnost, katero ustvarja naša Italija s svojim pogumom, s svojo velikodušnostjo, s svojim duhom resnice in pravice*. Mesec dni pozneje se v svojem listu spet povrača k vojnim vprašanjem in proslavlja dučaja: »On ve kaj hoče. On hoče resnično slavo Italije, blagor zdravega in močnega naroda, ki mu ni več mogoče ostati v tesnih mejah svojega polotoka in po svojem morju išče izhoda z njega.* In komaj 14 dni kasneje proslavlja zmago fašizma nad Francijo: »Intervencija Italije je bila torej odločHna: Medtem ko se bodo zastopniki vojskujočih narodov pogajali za mir..., ostane morala italijanskih čet zmerom visoka...*, pa zaključi, kakor vedno ob takih prilikah, z molitvijo za Italijo, za kralja in »nepremagljivega* dučeja. O novem letu 1941. je gotov fašistovske zmage, pa že poziva ljudstvo, naj prispeva za novo cerkev, »posvečeno zmagi in miru*, ki naj postane »spomin na konec sedanje vojne, ki bo v njej zmagala Italija...» Zanjo je ku ■ pil celo že zemljišče — ob solkanski cesti, prav blizu tam, kjer je nekoč stanoval naš narodni pisatelj, borec in voditelj Franoe Bevk. Sele narodno osvobodilni borci, ki so se pojavili po Goriškem, so ga preplašili. Odtlej je njegov list molčal o zmagi Italijo in dučeja. Sele februarja 1944. Je — očitno po zloveščih namerah nemškega nacističnega okupatorja prvič spregovoril o — Slovencih. Prvič po desetih letih, odkar Je tako vladal vernikom v goriški nadškofiji. — 62. (Dalje prlhodnjli) Dobra srca Družina Bertoa daruje za sirote padlih partizanov 600 lir. Namesto cvetja na gomilo pok. Briščka Slavka darujejo tovariši 1100 lir za otroški vrtec v Barkov-ljah. Vsoto so zbrali v gostilni tov. Martelanca. Kulturno prosvetne prireditve širom Primorja pritavamo lo nekaj porodi, v katerih tlani naših prosvetnih drultev in masovnih organizacijah opisujejo kulturno prosvetne prireditve, ki »o Jih imeli zadnje raso po primorskih vaseh in mestih. TEMNICA. Prebivalstvo te vasice te dobro zaveda, da je kultura silno oroije, s katerim vsak napredni narod lahko odbija potekuse sovrainika, ki bi hotel uničili njegovo samobitnost. Ko to v tej vasi sklicali občni zbor prosvetnega drultva sJtnko*, je ljudstvo prihitelo polnoltevilno v dvorano, da se okoristi z nasveti za izboljlanje prosvetnega dela na vasi. Po otvoritiH, ki jo je imel predsednik prosvetnega drultva, je povzel besedo tovaril učitelj, ki je podal jasno in ob-hrno sliko o pomenu in nalogah prosvetnega dela. Poudaril je, da sta kultura in prosveta značilni znak Izobrazbe naroda. Teika in strma je bite pot naiih prosvetnih drultev, bolj teika pa pot prosvetnega dela u zadnjih letih. Dejstva nam potrjujejo, da je po tej strmi poti prlllo primorsko ljudstvo zdravo in zavedno v dni, ko se lahko razvija, dastravno ne popolnoma svobodno, na kulturno prosvetnem polju. V mirnih majskih večerih, ko se je mladina naiih vasi po celodnevnem delu na polju zbirala o svojih prosvetnih domovih in prepevala slovanske pesmi, se vadila v *-granju, recitiranju In deklamiranju., smo videli, da sta bodočnost in « tem tudi kultura v rokah mladih in delavnih ljudi, v rokah onih, ki se ne plalijo Buljenja, ki so se prekalili v borbi. Po govoru tovorila učitelja so navzoč i sprejeli naslednje sklepe: nujno potrebno je razgibati delo odbora Dljalke matice za pomoč revnim dijakom; pripraviti svečano proslavo z uprizoritvijo drame »Svet brez sovraltva*; redne pevske vajo in seje upravnega odbora. 2! vztrajnim delom bo mlado prosvetno drultvo *Jen-ko* doseglo najleple uspehe. OLGA MEDANA. Minuto nedeljo Je gostovalo v Mcda.ni v Brdih prosvetno drultvo zTriglav» i* Trli-ča. Povabilo ga Je domače pro- Vsaka erta, ki bi nas delila, Je nesprejemljiva Gradimo Jugoslavijo Naj postane odnos do dela merilo nate zavednosti, zrelosti in našega hotenja To Je napis, ki so ga delavci o-pakarne »Alta* v Mali Bukovici pri II. Bistrici obesili nad stroj, kateri izdela dnevno nad 16.000 kosov šuple opeke, luknlčaste ali pa šest do osem tisoč ilebastih strešnikov, korcev. Velika pobuda, ki se je rodila v možganih preprostega delavca v SZ, je našla v današnjih povojnih dneh prav v novi Jugoslaviji ne šteto Junakov dela, ki z razumevanjem te velike zamisli ustvarjajo naravnost čudeže v obnovi porušene domovina To je bila misel, ki nas Je spremljala pri obisku te opekarne. Opekarno Je postavil neki Italijan, ki je marca meseca na skrivaj izginil iz teh krajev. Ker ga po njegovi izjavi, da se v nekaj dneh povrne, ni bilo nazaj, Je opekarno prevzela Uprava narodne imovlne. Ta se je znašla pred ogromnim problemom popolne odnovitve vseh naprav, sušilnih lop in najetju novega osebja, ker so poprej delali večinoma priseljeni Italijani, ki so v letih borbe odšli na svoje domova Vse zgradbe z napravami vred so bile v obupnem stanju. Leseni podporniki pri sušilnih lopah napol gnili, podporne kolone iz o-peke vse razpokane, zidovi pa — «Poglej», mi je dejal tovariš, ki me je spremljal in pri tem potresel z roko steno delavnice, katera se je nevarno zamajala, »tako smo našil vse razen sušilnih peči*. Niso dolgo premišljevali, kako bodo popravljali, prijeli so za delo — in je šlo. Povečali so obrat Pod spretnim vodstvom tovariša Macarol Dragota in Rusjan Jakoba ter se nekaj drugih delavcev so pričeli obravljati. Eno skupino delavcev so zaposlili takoj za pripravljanje gline, katere so že v mesecu aprilu nakopali 2000 m3., drugi del pa je dobesedno »jurišal* na obnovo. Podrli so najprej 1400 m. lop, ki niso mogle zaradi preperelega stebrovja več služiti svojemu namenu. Te so predelali in jim dodali še 600 metrov novih lop tako, da imajo danes na razpolago 200 metrov novih sušilnih lop za sušenje zidakov. Na novo so postavili 400 m2 Obšrno lopo za sušenje ilebastih strešnikov. Za te so doslej napravili 12.000 novih podstavkov, v teku pa je delo še za nadalj-nih 13.000. Glavno sušilno lopo so dvignili za dva metra in jo na novo prekrili. Na ostalih lopah so morali na novo prekriti nad 50% površine vse strehe. Nam novo so zgradili dvotiren moet za dovažanje ne vse streha Nanovo so zgradili ob vhodu nov most za dovažanje premoga v sušilne peči. Popra- vili so splošno kanalizacijo, napravili jamo za vodo z vsemi dotočnimi kanali. Očistili so vse stroje m jih usposobili za novo delo. Poleg tega so še izpraznili peci, v katerih Je bilo nad 100.000 komadov raznih vrst zidakov, strešnikov in šuple opeke. Vse to delo so izvršili meseca a-prlla. Poleg normalnega delovnega umika so napravili med tem časom še 670 udarniških ur ža obnovo, dnevno pa zdaj delajo v isti namen še pol ure, eno nedeljo v mesecu pa za trimesečno tekmovanje. Narasla je produkcija Težave so bile v začetku velike, ker so bili sltoro vsi delavci, razen nekaj strokovnih moči, popolnoma nevešči dela, toda z dobro voljo so jih vse premagali. Do danes so že napravili nad 300.000 komadov raznih vrst zidakov, šuple opeke in ilebastih strešnikov. Danes je opekarna toliko opremljena z vsemi potrebnimi stroji in napravami, da bo do septembra lahko napravila dva milijona komadov raznih vrst in velikosti zidakov, strešnikov itd. Prosili smo tovariša Macarola, ki vse to delo vodi, da bi nam pokazal stroje za izdelavo v obratu. Ker je zaradi pomanjkanja pogonskih jermenov v obratu le kombiniran stroj za izdelavo šuple opeke in žlebastih strešnikov, smo ga šli pogledat. Tri tovarišice in trije tovariši »o zaposleni pri njem. Dva siva pasova tečeta izpod valjarjev, ena tovarišica reže enakomerno dolge komade, dve jih odstm.juje-ta in nalagata na samokolnice delavcem, kateri jih odvažajo v sušilne lope, eden pazi na stroj in meče vanj odpadle dele, drugi pa polni z vrha lijak. Tako ves dan. Do 16.000 komadov šuple- opeke, ali pa šest do sedem tisoč žlebastih strešnikov gre dnevno skozi pridne roke teh junakov dela in obnove. Ko bo vodstvo dobilo še pogonsko jermenje za drugi stroj, tedaj bo izdelala ta opekama še 18 do 20 tisoč zidakov dnevno. Približno eno uro je oddaljena ta opekama od IL Bistrice. Skrita je, da jo opaziš šele, ko prideš prav blizu. Mo^da je to vzrok, da se še ni nič pisalo o teh skritih junakih, ki toliko doprinašajo za oznovo naših porušenih in požganih vasi. Naj bo ta kratek članek v vzpodbudo k še večji pridnosti delavcem in vodstvu, ko bodo videli, da jih narod prišteva med tiste dobre in zavedne ljudi, ki s svojim delom pomagajo grnditi našo novo, svobodno in srečno domovino - Jugoslavijo. gledajo z vse globnjlm razumevanjem na trpljenje sočloveka. Tista grda sebičnost, ki je bila tako ukoreninjena v ljudjeh, polagoma izefirija. Na njeno mesto pa stopajo vrline, ki jih je že Gregorčič omenjal, ko je pel: »Ko kruh delil bo z bratom brat, s prav srčnimi čutili*. Sadove teh trdih preizkušenj vidimo povsod. Mladina se zbira v delovne čete in pomaga tistim, ki sami nimajo dovolj delovnih moči. Popravljajo se ceste, žgejo se apnenice. Ko bodo v nekaj letih naše vasi popolnoma obnovljene, ljudje ne bodo mogli verjeti, da so šli skozi tako trde preizkušnje in da so se v njih prekalili in prenovili v res prave in dobre člane človeške družbe v svohodni domovini. Bo š a ZYU mimo tega? Prebivalci iz Zage pri Bovcu so naslovili naslednjo resolucijo na okrajnega guvernerja ZVU v Bovcu: Glede na dogodek Sl. maja, zaradi katerega sta v noši Soli pouk ukinili ter učiteljici odstavili, odločno protestiramo proti takim u-krepom, užaljeni, ker nimate v tem pogledu nikakega razumevanja. Ko smo se skupno z vami borili za uničenje faSizma in za osvoboditev, smo se borili prav tako za to, da bomo končno svobodni tudi na kulturnem polju in da bomo vzgajali nafe otroke sami, kakor bomo mi hoteli. Ustanovili smo te v času borbe naSo prvo slovensko Solo, v kateri Je učiteljica vzgajala otroke v naSem duhu, kljub vsem oviram od stran i okupatorjev. V istem duhu zahtevamo, naj se danes pouk v naSi Soli nadaljuje in naj naši otroci rabijo knjige, ki smo jih jim le ob začetku Šolskega leta preskrbeli. Odločno odklanjamo So'o z učnim načrtom, s knjigami in vzgojitelji, ki se ne strinjajo z našimi pogoji. Smrt faiizmu — svobodo narodu! Zaga, t. junija 191,6. (Sledijo podpisi vse vasi) Od Triglava Herpelje-Koz>na PRAZNOVANJE OBLETNICE ROJSTNEGA DNE MARŠALA TITA Na predvečer obletnice rojstnega dne maršala Tita so na vseh okoliških hribih zagoreli 'ogromni kresovi. Oznanjali so tudi tovarišem in tovarišicam onslran demarkacijske črte, da je ta dan praznik našega ljudstva, ki hoče pokazati svojo veliko ljubezen voditelju jugoslovanskih narodov. Obe vasi sta bili v zastavah. Ljudstvo. Je bilo praznično razpoloženo. Popoldne so imeli na kozinskem križišču slavnostno zborovanje. Ob tej priliki so kozinski trg preimenovali v trg maršala Tita, kar je ljudstvo navdušeno pozdravilo. Strunjan GOSTOVANJE OTROK IZ GLUHONEMNICE IN MLADINSKEGA DOMA V PORTOROŽU V trpljenju smo se prekalili • Ob drugi obletnici požiga cerkljanskih vasi Kot bi se sprostile vse demonske sile, so prdrveli podivjani hitlerje-vi SS-ovd dne 9. junija 1944. v mirne vasi cerkljanskega okraja. Vsi dobri terenci so zbežali v gozdove, ker so vedeli, da jih sicer čaka gotova smrt Lahko so opravili svoje delo »višjerasci* nad nezavarovanimi vasmi, ko ni bilo naših partizanskih čet dovoli na razpolago, da bi bili to preprečili. Najprej so pričeli svoje uničevalno delo v Jagrščah in Sjavnišk! dolini, sledile so Sebrelje z vsemi tremi vasmi, nato Reka pod Sv. Ivanom, Lazeč, Plužnje in Otalež. Vse do Idrije ki je oddaljena 16 km., je segal dim gorečih vasi. Več stoletni trud pridnih cerkljanskih kmetov im bajtarjev Je bil uničen. Ni mamjkalo pri tem groznem dogodku, ki Je pretresel do dna vsakega poštenega in zavednega Slovenca, tihih junakov, ki bodo ostali zapisani z zlatimi črkami v pjgodof/VTslcl knjijB narodmo-osvo-bodilne' borbe. Edem takih je bil Grošelj Jože, invalid Iz vojne 1915-18. Ta je videč, da mu gori hiša, planil iz skrivališča, ker je videl, da so požigalci že odšli. Hotel Je rešiti tisto, kar je sam s svojimi žulji postavil. Teda neki SS-ovee, ki je bil v bližini na zasedi, je planil za njim v hišo, ustrelil tovariša in ga pustil, d« Je v lastni hiši »gorel. Ustrelili so 90-letnega gluhega starčka, slepega harmonikarja Volčino Andrej-a, zverinsko mučili Černilogarja Franc-a in njegovo ženo Julko ter Podreko Andrej-a preden so jih ustrelili. 9 dobrih ljudi Je dalo takrat svoja življenja zato, da izpričajo pripadnost tega ozemlja k Jugoslaviji. 2 borca - partizana, ki so Ju ujeli v Masorah, so mučili na najbolj okruten način, preden so jima odsekali glave. Ko so jima izkopali oči, so ju med tam vprašavali: «Ali zdaj vidita svobodo, ali vidita zaveznike!?*. Borca-Junaka In mučenika sta molčala in trpela, vedela sta, da bodo ostali dočakali zaveznike in svobodo. Ta prizor bi morali videti tudi oni v Parizu, pa bi drugače govorili in odločali o Trstu in vsej Julijski krajini. Dve leti je minilo, ko smo šli dam po požigu Sebrelj skozi vas in nas Je neka tovarišica pikro zbodla: »Ali Je to svoboda, katero nam pripravljate*. Vemo, da je bilo to vprašanje stavljlno takrat še v dojmu požara in razdejanja, zato nismo zamerili, ne vzeli za zlo. Danes lahko odgovorimo trezno: V ognju ss zlato preizkuša. Prav v teh požganih vaseh Je danes naj-v** edinosti in razumevanja. Gra-d'ho in popravljajo se h’še, nove ljudi nam Je dala borba, kateri Minulo nedeljo so v Strunjanu gostovali otroci iz gluhonemnice in iz mladin«kega doma v Portorožu. Vaščanom so priredili zelo uspelo akademijo. Strunjan ie ni doživel kaj takega. Ljudstvo Je že v zgodnjih popoldanskih urah napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Po kratkem nagovoru o pemenu proslavljanja obletnice rojstnega dne maršala Tita so malčki pričeli s svojim sporedom. Zavladala je popolna tišina. Navzoči so burno pozdravili vsako točko. S solzami v očeh so zrli v živo sliko, ki je pred. stavljala terer člrupatorja »Očeta so ubili, mater zaklali, brata odpeljali*, so bolestno vzdih sle sirote, ki so vse to doživele. Zene in možje niso mogli vzdržati solza. Navzoči so to točko nagradili z burnim ploskanjem. Zelo lepo so uprizorili tudi vse ostale točke sporeda. Zadnja točka je pričala o slovansko-italijanskem bratstvu v tej pokrajini. Po končan’ prireditvi je ASIZZ iz Strunjana pogostila malčke s črešnja-m! in Jagodami, nešpljami in kruhom. Ob pogrnjenih mizah so se sirote počutile kakor doma. Ob odhodu se Je tovariš ravnatelj najlepše zahvalil vsem Strunjančanom za navdušen sprejem, antifašističnim ženam- to ostalim množičnim organizacijam pa za izkazano požrtvovalnost. Prostovoljne prispevke je mladina podarila v prid sirotišnici. Strunjančani ne bodo pozabili tega lepega dne. Dolgo se bodo spominjali nadvse svečane proslave obletnice rojstva našega maršala Tita. L. St. SpoJuočida. m odjava V nedeljo 9. junija vsi v Postojno 1 Po tradicionalnem običaju priredi uprava Postojnske jame za binkoštno nedeljo velike svečanosti v sami Jami. Jama bo razkošno osvetljena, na sporedu je koncert, nastop raznih pevskih zborov in ples. Železniška uprava Je odobrila posebne vlake iz Trsta in Reke po znižani ceni. Vozili bodo tudi avtobusi s posebnimi popusti. Vožnja z železnico Trst-Postojna in nazaj stane 160 lir, z avtobusi in kamioni 210 lir. Vstopnina Je 50 lir in kosilo v jamski restavraciji 80 lir. Kdor želi imeti udobno mesto v vlaku in avtobusu, naj se pravočasno prijavi, najkasneje pa do petka 7. t. m. opoldne pri avto-podjetju Zaocaria, via F. Severo 5 b (tel. 29-243) ali pa pri potovalnem uradu UTAT, via M. R. Imbriani 11 (tel. 29-942). na Slov. planinsko društvo v Gorici priredi izlet na Nanos v dveh skupinah s kamioni do Vipave, - od tu peš na vrh. Prva skupina odpotuje v nedeljo dne 9. VT. ob 16. uri s Travnika, se udeleži kresovanja in ta-borenja na Nanosu. Za te udeležence Ja. priporočati toplo obleko. Druga skupina odpotuje v ponedeljek dne 10. VI. ob 5. uri zjutraj istotako s kamioni s Travnl-, ka. Povratek za vse Je v ponedeljek zvečer. Prijave »prejema trgovina Ro-lich, Corso Verdi št. 5. Prevoz tja in nazaj znaša 120 lir. IZLETNIKI IZ TRSTA! V včerajšnji številki smo objavili spored svečanosti, danes pa dajemo pojasnila glede prijav: Prva skupina planincev rte v nedeljo z vlakom ob 6.40 uri zjutraj do Divače, od tam peš preko Razdrtega na Nanos, kjer prenočuje. Naslednjega dne se po isti poti in na isti način vrne v Trst Druga skupina potuje s kamioni v ponedeljek zjutraj ob 5. uri. Cena vožnji do Razdrtega in nazaj je 155 lir. Prijave sprejema Informacijska pisarna v ulici Carduoci 6, veža la gostilna Kobol — »Jadran* pri Sv. Jakobu, pa tudi urad Enotnih sindikatov v ulici Jmbrlani 5, I., soba 16, od 18.-21. ure. Vse ostale podrobnosti dobite pri navedenih naslovih. Prireditve, predavanja In sestanki KULTURNI KROŽEK »SKORK-LJA* ima danes 5. t. m. ob 20.30 v dvorani v Vlcolo dell Ospedale Militare 2 članski sestanek s predavanjem. Ob 20. uri bo v dvorani v Vlcolo deirOspedale Militare št. 23 tudi ples. KULTURNI KROŽEK »M. KRALJIC* sporoča, da bo danes 5. t. m. ob 20. uri običajni zabavni večer. Jutri 6. t m. ob 20. uri bo imel tov. Saba zanimivo predavanje. Vstop prost. SLOVENSKO PROSVET. DRUŠTVO »S. ŠKAMPERLE*, Sv. L van, Trst, bo imelo v četrtgk dne 6. t m. ob 20.30 uri v našem ljudskem domu članski sestanek s predavanjem. Predaval bo književnik in pisatelj tov. VTj/dlmir Bartol. Pridite vsi in napolnite dvorano! KULTURNO PROSVETNO DELO svetno drultvo eTisoč zvezde. Tik pred pričetkom kuPturnega mitinga Je spregovoril tov. Zvonko, predsednik prosvetnega drultva zTriglav*. Najprej se Je zahvalil Medoncem za lepi in prisrčni sprejem ter podčrtal fiasnO povezavo mesta z zaledjem. Dejal Je, da bo tudi sedaj v miru ljudstvo vasi in mest povezano v kulturnem in prosvetnem delu, ki bo imelo najleple uspehe in bo rodilo zdrave sadove. Na sporedu kulturnega mitinga so bil« baletne točke malih pionirjev pod vodstvom tov. Zupanič Hilde, Pevski zbor js zapel pod vodstvom Daneu Danila nekaj lepih partizanskih in narodnih pesmi. Vse točke so lepo izvedli. Ljudstvu so najbolj ugajale baletne točke, ki so Jih izvajale mlade baletke. Volčani so jim podarili lopke rol. Prosvetno drultvo eTriglav* se najleple zahvaljuje medanskemu prosvetnemu drultvu »Tisoč zvezde za lepi sprejem in za gostoljubnost. M. P. LONJER. Minulo soboto in nedeljo Je prosvetno drultvo ie Lonjerja uprizorilo dramo M. Pu-oovo »Svet brez sovraltva». Zenske vloge so igrale izključno lene, matere dveh, treh in tudi več otrok. Čeprav obremenjene z delom doma in na polju ter s pranjem, so st nadele nalogo, da se naučijo igro, katero so zlasti v soboto uprizorile tako lopo, da Je presegalo vsako pričakovanje. Spelca - Lovrenčič Kristina, je svojo vlogo podala tako naravno, da bi človek kar ne verjel, da Je prvič nastopala na ljudskem o-dru; Marija - Bllčak Betka, je s svojim izvajanjam in čistim glasom jako lepo igrala; Sveto-lovka - Maver Marija, je igrala tako prepričevalno, da je povzročila vtis poklicne igralke; Mirna - Gerdol Celestina, Doktor-ca Silva, Premk - Splihar Judita, Rozka - Cok Albina, Kolo-nelovka - Cok Zorka in Mojiker-ca - Gorjan Binča so zelo lepo igrale M svoje vloge podale v splolno zadovoljstvo navzočih. Spetič Maks, ki je bit obenem tudi reliser je svojo vlogo podal zelo dobro. Pretresljivo je igral pijaroa za odrom in nemlkega mučitelja naiih ujetnikov. Predvsem je njegova zasluga, da je igra tako lepo uspela. Dober vtis je napravil tudi zbor, ki se ga Je shlalo od dalač. Isto lahko rečemo tudi o vseh manj pomembnih molkih vlogah. Cs upoiteva-mo materialne teikoče naiih prosvetnih drultev, Je bil tudi oder z lučmi dobro urejen. Po igri je nastopli zbor mladenk, ki so pod vodstvom Cok Tončke zapele dve narodni pesmi. Kančno je meloni zbor zapel le pesmi ePozdrav domovini* in eSlovan na dan*. Ljudstvo Je igralce in pevoe nagradilo s ploskanjem, D. C. PLISKOVICA. Pred tedni je prosvcVno drultvo »Vesna* iz Sv. Krila pri Trstu uprizorilo v ja-I mi v Pliskovici dramo v treh dejajnjih »Svet brez sovraltva*. Dastravno so se tudi v okoUlkiih vaseh vrlili kulturni mitingi, Je bila udeleiba le precej številna. Igralci so svoje vloge dobro podaji. Z občutkom in stvarno do-Hveto so prikazali, kaj imamo pričakovati od obljub, ki nam jih dajajo protiljudski lalidemo-kra‘i. Ta drama daja tudi jasno sliko vsem onim, ki se sedaj drli jo ob strani. Vsi igralci so po-' kazali dobro povezanost tako v času kakor kraju. Ljudstvo je z največjim zanimanjem sledilo dogodkom na odru in se gostom najleple zahvaljuje. dltvi prosvetnega doma so ga vO-Ičani slavnostno otvorili. Ob tej priliki so nastopili s pestrim sporedom. Med drugim je bi la na sporedu tudi deklamacija »Nove zarje*. Pevski zbor js zapel Fper-sterjevo ePobratimijo*, dramski odsek pa Je uprizoril Ogrinčevo veseloigro »V Ljubljano jo dajmo*. Sladila je le Kajuhova *Ho-ste», ki so jo prav lepo deklamiran. Na sporedu sta MK tudi pesmi zJadransko morje* in »Slovan na dan*. Iz tega primera, ki ni edinstven, vidimo kako močno voljo ima primorsko ljudstvo a delo na tem polju. STUDENO. Valko prosvetno drultvo tLipa* se Ja v okviru prvomajskega tekmovanja dobro uikazdlo. Člant so izpolnili vse obveze. Skupno ■ ostalimi vaščani so v gozdu nabavili les, ga zamenjali za suhe deske, s katerimi so popravili dvorano in si postavili oder. Nabavili so si tudi kulise za štiri rastična scene, zavese, novo drultveno zastavo in izdelali dvesto novih sede-lev. Klicu prosvetnega drultva so se v celoti odzvali tudi pevci. Rodno so se udeleitvah pevskih vaj, ki zmalajo tisočosemstols-tintrideset ur. Postavili so nov sienčas, na katerem vsak teden nhlc.vHn.ln nnvn drmise. Po TRZIC. Ob obletnici rojstnega dne marlala Tita Ja prosvetno društvo »Triglav* priredilo kulturni miting s šepim sporedom. Po govoru tov. Zvonka Js spregovoril v hrvatskem Jeziku za. tovorile Hrvate, ki jih js precej v tem drultvu, le tovaril Hrvat. Nato Ja pevski sbor lipo in ubrano eapel pod vodstvom tov. Daneua nekaj pasmi. Sledile so recitacije in deklamacij« malih pionirjev tn pionirk. Slavnostnemu delu je sledil la izredni občni zbor, ki »o ga sklicali z namenom, da izpopolnijo odbor, da bo lahko le bolj plodovito delal, za procvit drultva. Z občnega •bora so člani društva odposlali čestitk« marlalu Titu in resolucijo namestnikom zunanjih ministrov v Pariz. M. P. Primorska mladina v svojem tgdfl Novi dokumenti naše odločne volj M adinska nedelja v Mirnu V nedeljo 2. junija je mladina mirenskega okraja svečano otvolila »mladinski teden*. Ze zjutraj je prihajala mladina, večelo razpoložena, iz vseh vasi okraja, pripravljena, da nastopi pri športnih tekmah in na kulturni prireditvi. Prišle so Številne delegacije iz Gorice, iz Furlanije, Tržiča, iz Krasa in Brd. Ze ob devetih dopoldne je na mirenskem igrišču mrgolela številna množica igralcev in gledalcev, mladine in starejših, da prisostvuje tej prvi veliki okrajni športno - kulturni prireditvi na Goriškem. Okrog 9. ure so se začele na 1-grišču tekme v lahki atletiki s sodelovanjem mladincev in mladink iz raznih vasi okraja ki so pokazali dobro pripravljenost, kar smo opazili zlasti pri mladini iz samega Mirna in Bilj. V popoldanskih urah je prispelo iz vse okolice Mirna in iz Gorice še mnogo ljudi. Prišli so tudi tovariši Odreda J. A. na Krasu. Z veliko pozornostjo so navzoči sledili popoldanskim nastopom mladine. Prva popoldanska točka je bila flz-kultuma prireditev, na kateri je nastopilo skupno 450 telovadcev iz okraja. Krasen in slikovit prizor, ki je vzbudil val navdušenega ploskanja, so nudili mladi telovadci, vsakokrat, ko so v vzornem redu prikorali na igrišče ob zvokih koračnic, ki Jih ja igrala mirenska godba na pobočju grada. Telovadci in telovadke oz mladina in pionirji so nosili svoje telovadne obleke živih barv, modre, rdeče, rumene in zelene ter bele bluza Po posameznih nastopih je bil posebno zanimiv in slikovit skupen nastop ko so vsi telovadci izvajali vsak svojo vajo. To uspelo točko je množica nagradila z burnim nenehnim ploskanjem. Po končanih vajah so telovadci skupno nastopili na igrišču s himno« Hej Slovani*, ki Jo Je spremljala tudi domača godba. Nato sta odigrali nogometno tek- Enotni sindikati SINDIKAT PAZNIKOV poziva vse paznike na zborovanji ki bosta danes ob 9. in ob 20 uri v ulici Imbriani 5. Ker je dnevni red zelo važen prosimo vse paznike da se teh zborovanj gotovo udeleže. SINDIKAT VRTNARJEV obve-ččs. da bo danes ob 18 uri v ulici Imbriani st. 5 sestanek direktivne-ga sveta. , SINDIKAT BRIVCEV IN CE-SALCEV obvešča da bo danes ob 20.30 uri v ulici Imbriani št. 5, I, splosna skupščina. Na dnevnem redu Je poročilo o doseženih sporazumih in o klavzulah, o katerih še razpravljajo. Razpravljali bodo tudi o nekaterih predlogih, ki zadevajo brivske pomočnike, ki jih gospodarji plačujejo s 45%. SINDIKAT KOVIN. STROKE obvešča da bo danes ob 18.30 v ulici Imoriani št 5, I, zborovanje nameščencev SELVEGG-a. Sindikat kovinarske stroke obvešča tudi, da je njegova nova telefonska Številka 90-273. KMETIJSKA NABAVLJALNA IN PRODAJNA ZADRUGA V TRSTU'vabi vse odbornike na sejo, ki bo jutri 6. t- m. ob 18 uri v ulici Zonta st. 2, I. K1N0PRE5STAUEI NAZIONALE. 16.15: »En dan živ-ljenja* - A. Nazzari. FENICE, 16: »Bajna noč* - M. Prešle, F. Gravey. SUPERCJNEMA. 16: »Brez družine*. FILODRAMMATICO. 16: »Našemljeni kavalir* - W. Parker, A. Lause. ITALIA. 16: »Takšno je življenje*-D. Durhin. ALA BARDA. 16: »Pojem toda pod glasom* - M. Lotti F. Alba-nese. IMPERO. 16: »Gospa se Je vdala*. VIALE. 16: »Vse mesto prepeva* - N. Taranto, N. Otto. MARE. 16: »Mavrica*. MASSIMO. 16: »Sonce, moje sonce* - T. Gogfi, V. Carmi. GARIBALDI. 15.30: »Onstran prihodnosti*, J. Parker, R. Carlson. NOVO CINE. 16: »Oni s hribov*. ARMONIA. 15.30: »V iskanju sreče* - Rabagliatti, Schiipa, Luber. ODEON. 15.30: »V krčmi*. SAVONA. 16: «Pritajeno srce* - A. Noriš, F. Gradey. MARCONI. 15.30: »Pijanost* - F. Holt, E. Kanapp. AZZURRO, 16: »Izprehod* - E. Castro. RADIO. 16: »Dva v gneči*. CENTRALE. 15: »Nočni kavalirji*. F. Randall. VITTORIA. 16: »Poslednja cvetka*, C. Brook, F. Bajcter. ADUA. 15.30: »Mrtvaška soba* -Rtdolini. VENEZIA. 15.30: »Rad bi letel*. CARDUCCI. 15.30: »Gardenija okrvavljena*. BELVEDERE. 16: «1000 km v minuti*. ARGENTINA. 16: »Objemi me Alfred*. LJUDSKI VRT. 21: »Učiteljica »e zabavlja* - K. Ekelund, A. Boh-lln. mo za pokal »Medeot-Ru3^ štvi S.T.D. iz Gorice in MŽitml Kezuiaat 1:0. N0?-' tekma v*č>' je bila zelo ii' Po končanih nastopi*1 01 prtem se je ljudstvo P04**10' rano. Pred izvajanjem 1®* programa so, predstavni^ ^ organizacij in delegacij, P8 še narodne oblasti, imeli ne nagovore in izrekli t°P*° nje telovadcem in tekmo'*^ odlične uspehe. Med njim' govorili tov. Lavrenčič od ske Zveze za fizkulturno predsednik okrožnega h'0" , riško tov. Jože Štrukelj, iz tekstilne tovarne v F tov. Sclausero, ki je pt*® drave v imenu vse mladin* se. Med drugim je dejal, d* gova vas Varsa najzapadn«) lanska vas v coni A JnW! $tiriletni ’ Lc I ds Si n .r jine in da so se » . tudi oni borili za končno za priključitev k Jug°*'a] tej borbi vztraja ljudstvo v le danes in bo uzitof0'0 , ca*, — je zaključil svoj govori. Tajnik Zveze flzkultun* štev za Goriško, tov. Edi je objavil izid raznih tek®* našamo na drugim mes1® je pripravljalni odbor dinskega praznika nagradU^ mi darili zmagovalce P®* Bilo je nagrajenih preko movaloev, med njimi fan‘1 ( kleta. Prisrčno misel so ' lavd iz predilnice v so poslali preko svojega dve bronasti medalji V ^ najmlajšemu mladincu 'n j ki, ki se bosta udeležil* JO »e® tekem. Najmlajša tek® oV*lc* bila oba iz požganega JfirBl1, Na kulturni prireditvi s® pili Z baznimi pevskimi toc • živimi prizori mladinci 111 iz Rupe, Sovodenj in Mir®8, Tisoči ljudi so rado3tneg* tu« zigranega srca uživali jajnem poletu zdrave, c gumne in borbene mladi®e ^ skega okraja, ki je s tem živo sliko svojega mlado«*«**L maha, svoje krepkosti in ' ,jj silne želje po svobodne® ^ v bratstvu in edinstvu, j mladostnem svetu, ki 8a ^ $ naša delovna, kmečka tn jj tualna mladina v novi slaviji, kjer druži vso neomajna vez edlnstva. ( z z * .J Ostala poročila o d«*11 ^ ne v mladinskem tedn°' ves ta teden prinačaH ^ mestu. Danes je vsled kanja prostora precej f Izostrilo. Objavili jih bern« hodu,jih Številkah. simo, naj nes o svojih sproti obvečča. Odg. urednik DUŠAN iei»i>*fV J® t Potrti vsled nei sporočamo, da nam naša. srčno ljubljena TATU A M 4» sluiateljlca farm. t0*; ljubljanske anto®**''jf Začasno bo pokopana v Ljubljana-Trst, 2. junij* J Žalujoči starši Lojska '® j. Plesničar, brat Stoj*"’ f Oče Vinko Marte lafc,(/ Slavko Martelanc, tet* _________bratranec T ZAH V-A n * c vsem, ki so v tako obilne® / spremili k zadnjemu P°clL v ga ljubljenega, ntpozabnes . SLAVKA intoKTisar. brig. ni-^1 ,u Posebna zahvala Udruž«1',,^. morskih parijzanov, čč. —.H*.*. .1—1.. -hnrU, ». ' , godbi, pčvskemu zboru. ^ ■ koma, številnim daroval^ f cev in cvetja, ter Vsbm' nami sočustvovali. Barkovlje, 4. 6. 1946. Žalujoča družina BE1; Poizvedb® j ORA7.EN JANEZ. roj. Selcah št. 16 pri St- L (PU asu, služil v Sard1«'' o*, iciale). oreH dvema le’ h .- V Krasu speciale), pred dvema *e 1 v Jug. armijo v Dal®*® J„jj ve kaj o njem, prosi®’ . pš*. b-atu Andreju na o-aiu Anareju na uez* ali na upravo »Primor** nika*. Tovariš COK GUIP°’„; tAi . 1 V A •tovariš iajiv vvi- - v-rnj* 3. ,1925., bil v proletarsR. t dl viz., 1. korp., zadnje vf -fcldf.J/ Iz Bosne blizu Drvara. ^ o kaj o njem, naj, prosi®; , Cok, Lqg .št. 11 pri Trst«- Izgubi!eno ,co ^ Izgubil sem osobno ir ' jjU, Imo Fajdiga Jakob, <* dana od Krajevnega o® teli se naproša, da J° vedeni naslov. >wj MOTORNO LETALO, 120 cm, izgubljeno P1® L. r d poletih v smeri 7®'*' j D*J najditelj, ki bi ga Pr'" lč>I*n/, slov ■ . Lonzar Franz, 28 (Ponziana), dobi (tisoč) lir. Javni pleS MLADINCI la v« sl priredijo v nedeljo Igrala bo godba U Sv. Jakoba 1* Trsta TRI MODERNE SPALNICE PO 70.000 prodam ali zameniom ra les; prevzamem vsakovrstna dela p° MIZARSKA STROJNA DELAVNICA Bolžlč Anton, Herpelje-Kozlnn, Klanec^^