Leto II. Poštnina plačana o gotouint. Ljubljana, ponedeljek 7. junija 1920, Posamezna Številka 60 vin NEODVISEN DNEVNIK Štpv. 127. Cene po poiti: za celo lefo .Miza pol leta . H M— za četrt leta. H Zt*— za 1 mesec. . H V— Za Ljubljano mesečno 7 R Za Inozemstvo mnetno R ir— Uredništvo in uprava: Kopitarjeva ulica št. 6 Dredn. telefon štev. SO Posamezna številka 60 vin. Gospodarski prevrat. fta/1 ^'° Se<*ai Pn^ajajo borzna poročila o Valut’ ° Padan'u cen blažu> tto * ^ *?asa javnost ta poročila približ-PoroM ° . 1 ol>čutki, kakor je 1. 1918 lesil L* v?iaškem razpadu osrednjih ve-SDoda politični prevrat. Go- ne^ e razmere so zadnji čas postale da j?*?e' ^delo se je, da ni drugega izho-Zadn« ,w sPlošen polom ali revolucija. delA^tični pojavi imajo v velikem Petih« Svo)eŽa povoda in netiva v na-PoSrev.jOSP°^arskih razmerah zadnjih dni, •tva * ° ?e \e sicer razumnemu delu ljud-l&ve *n zatreti revolucionarne po- nosj’ a vsakdo je s skrbjo zrl v bodoč- r«diio )U ^°i za^e^a prihajati poročila o iz-deli ■ ' ^i nas le*os' v*" nejšg . °' da ie takoj nastopilo neko mir-dvidoi ^položenjc. Tuje valute se niso več °azai d U ™ ^°*ar sta začela počasi iti hitreje nista pričela padati vedno k0 ancs se lira, ki je že manj vredna Padel ^nar* sploh ne notira več. Dolar je *cz 3()C^Z ^ %» l*ra čez 200 %, frank te, f .'c’ Padajo marke in vse tuje valu-«akov j P.a^ca v tako hitrem času ni pri-yan najbistroumnejši finančnik. stala £radu je vsled teh pojavov na-Panika. Današnja poročila o ondotn’ , ^rajski borzi pravijo, da imajo da ga 1 .govci nakupičenega toliko blaga, cu ?e“>° na eno miljardo. Pri tem pad-Mucist *' da se govori o 150 konkurzih, lo m 0 ^e kupuje nobene stvari več. Ce-PoZna faktura pada. Pri nas se to še ne 6el0 It' a gotovo je, da se bo kmalu za-Heka< tudi pri nas. Danes čujemo, da krojj ^'trgovci že prodajajo moko po 10 kem t neSa dvoma ni, da se bo v krat-tov0 if P**kuije občutilo še izdatneje. Go-ko^ g .j ^a bo marsikdo, ki si je tedaj hu^l Priverižil velike vsote, se- bena ° tepen. Prav gotovo ne bo to no-m°raaeSreČa za ljudstvo. Opozarjati pa cej o,! da je od občinstva samega preje stvVlSn°' koliko bodo cene padle. Zato Pametnih, da slede vzgledu aainuin Prebivalcev ter kupujejo le Hezno e)še predmete. Mnogo krivde na p°vanSru draginji je bilo ravno to silng kukaj Vr,e' ko je vsak mislil, da je le blago sedaj j .° *** denar nič. Dokazano pa je ti in'v je hlaga dovolj, zato treba čaka-važnejš*kCevat‘‘ 1° i® tudi sicer eno naj-Var*’* .narodno-gospodarskih pravil: Ne kupujte brez nujne potrebe! ^ izvedeti, kaj poročajo *ketia ^sti o vzrokih tega gospodar* 02naču^revra^a- Belgrajski list »Politika« valute h jf^log® nenadnemu dvigu naše UosD(Vj ,o-le: činitelji, ki tu delujejo, so Od in Politični. 1. pQro gospodarskih prihajajo v poštev: tos ’ da bo žetev v naši deželi le- *®£otovr° ^°ga^a in da je v glavnem že v n a g . l^naj 2, dejstvo, da je promet •Ve,1dar1* r ^ a v i kljub vsem nedostatkom i*voz t e, koliko urejen, da je zagotovljen 3. pfe ® “ogate žetve na svetovne trge; ^terefo uvoza luksuznega blaga, za 1 okofo ~to ne zahtevajo več čeki; trebg j ' da država sama nima več po-vaJvjtg j* Se Javlja kot kupec tuje, zdrave vila Br' si je s posojili v tujini zagoto- _ ostva za izplačilo kuponov. Ha i>u .Političnih činiteljev, ki so vplivali treba n >e vrednosti našega denarja, Prvem mestu navesti dejstvo, da . ‘»Ore nn«riln» ____________________ ' trati da Do,fanH ustroj naše države sma-bij _ *ot mnogo solidneji, neg secj i letom in še pred nekoliko ieviSbi r s,e ie pokazalo, da razdiralni nego je me- , «--■--------------------------bolj- *Hoči * menti nimajo v njej nobene belgrajski listi pa poudarjajo svoje ” to^,e nad temi dogodki. ?iu ko nam poročajo o pada- pa prihajajo poroči-znam V ^1‘H rastee. To je značil-. r«ba i„ e?,e w u^šo gospodarsko moč. • fe «mn gospodarske politike, ka- Pa turi; * zaman pričakovali. Treba ž“ai Preprečiti, da bi se izvoz naše v kLj .,c ceni na 30 milijard di-f4 n. kot ^Ce vr^ na lahkomiseln 4yila i»^ ,e vršil°. dokler ni vlada uvoza. Treba je uvesti načelo: Cene blaga v Belgradu padajo. Za eno mili{ardo blaga v skladižčili, kupiti! Ljudstvo uoče nlC LDU Belgrad, 5. junija. Na današnji borzi so se tečaji tujih valut zelo malo dvignili, in sicer pod vplivom kupovanja francoskih frankov po srbsko-francoski banki. Za bodoče dni pričakujejo še na-daljne padanje tujih valut. Italijanske lire se na današnji borzi sploh niso notirale. Notirali so se angleški funti z 68, francoski franki 154, ameriški dolarji 19, leji 50,50, nemške marke 58.75; češkoslovaške, avstrijske krone, belgijski levi, italijanske lire in drahme pa se sploh niso notirale. Med trgovci vlada veliko razburjenje. Blago, ki je nakupičeno v Belgradu, cenijo na 1 milijardo po starih cenah. Z ozirom na to se more izračunati izguba belgraj-skih trgovcev. Govori se, da bo okoli 150 konkurzov. Blaga nihče ne kupuje, ker bodo cene mnogim stvarem še znatno padle. Tako je n. pr. sladkor, ki se je pred dvema dnevoma prodajal še po 32 dinarjev kg, bil danes na prodaj po 20 dinarjev v de tajlu, na borzi pa je notiran z 12 dinarji. Istotako se more dobiti manulakturno bla go za 70 do 80 odstotkov ceneje, kakor prej. To vse je posledica tega, ker belgraj* sko prebivalstvo absolutno ničesar ne kupuje, niti po znižanih cenah, ker pričakujejo, da bodo cene padle še bolj. Letošnja žetev v Jugoslaviji se ceni na 32 milijard t Po ameriški cenitvi. LDU Belgrad, 6. junija. Ameriška misija je izdelala po svojih podružnicah v Jugoslaviji oceno letošnje žetve. Osrednja ameriška misija v Belgradu ceni celokup- no našo žetev v letu 1920 na 32 milijard dinarjev, kar je pa še vedno manjša vsota v primeru s cenitvijo našega ministrstva. Inozemstvo poprašuje po Jugoslovanskem denarju. LDU Belgrad, 6, junija, V ŠVici, na Dunaju ter tudi po ostalih finančnih središčih zahtevajo za nakup naše novčanice radi tega, ker se je zvedelo, d® namerava finančno ministrstvo izdati naredbo, da se nič več ne bo trgovalo proti kompenzaciji, marveč zahtevalo izplačilo samo v dinarjih. Istotako tudi ne bomo zahtevali rotikompenzacij od drugih držav, temveč omo plačevali z gotovino. £ Di Draginja v Italiji raste. Novi davki« LDU Trst, 5, junija. Listi poročajo iz Rima,- Včeraj se je objavila naredba glede določitve nove cene za kruh in testenine. Naredba določa, da se s 1, julijem cena za slabše žito določa na 115 lir za stot, za boljše žito pa 140 lir. Cena kruhu se vsled tega poviša na 1.50 lir, testeninam pa 2.30, Hkrati se z veljavnostjo od 1, julija vsem nameščencem in umirovljencem, bodisi javnim ali zasebnim, ter vsakemu članu njegove rodbine, za katerega mora nameščenec skrbeti, povišajo prejemki za 25 centesimov na dan. Po tej naredbi se tudi ustanavlja sklad 100 milijonov lir za pod- poro javnih dobrodelnih zavodov in onih delodajalcev, ki svojim nameščencem ne morejo povišati prejemkov v gori omenjenem zmislu, Vsled večjih izdatkov, ki izvirajo za državo iz iste naredbe, je vlada odredila, da morajo plačati letno davščino 360 lir vse one osebe, ki imajo letnih dohodkov preko 12.000 odnosno preko 10,000 lir in one, ki so posestniki kakega avtomobila ali luksuznega voza ali konja, in davščino letnih 500 lir vse one osebe, ki imajo letnih dohodkov preko 30.000 odnosno preko 25,000 lir. Najprej preskrbimo sebe za celo leto po zmernih cenah, drugo se lahko izvozi. Pri nas pa je bilo blaga še za milijarde, izvažali smo, doma pa stradali, V isti meri, ko raste vrednost našega denarja, morajo padati cene vsemu blagu, ne le živilom I To veljaj tudi za usnje in za obleko. Gospodarski prevrat, ki ga doživljamo, naj bi ne bil le mimogrede, marveč naj bi nam donesel trajno olajšanje naših gospodarskih razmeri ODPUST VOJAKOV. LDU Belgrad, 6, junija. Na vprašanja poslanca Svetozara Djordjeviča je odgovoril minister za vojno in mornarico, da je sklenil, priznati rekrutom v dobo službovanja ves čas, ki so ga odslužili pri vojnih postajah in drugih vojnih komandah pred svojim vstopom v stalni kader. Z ozirom na to se odpuste iz službovanja vsi vojaki, ki služijo leto dni ter so rojeni 1, 1897 ali prej in so odslužili pri vojnih postajah pred vstopom v vojni kader šest mesecev. Oni, ki so odslužili krajšo dobo, bodo odpuščeni, ko odslužijo tudi ostali čas, trebd je samo, da predlože dokaze vojnih komand. ZA INVALIDE, LDU Belgrad, 6, junija. Ministrstvo za socialno politiko je prejelo od vrhovne komande 1,812,728 dinarjev srebra kot zbirko Petrovega dneva za invalide, ki se je zbralar lansko leto, Ta vsota se bo pora' ' za zdravljenje, nabavo protez, obleke, perila, sukna, obutvi in drugega blaga, kar se bo razdelilo invalidom in njihovim družinam preko okrožnih pododborov invalidskih udruženj, š LEZI J A SE RAZDELI MED POLJSKO IN ČEŠKO — BREZ GLASOVANJA LDU Dunaj, 6, junija. Dunajski korespondenčni urad poroča: »Neue Freie Pres-se« javlja iz Moravske Ostrove, da se po poročilih iz krogov plebiscitne komisije bliža skorajšna odločitev v vzhodno-šle-zijskem vprašanju in da je vrh. svet v Parizu o tem že odločil in sicer v zmislu, ki je za Čehoslovake manj ugoden. Glasovanja menda ne bo, ker mislijo da se ne bi dalo izvesti in ker se boje, da bi povzročilo nova nasilja. Po bodoči odločitvi bo demarkacij, črta tvorila novo mejo med Poljsko in Češkoslovaško, tako da bo pripadal Češkoslovaški samo majhen del vzhodne Šlezije, namreč ves okraj frideški in majhen del okraja fraistadtskega. Ostala Vzhodna Slezija pa bi pripadla Poljski, tedaj mesto Tešin in njegovo ozemlje, kakor tudi del karvinskega premogovnika, glavni kraj Karvin, potem Freistadt, Dom-brova in Suhov, kjer je mnogo premogovnikov. O odškodninah, ki naj bi jih dobila Češkoslovaška, se bo še pogajalo. Mladina v nevarnosti. SLUČAJ PERKO-KOLEŠA. Čakal sem, da se k tej žalostni tragediji oglasita pedagog in zastopnik duševne zaščite dece in mladine. Toda zdi se, da je celo onim, ki so poklicani da čuvajo našo mladino lena nemarna brezbrižnost že za-rastla tudi srce, ko jim je že davno možgane. Pri procesu smo videli sicer detektive, zastopnika višjega šolskega sveta, par senzacije žejnih babnic, toda nismo videli ne pedagoga ne zastopnika državne zaščite dece in mladine. In Vendar so sedeli na zatožni klopi bolj naši profesorski zbori in organi državne zaščite, kot pa zapeljani še ne osemnajstletni Perko. Mladi zločinec pripoveduje svoj strašni čin: Popival je s tovariši dijaki in ne-dijaki, pohajal pozno s tovariši dijaki in nedijaki po veselicah, uhajal gospodarju ponoči; padel v roke nečistniku, hotel potom umora do denarja, s katerim je umorjeni očividno verižil ter tajil dejanje, dokler ga niso zlomili dokazi. Umor pri celi stvari ni najglavnejše, umor je samo ventil, pri katerem je težko ozračje, v katerem živi dijaštvo, siknilo na dan ter opozorilo v zadnji uri merodajne činitelje, naj se zganejo. Po prevratu si je naše srednješolsko dijaštvo priborilo v splošni zmedi pravic, ki jih prej ni imel akademik. In ta svoboda, ki se je tistikrat pokazala samo v obliki javnih manifestacij za narodno stvar, je imela drugo senčno in temno stran, da se je disciplinarni, red kršil nemoteno in brez kazni. Šolska oblast je sicer na dolgo in široko ugibala, ali niso kvarne mladini srednješolske organizacije, krožki in klubi, četudi so pod nadzorstvom uglednih mož, toda ni vpraševala, ali niso kvarni in nevarni mladini vzgojitelji, ki ob tako razburkanem času, ko je vse križem kradlo vojni materijal, verižilo, popivalo in plesalo v proslavo narodnega osvobojenja, trgajo mladini vero iz srca, pridigujoč moralo, ki ima to »prednost, da ni farska«. Trpela je in še tipi v šolski službi vzgojitelje, ki so pisali in pridigovali za svobodno misel, svobodno ljubezen, hoj proti Rimu ter rušili na ta način šolski nezreli mladini oporo in avtoriteto krščanske etike- Profesorski zbori so dostojanstveno odklanjali nadzorstvo mladine na ulici, češ, to je policijska služba; kdor pa ima vpogled v življenje današnje srednješolske mladine — in proces Perko je kot krvav žarek v te razmere, — ve, da profesorji vzgajali tudi niso. Politično maščevanje in stikanje za av-strofilskimi ovaduhi je bila temu stanu večja življenjska potreba nego vprašanje, kako bi vzgajali mladino, da bi ne padala v verižništvo in popivanje in vse, kar izvira iz vsega tega. Kako naj vzgaja stan, ki je razdejan In razcepljen na znotraj? • Najbolj poceni se sedaj odpravi vsaka hiba v našem javnem življenju z imenom vojna psihoza- Samo posebi umevno je, kar se zgodi vsled vojne psiho®e. Pavliha je trikrat kihnil in legel »mrtev« v jarek ter ni ganil prsta, ko so mu svinje cefral« vrečo, »ker je bil mrtev«, naši pedagogi se ne zganejo, naša državna zaščita decO in mladine se ne zmeni, kako bi mladino rešila, ker vlada vsepovsod vojna psihoz*; in žalostni dokaz te vojne psihoze je ravno brezbrižnost teh poklicanih činiteljev C as je, da z vojno psihozo temeljito obračunimo. Dr. Opeka je v svojem predavanju tudi ob vtisu tega procesa, že napravil prvi korak. Značilno je marsikaj tt našem mladinskem vzgojnem življenju, česar danes ne smemo pozabiti. Pogrešal sem nujno pri procesu vprašanja, ki bi nam bilo do dna obrazložila vso skrajno bedo naše mladine brez Boga, pogrešal sem vprašanja: »Kakšno je bilo Vaše versko življenje mladi obtoženec, doma, na stanovanju in v šoli?« Zakaj predsednik senata ni stavil tega vprašanja, ki spada bistveno k stvari, ne vem; morda se je bal, da bi zvenelo prebožnjaško, toda na drugi strani je vendar zaprisegoval priče pred razpelom. Ali ni tudi to neso- gl as je, razdvojenost in pomanjkljivost v sodni dvorani že čuden znak našega časa? In takih znakov imamo v našem javnem življenju še več, čas je razdvojen v samem sebi in ta razdvojenost sikne zdaj tu zdaj tam na solnčno luč. Omenil sem že razdvojenost med pedagogi, omenil že tolažbo, ki jo imenuje mo vojno psihozo, toda imamo še druge pc ja ve ki jih moramo beležiti dan.s ko je čas zato- Vsem nam je še znano, s kakšnim krikom sc je svobodomiselno učitelj stvo zagnalo prof Marijans :ln. kongregacijam, kakšno slavo je zagnalo načrtu novega šolskega zakona, s kakšnim tonom govori o veri in duhovniku v svojem glasilu, za kavarne in beznice, v katerem popiva dijak-verižnik ni imelo očesa, za nevarnost, ki grozi našemu dijaštvu vsled stanovanjske krize, ni imelo očesa, pač pa govore priče o popivanju in razbijanju razpel po svobodomiselnem učiteljstvu. Slučaj Perko je samo nujna konsekvenca teh življenjskih pojavov- Državna zaščita dece in mladine je sicer poročala v Belgrad o enostranski verski vzgoji v klerikalnih zavodih ter tem krčila podpore, a še do danes sama ni v vzgojnem oziru ničesar storila za mladino. Tudi že po zadnji seji je preteklo več tednov in na tej seji je vendar eden naših članov stavil več vprašanj, ki zadevajo ravno te rakrane v našem mladinskem življenju. Kaj je v tem oziru storilo šest uradnikov z enim milijonom dinarjev kredita? Scotus Viator. Danes popoldne je dospel v Ljubljano znameniti angleški časnikar in pisatelj Se-ton Watson, znan pod imenom Scotus Viator. Pisal je že leta in leta o Jugoslovanih ter opozarjal že pred vojsko avstrijske kroge, naj rešijo jugoslovansko vprašanje. Med vojsko je vedno deloval v tem smislu. Na pariški mirovni konferenci je igral važno vlogo. Vendar pa je o Slovencih bil premalo poučen. Zato se je zgodilo, da je ravno v vprašanju zapadne meje Jugoslavije, na kateri smo Slovenci najbolj inte-resirani, posegel vmes s kompromisnim predlogom, ki ga je sprejel Wilson, ki pa za Slovence in za Jugoslovane pomeni bridko izgubo. Misel Wilsonove črte — je njegova. Danes in prihodnje dni bo Scotus Viator bival med Slovenci, ki ga bomo iskreno pozdravili ter mu kali priliko, da sam na lastne oči spozna naše kulturne in politične razmere. Pozdravljamo ga kot Angleža, ki se je od nekdaj zanimal za Jugoslovane, pozdravljamo ga kot najza-padneja meja jugoslovanskega naroda. Pozdravili ga pa bomo v prepričanju, da bo bodoče njegovo delo še bolj ko dosedanje stremilo za tem, da se ves jugoslovanski živelj spoji v lastni državi, da pride v Jugoslavijo tudi oni veliki del našega rodu, ki prebiva doslej še neodrešen onstran nesrečne demarkacijske črte, ob Soči in onkraj Soče. V imenu vseh teh bratov naj bo dobrodošel naš angleški gost —■ Scotus Viator! • • • Na čast svojemu angleškemu prijatelju prirede nocoj časnikarji v Unionu ožji večer. Jutri bo v Unionu koncert »Glasbene Matice«, v gledališču pa slavnostna predstava »Prodana nevesta«. Pri tej priliki bo širše občinstvo imelo priliko, pozdraviti angleškega gosta. V sredo se odpelje na Bled in v četrtek na Koroško, , , .j vi KOROŠKI SLOVENCI MANIFESTIRAJO. LDU Žrelec, 6. junija. Ob otvoritvi nove ceste iz Vetrinja v Žrelec se je vršil danes velik ljudski tabor in obhod po Žrelcu do demarkacijske črte. Tabora in obhoda se je vdeležia večtisočglava množica. Na taboru je bila sprejeta naslednja resolucija: »Zbrani na taboru v Žrelcu dne 6. junija 1920 zahtevajo: Tekom enega leta se je pokazalo, da je vse prebivalstvo v pasu A celovške kotline čisto slovenske narodnosti. Nahajajo se v tem pasu edinole tudi takoimenovani »deutschfreundliche Slovenen«, katere imenuje avtohtonno prebivalstvo »nemčurje«, Vsled tega protestiramo, da bi mirovna konferenca uredila, da si moramo na enem delu Koroške s plebiscitom priboriti našo naravno pravico, da definitivno pripademo svoji materi Jugoslaviji, na drugi strani pa da je ista konferenca celo brez plebiscita izročila Slovence iz Bel jaške okolice in Ziljske doline skupnemu sovražniku Nemcu. Danes, na dan obletnice vkorakanja srb-skc armade, izrekamo v Žrelcu zbrani 10.000 taborijani z navdušenjem trdno prepričanje, da ustoličimo v najkrajšem času našega kralja za vojvodo Korotana na Gosposvetskem polju« SAVSKI MOST PRI BELGRADU POPRAVLJEN. LDU Belgrad, 6. junija. Popravila velikega železniškega mosta na Savi pri Bel-gradu so uspešno dokončana. Na ta način ne obstoji nobena ovira več zopetnemu prometu orientekspresa, ki je prej vozil med Parizom in Carigradom preko Švice, Avstrije in Ogrske. POLJAKI ZOPET PRODIRAJO. LDU Kodanj, 5. junija, (DunKU.) Načelnik poljske vojaške misije Miskovski je iz Varšave dospel v Rigo in poročal: Bolj-ševiki so od 63 divizij postavili 48 na poljski fronti, od teh 30 na severo-zapadnem delu fronte, Tam se jim je posrečilo doseči uspehe, ker so ondi Poljaki razpolagali z jako skromnimi silami. Njilj načrt, prodreti zvezo med Poljaki in letiško armado, se je izjalovil. Pravtako se je ponesrečil poizkus boljševikov, prebiti poljsko fronto med Borisovom in Bobruiskom v smeri proti Minsku. Naposled je Miskovski izjavil, da so vse vesti o izpraznitvi Wilne in zopetni osvojitvi Kijeva docela neresnične, LDU Dunaj, 5. junija. (DunKU ) Ukrajinski tiskovni urad poroča iz Vinice; Na jugu Ukrajine, zlasti v guberniji jekateri-noslavski je izbruhnila ljuta vstaja kmetov proti boljševikom. Upori kažejo naroden in socialen značaj; organizirali so jih ukrajinski vstaši zoper gospodstvo Rusov. Bolj-ševiki poizkušajo šiloma zatreti to elementarno ljudsko gibanje. LDU Varšava, 5. junija. (DunKU. — Havas.) Poljske čete so zopet pričele ofenzivo, prodrle so sovražno črto med Dvi-no in Borisovom in so napredovale približno 30 km. LDU Varšava, 4. junija. (DunKU.) (Poročilo poljskega generalnega štaba) Ko so se naše čete v že nekaj dni zasedenih postojankah po načrtu uredile, so dne 2. junija prešle k sklenjeni protiofenzivi na fronti med Dvino in Borisovom. Ko je naša armada razbila odpor sovražnika v njegovih zadnjih utrjenih postojankah, je dosegla po ljutih bojih črto Božica-Mordva. Sovražnik se je trdovratno branil, zlasti ob Dvini v močnih betoniranih utrdbah, ki so bile zgrajene še za evropske vojne. Pred mostiščem kijevskim so naši oddelki s presenetljivim napadom na Voronkov uničili tam stoječe boljševiške čete, zajeli mnogo mož in uplenili nekaj strojnic in dva topa. Izpred porotnega sodišča. KONJSKI TAT OBSOJEN. Dne 12- majnika t. 1. je policija v Ljubljani aretirala hlapca Martina Palčiča, ker je ukradel y noči na 12. majnika t. 1. svojemu gospodarju Rudolfu Oswaldu na Jesenicah konja z uzdo, koc, 3 vreče in dežni plašč iz gumija in odjahal proti Ljubljani, kjer ga je policija ustavila in mu ukradene predmete odvzela. Ker je policija tako hitro postopala, je tudi sodišče hitro končalo formalnosti in se že danes mora Palčič zagovarjati pred ljubljansko poroto. Senatu predseduje nadsvetnik Žebre, vo-tanta sta gospoda Hauffen in Einspieler, obtožbo zastopa dvorni svetnik Trenz. Palčič, ki ima pokvarjeno desno roko, je prišel lani 30. majnika od vojakov. Doma ni ostal, ker ni imel kaj dela. Delal je nato v Sarajevu do letošnjega aprila, odtam je šel na Jesenice v službo h gospodu Oswaldu, pri katerem je služil 17 dni za hlapca, nakar je konja ukradel. Mislil je, da je konj 8000—10000 kron vreden. Opolnoči je odjezdil z Jesenic. V Ljubljani so mu vse vzeli, ko so ga aretirali. »Žal mi je kar sem storili« pravi Palčič. Nadučitelj s Predos-lja je okoli 6. zjutraj govoril s fantom, ker se mu je zdel sumljiv, in ga je naznanil. Iz Kranja so precej brzojavili v Ljubljano, kjer so ga nato aretirali, ko je prijezdil v Šiško. Restavrater na Jesenicah Oswald pove, da mu je vzel iz hleva boljšega konja, Senat je stavil porotnikom eno glavno vprašanje. Po govorih prvega državnega pravd-nika v p. dvornega svetnika Trenza in zagovornika dr. Jelenca so porotniki na nje stavljeno vprašanje soglasno potrdili, nakar je obsodil senat Palčiča na eno leto težke ječe. Ob pol 11. uri zaključi predsednik nadsv. Žebre razpravo proti Palčiču in otvori precej nato razpravo proti Matiji Hornbocku. GOLJUF IN TAT. Matija Hombock, tesar v Št. Janžu, je služil od prevrata dalje v jugoslovanski armadi do 24 junija 1919. Po odpustu od vojakov je odšel na posestvo Gradič pri Svetni vasi, na katerem je bila v službi njegova sedanja žena Marija, Posestvo je last Eme Ferlattijeve, katera biva stalno v Celovcu in je molče trpela, da je nastopal Hombock kot nekak oskrbnik. To priliko je Hombčck izrabil in si prisvojil več reči: živila, voz, sani, dvoje vajeti, komate, z vozovne plahte, deske in ojnice v vrednosti več tisoč kron. Dalje je pripravil v zmoto in izvabil z lažnjivimi pretvezami meseca januarja in februarja 1920 Francetu Dolencu iz Stare Loke 2550 k, Jožefu Pečniku, posestniku in lesnemu trgovcu iz Podkraja 1250 k, trgovski tvrdki Plevšak in Schreuzer v Spodnji Hudinji pri Celju 3000 k, trgovski tvrdki Fr. Kocjan in drugovi v Zagrebu 7000 k in trgovcu z lesom v Kranju Alojziju Tivanu 2000 k. Hombocka zagovarja dr. Krejči. Dnevno novice. — Kolkovanje vlog (pritožb, prošenj itd.) Opozarjamo cenjeno občintvo, da se morajo kolkovati vse uradne vloge po določilih začasnega zakona o najnujnejših fiskalnih odredbah z dne 4, aprila 1920 (glej Uradni list z dne 11. maja 1920), ker se nekolkovane vloge vračajo vložnikom, kar jim napravlja stroške za poštnino ne glede na to, da se tudi rešitev zakasni. Pristojbina za splošne vloge na administra-titivne oblasti, na katere želi pismeno rešitev, znaša 12 kron in sicer stalna kolkov-na pristojbina za vlogo 4 krone, občna pristojbina za pismeno odločbo pa 8 kron. — Konferenca za ureditev prometa med Jugoslavijo in Italijo. Dne 14. junija se bo vršila v Trstu železniška konferenca zastopnikov jugoslovanskega ministrstva za promet južne železnice ter zastopnikov italijanskih državnih železnic radi uvedbe rednega prometa z Italijo in rešitve raznih drugih vprašanj, ki se tičejo naše države in Italije . — Otvoritev telefonske centrale pri poštnem uradu Žihpolje. Pri poštnem uradu Žihpolje se je otvorila 1. junija t. 1, telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni telefonski promet. — Zgodnja žetev. Vsled tople pomladi bo letos tudi v Jugoslaviji žetev za 10 do 14 dni zgodnejša nego prejšnja leta. Ječmen in pšenico bodo želi v Slavoniji še ta mesec. — Sadna letina na Hrvatskem je nad vse blagoslovljena. Češenj, jagod, ribizlja je v izobilju. Orehi že mnogo let niso bili tako polni kakor letos. Češpelj bo toliko, da bi moralo brez izvoza v tuje dežele mnogo blaga propasti. Tudi grozdje skoraj povsodi obeta bogat pridelek. Čudno je samo to, da so kljub vsemu temu obilju, ki ga kaže sadje V naših deželah, cene sadju še vedno tako visoke, da velja to dragoceno živilo kot luksus. Kdaj si bo mogla zopet vsaka družina redno privoščiti sadje in sadne jedi? — Cene moki v Somboru dne 5. junija: št. 0 1100 kron, št. 2 1000 kron, št. 6 900 kron kvintal. — Kongres svobodomislecev v Pragi. Od 5, do 9, septembra se bo vršil v Pragi kongres svobodomislecev. Doslej so se prijavili zastopniki Francije, Anglije, Amerike, Jugoslavije in Romunije. — Sklepne izpite na ljudkih šolah nameravajo odpraviti na Hrvatskem. — Državni post so proglasili na Mad-jarskem za dan 14. junija prihranke porabijo za prevoz madjarskih vojnih ujetnikov v domovino. — Štrajk v šolL Dijaštvo učiteljišča v Osjeku je priredilo enodnevni štrajk, da podviza preiskavo na zavodu radi znanih dogodkov, — Iz raja idiličnega Stola. Divji kozli so mikali Janeza Vogelnika, Janeza Repeta, Jožeta Zupana in Simona Repeta, da so šU večkrat na romantični Stol nad nje. Divjačino je pa pripravljala Vogelnikova žena. Precej so jih postrelili. Ker pa divji lov ni dovoljen, so morali priti v soboto vsi štirje pred kazenski senat ljubljanske deželne sodnije, kjer se jim je povedalo, da se bodo pokorili za gamze Janez Vogelnik 7 mesecev, Janez Repe 5 mesecev, Jože Zupan 7 tednov in Simon Repe 6 mesecev v težki ječi; Minka Vogelnikova se je pa oprotila od obtožbe. — Roparski napad v vlaku. Minoli petek zvečer je prišlo na večerni vlak, ki je iz Brežic vozil v Zagreb, v prvi razred nekaj moških, ki so z revolverji v rokah zahtevali od potnikov denar in vse druge vrednosti. Vlak se je ustavil sredi proge, toda roparji so že preje poskakali z vlaka in ušli. — Valute. Bel grajska borza dne 4. junija: 1 zlati dinar 22.70 dinarja; 1 franc, frank 13 din.;. J dolar 16-95 din.; 100 rum. lejev 49-50 din.; 100 češkoslov. kron 57 din,; 100 nemških mark 60 din.; 100 bol g. levov 41 dina. — Zagrebška borza dne 5. junija: 1 dolar 75 K; 100 avstrijskih kron 58 K; 100 carskih rubljev 170 K; 100 češkoslovaških kron 200 K; 1 angleški funt 340 K; 100 francoskih frankov 655 K; 100 nemških mark 235 K; 100 rumunskih lejev 204 K; 100 italijanskih lir 410 K. Uubllanska novice. lj Gospod knezoškof ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič se je odpeljal v petek 4. t, m, na birmovanje in kanonično vizitacijo, ki bo s kratkim presledkom od 15. do 19. junija trajala do 9. julija. Kanonična vizitacija se vrši v loški in moravški dekaniji, lj Korošci ▼ Ljubljani, Za koncert koroške mladine mladinskega zbora državne meščanske šole iz Borovelj se bodo od po-nedljka naprej prvdajale vstopnice v tra- fiki v Prešernovi ulici. Koncert se bo vrs v soboto, 12, junija v Unionovi dvorani. Pevski zbor bo izvajal koroške narodne pesmi. Sodelovalo bo tudi orkestralno društvo »Glasbene Matice«, Misli®®< a ne bo treba ljubljanskemu občinstvu raz lagati njegove dolžnosti, lj Glasbena Matica priredi konce junija izlet na Koroško. Pevski zbor Glasbene Matice bo na Vidov dan, 28, p11! koncertriral v Borovljah, na dan sv. P® 1 in Pavla 29. junija pa na Otoku na Vr skem jezeru. t"* lj Konec sezije na Ljudske® odru Včeraj je vprizoril Ljudski oder kot z* ključno predstavo »Revčka Andrejčiča* precej lepim uspehom. S tem je sezija v Ljubljani zaključena. Gostoval Pf bo ljudski oder še v par krajih na °®ze.' v Mariboru bo igral igro »Za pravdo srce«, Tam se bo tudi ustanovila Zve dramatičnih odsekov. lj Procesiji sv. Rešnjega Telesa v ae deljo dne 6. junija sta bili zelo vehca* • Frančiškansko procesijo je vodil prec. ir provincial p. Avguštin Čampa, vojaki oddajali pozdravne salve, v sprevodu J šlo mnogo vernikov; med njimi smo OP* zili zelo mnogobrojno deputacijo škega zbora in veliko članov I. ljubljans, ga delavskega konzumnega društva vodstvom njegovega predsednika * Alojzija Kocmurja. Ob blagoslovih 1® . vršeno pel frančiškanski pevski zbor spremljevanju oddelka vojaške jt,. pod vodstvom frančiškanskega župu**^ skladatelja g. patra Hugolina Sattner)8, Šentjakobska procesija je bila tudi * lepa in velika; vodil jo je šentjak®®. župnik g. Barle. Posebno so jo dvignili® ni in članice šentjakobske Prosvete, ženski odsek je nastopil v najelegantn®) narodnih nošah v avbah in v pečah. članstvo in naraščaj, so dali ProccSl^Ag( sebni sijaj. Svirala je salezijanska g® ' vojaki so oddajali pozdravne salve, lj Cenzuro opozarjamo, naj bo PreVju na pri dopuščanju filmov v kinematogra^ Te dni se je predstavljal film, ki je bi' U preje nego vzgojen. Vsaj žalostni d°lc ' ki so se razpravljali ravno te dni prC“ roto, bi morali biti resen opomin za ® ^ večjo pažnjo na vse, kar more ®“a nravno škodovati. ,< lj Nevarna zločinca ušla. Okoju ' dopoldne je bilo naznanjeno žurnalne ^ uradniku ljubljanskega policijskega raV? e teljstva g. Habetu, da sta ušla iz noriš®1 na Studencu 35-letni zelo nevarni zloc1'’,. Karel Pevec in 25-letni France Go‘® ^ kateri je bil obsojen zaradi žepnih *a ta v Mariboru na pet let ječe. Zločinca, simulirata blaznost, sta na Studencu PL pilila zamreženo okno, se spustila P® ^ rih rjuhah, katere sta zvezala skupaj« tla, preplezala zid in izginila. Oblečena bila Karel Leve v samo srajco, Golubič rj v srajco in spodnje hlače; s seboj sta $ la vsak eno odejo. Oborožena sta k1 Mj pol metra dolgim železnim drogom. , j trajalo dober četrt ure, ko je g. reVu£. nadzornik ukrenil vse, da se pobegla , ka ujameta. Okolu •% na 2 popoldne V ^ hiti h gospodu revirnemu nadzorniku^ P^, veljnik stražnice na ravnateljstvu in la ^ »Ju že imajo; na dolenjski mitnici s®^_ prijeli!« Žumalni uradnik se je peljal P cej z izvoščkom tja; pobegla in zope*UL, ta ptička sta zgrevana sedela na klPr Kako je bilo?« — Krojač Leopold ^a^C;e, in Jože Eberl sta na Golovcu lovila š®> pa sta zagledala ptiča iz Studenca, kal-s precej javila stražnici. Oboroženi s P® ^ mi smo šli po ptiča, ki sta se skrivala ^ rakovniškim ribnikom, očividno z na L1OIH ^ n n1nX<\tn I—» «' m ^lr «-V\ ll U O*' ko. n, da koga slečeta in si preskrbita ®D « — »En mož z menoj, ju precej ljemo na sodišče. Uklenjena sta dobi® 1* dal »Da.« — »Nobenih sitnosti, vidva, sta dokazala, da nista blazna.« In na « vem Žabjeku so s primemo častjo spre' v zapore Pevca in Golubiča. , ftVi lj Našel je Ivan Brejc v Dalmatin^ ulici dva kolobarja črnih trakov. La® ju dobi v uradu za najdene stvari. lj Vrečo moke ukradel je Franc var na Pragarskem iz vagona, ko je ®P{ ljeval v službi pri Kodeli nekega konj ^ Ormoža v Ljubljano. V Celju so mu odvzeli. Sodišče mu je prisodilo 3 ječe. sta lj Zabranjen vlom. Dva neznanca ^ nameravala te dni vlomiti v erarično eC rako na Viču, toda pregnal ju je b Bogdan Godešov, -— Narodno gledišče- Iz pisarne Narodnega gledališča.^e