^f> dolgo je od tega, ko smo se v do/tm odpovedali volom, konjem in lojtrnim vozovom. Marsikje po še ni tako. Tudi v Strmi nad Bohinjsko Bistrico ne. Kamor traktor in stroj ne moreta, pride V(,l 2 vozom. Velik napor je to za žival in za ljudi, ki morajo na tak način skrbeti za vsakdanji kruh! (jk) - Foto: F. Perdan
Leto XXIX.    Številka 91
V'tanovitelji: občinske, konference SZDL Vinice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka "> Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni Ur«dnik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar
Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko
Kranj, torek, 23. 11. 1976 Cena: 2 dinarja
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
Otvoritev hladne valjarne na Jesenicah
Tekstilni center Kranj, tozd Tekstilna tovarna Zvezda, je pripravi/ prej šnJi teden na Bledu strokovno posvetovanje o lepljivih medvlogah za Jugoslovanske predelovalce usnja in krzna. Tovarna Zvezda, ki je v lQdnjih letih močno povečala izbiro lepljivih medvlog tako za tekstil J0' tudi za usnje in krzno, je predstavila proizvajalcem usnjene in kr*nene konfekcije izbor kožnega centelina, medvloge, ki usnju in krznu (>hranja stalnej&o obliko, prikazali pa so tudi tehnični postopek lepljenja k()žnega centelina'. - L. M. - Foto: Perdan
Prvi ključi v Posočju
Iso-span dvojček podjetja LIP Bled v vasi Kamno
Kolektiv blejskega Lesnega industrijskega podjetja Bled se je že po Prvem spomladanskem potresu v Posočju vključil v solidarnostno zbi-rar»je pomoči. Po drugem potresu pa So se na zborih odločili, da namesto enarja prispevajo dve iso-span hiši-Cl- S sodelovanjem štaba za odpravo Posledic in pomoč prizadetim so se dogovorili, da bo njihov dvojček stal v vasi Kamno. Dela za postavitev 0°jekta so se začela 7. oktobra, pjnulo soboto, 13. novembra, pa je objekt zgrajen in štabu so predali KlJuče za vselitev.
Pri gradnji Lipovega iso-span dvojčka so poleg tega še sodelovali Podjetje Klmont Bled, Gradbeno P°<ljetje Bohinj in podjetje I grad Vrhnika. Podjetje Elmont Bled je P°darilo elektroinštalacijsko opremo >n opravilo dela brezplačno, podjetje
I grad je objekt sezidalo, Gradbeno podjetje Bohinj pa je sezidalo strešni del. Vsem izvajalcem se je ob predaji ključev zahvalil direktor podjetja LIP Bled inž. Franc Bajt.
Ključe v iso-span dvojčku sta do-dobila 53-letni invalidski upokojenec Vlado Uršič in učiteljica Ida Ga-bršček. Ključe jima je izročil predsednik sindikalne organizacije podjetja LIP Bled Štefan Banka.
Lipov dvojček je prvi stanovanjski objekt iz širokega programa gradnje stanovanjskih objektov na prizadetem območju v Posočju. Na Tolminskem je namreč predvidena izgradnja 471 montažnih stanovanjskih hiš. Minulo soboto je bila več kot polovica objektov že pod streho, skoraj dograjenih pa je bilo blizu 40 hiš.  ' A. Ž.
Jesenice — Jeseniški železarji se pripravljajo na pomemben dogodek; na slovesno otvoritev nove hladne valjarne na Beli. Ob tej priložnosti, ko bodo slovesno izročili namenu novo valjamo, ki predstavlja drugo najpomembnejšo naložbo v slovenskem gospodarstvu, bodo pripravili pester program.
Tako bo v petek, 26. novembra, slavnostna, razširjena seja delavskega sveta Železarne z uvodnim govorom o poteku in o pomenu hladne valjarne za jeseniško Železarno in slovensko ter jugoslovansko gospodarstvo. Ob tej priložnosti bodo na seji delavskega sveta podelili spominske plakete ter izrekli priznanja vsem posameznikom in organizacijam združenega dela, ki so prispevale k uspešni gradnji hladne valjarne. Delavski svet pa bo na tej seji ob 25-letnici izhajanja tovarniškega glasila Železar s spominsko značko in listino dal priznanje sodelavcem — oblikovalcem ter dopisnikom glasila. Krajši kulturni program bosta na seji pripravila vokalni oktet DPD Svoboda France Prešeren Žirovnica-Breznica ter pihalni orkester jeseniških železarjev.
V nedeljo, 28. novembra, bo ob 11. uri v hali hladne valjarne na Beli slavnostna otvoritev z govorom in kulturnim programom. V kulturnem
programu bodo sodelovali: mladinski pevski zbor Blaž Arnič Jesenice, mladinska pevska zbora osnovnih šol Prežihov Voranc in Tone Cufar Jesenice, ženski in moški pevski zbor Jesenice, moški zbor Vintgar Blejska Dobrava, moški zbor DPD Svoboda Slavko Cerne Kranjska gora, vokalni oktet tovarne Verig Lesce in komorni moški zbor Stane Žagar iz Krope ob spremljavi pihalnega orkestra jeseniških železarjev. Tako bo v kulturnem programu sodelovalo okoli 300 nastopajočih.
Ob tej priložnosti si bodo lahko vsi udeleženci ogledali novo hladno valjamo, prejeli pa bodo tudi spominsko značko.
Razen teh osrednjih prireditev pa bo v jeseniški občini v počastitev dneva republike še več drugih prireditev. V četrtek, 25. novembra, bodo ob 17. uri v razstavnih prostorih Kosove graščine na Jesenicah odprli razstavo varjenih jeklenih skulptur Toneta Svetina, v soboto, 27. novembra, bodo ob 10. uri v spominskem parku na Koroški Beli odkrili spomenik talcem, ki je delo akademskega slikarja in kiparja Jaka Tor-karja, v soboto, 27. novembra, pa bodo zvečer ob 18. uri v mali dvorani in čitalnici delavskega doma na Jesenicah odprli kolektivno razstavo likovnih del članov likovnega kluba DOLIK. D. S.
Nezaposlenost
V Škofji Loki ugotavljajo, da organizacije zmerno zaposlujejo in da je fluktuacija delavcev manjša — Razmeroma malo nezaposlenih
Škofja Loka — V občini je trenutno L5.14!) zaposlenih delavcev, nezaposlenih pa je 90. Od nezaposlenih je 37 žensk in 46 težje za-posljivih oseb, odstotek brezposelnosti (0,68) pa je v primerjavi z regijskim (0,69) in republiškim (1,67) razmeroma majhen. Največ nezaposlenih je nepriučenih delavcev, med
Rešitev prometa v Kranju
Izvršni svet kranjske občinske skupščine obravnaval predlog programa za izgradnjo cestnega omrežja v Kranju
Kranj — Izvršni svet kranjske občinske skupščine je na zadnji seji v sredo, 17. novembra, obravnaval predlog programa za izgradnjo cestnega omrežja v Kranju za obdobje od leta 1977 do 1987. Predlog programa je pripravil poseben koordinacijski odbor na podlagi že sprejetega urbanističnega načrta oziroma urbanistične dokumentacije.
Predvideno je, da bi uresničitev programa potekala v dveh delih. V prvem obdobju naj bi do 1981. leta obnovili magistralno cesto od križišča pri Iskri do križišča na Laho-rah. Zgradili naj bi tudi novo regionalno cesto od križišča na Orehku prek novega mostu čez Savo na Planino. Prav tako pa bi uredili tudi Likozarjevo cesto od križišča Jezerske ceste in ceste za Brnik proti Planini.
V drugem petletnem obdobju pa bi po programu nadaljevali z deli na magistralni cesti med Laboranti in Orehkom. zgrajena naj bi bila sever-
na in vzhodna vpadnica z bodoče avto ceste v mesto ter urejena povezava Lahore—Drulovka. Ce bo dovolj denarja, pa bodo urejeni še nekateri drugi manjši odseki.
Izvršni svet je takšen predlog programa, za katerega bi potrebovali okrog 300 milijonov dinarjev, potrdil. Program bo predložil v razpravo in potrditev občinski skupščini na letošnji decembrski seji. Glede financiranja pa je bilo na seji izvršnega sveta rečeno, da se bodo dogovarjali z republiško skupnostjo za ceste, kranjskim gospodarstvom in nekaterimi samoupravnimi skupnostmi. Poudarili pa so tudi, da je uresničitev takšnega programa nujna, saj so prometne težave v mestu in okolici vse večje. Zato je treba za normalno povezanost stanovanjskih naselij in industrijskih delovnih organizacij na obeh bregovih Save in levem bregu Kokre čimprej uresničiti začrtane programe oziroma projekte.
A. Žalar
kvalificiranimi delavci pa je največ ključavničarjev. Glede na starostno strukturo je med nezaposlenimi največ delavcev od 15ydo 30. leta, torej delavcev, ki so se prijavili po končani šoli, in delavcev, ki so že delali, a so delo iz različnih vzrokov opustili.
Največ je med nezaposlenimi takih, ki čakajo na delo od enega do treh mesecev, dalj časa pa čakajo na zaposlitev predvsem težje zaposljivi (21). Kot glavni vzrok pri težje za-posljivih osebah nastopa alkohol, nagnjenost k fluktuaciji, ki se povezuje z alkoholizmom in drugimi osebnostnimi motnjami. V Škofji Loki pa obenem tudi ugotavljajo, da je pri organizacijah združenga dela precej in kar največ razumevanja za zaposlovanje učencev posebne osnovne šole, saj so po šolanju skoraj vsi vključeni v delo in večinoma dobri delavci.
Nekaj nezaposlenih pa se zavodu za zaposlovanje ne prijavlja in tako ostajajo brez pravic, ki jih zagotavlja Zakon o zavarovanju in zaposlovanju za primer brezposelnosti. Ne izkoristijo torej pravice do denarnega nadomestila, do denarne pomoči, do zdravstvenega varstva ter pravice do priprave za zaposlitev. Denarno nadomestilo in denarno pomoč prejemajo nezaposleni s predhodno delovno dobo, vendar le, če niso dela samovoljno opustili. V Škofji Loki ima pravico do zdravstvenega zavarovanja 21 nezaposlenih, denarnega nadomestila ali pomoči pa ne prejema v škofjeloški občini nobena oseba. V devetih mesecih letošnjega leta je skupnost za zaposlovanje potrošila 79.124 dinarjev, od tega za denarno nadomestilo 14.811 "dinarjev, za zdravstveno zavarovanje pa 38.259 dinarjev.
D S.
S()V()l)F.\:d — Podjetje Termopol iz Sorodnja je letos spomladi zavelo graditi v kraju nove proizvodne in poslovne prostore. Prostori, kijih gradi grad beno podjetje »Sava« z desenu-, so zdaj že »pod streho« . Trenutno je na vrsti urejanje notranjosti nove tovarniške dvorane, urejanje okolice ter gradnja vodovoda do Termopolovih prostorov. Ta dela naj bi bila po predvidevanjih končana še pred novim letom. Potem bo na vrsti še />renos strojev in ostale opreme v nove prostore. Svečana otvoritev novih oroizvodnih in poslovnih prostorov pa bo predvidoma ob prazniku dneva :vna v začetku murva. Celotna investicija bo znaša/a /5 mi/ijonoi <////. ( /g) — /«'<iM: /•'. Perdan
C
o u
XVII. NOVOLETNI SEJEM V KRANJU OD 16. DO 26 DECEMBRA
NOVOLETNI SEJEM
KRANJ
r
Nov zdravstveni dom
V soboto so odprli prvi del zdravstvenega doma v Ptuju. S tem dogodkom so delovni ljudje ptujske občine začeli praznovanja ob dnevu republike. Ob otvoritvi je spregovoril predsednik republiške zdravstvene skupnosti prim. dr. Srečko Koren in pri tem poudaril veliko zavzetost delovnih ljudi ptujske občine pri reševanju zdravstvene problematike. Govoril je tudi o aktualnih problemih zdravstva v Sloveniji in dejal, da poteka ustavno preoblikovanje prepočasi.
Graditev novega zdravstvenega doma, ki ima šest ordinacij splošne prakse, dežurni center ter ambulanti za starejše občane in borce ter zobne ordinacije, je veljala 25 milijonov dinarjev.
Sklenili teden Komunista
Z otvoritvijo razstave del akademskega slikarja Slavka Koresa v prostorih doma družbenopolitičnih organizacij in pa s kulturno prireditvijo KUD Študent v dvorani Union se je v soboU), v Mariboru sklenil teden Komunista pod geslom Človek — delo — kul-
tum' Zamude pri gradnji
Z družbenim planom Jugoslavije za obdobje med 1976 in 1980 je predvidena izgradnja 820 tisoč stanovanj, kar je za okrog 150 tisoč več kot v preteklem srednjeročnem obdobju. V prvih šestih letošnjih me secih se je stanovanjska gradnja nekoliko zmanjšala. Vzrok zato je preslaba organiziranost, podaljševanje gradbenih rokov in težave pri reševanju urbanističnih zadev.
Ob tem tudi ugotavljajo, da stanovanja gradimo vse bolj počasi. Leta 1954 sta bili potrebni le dve leti, deset let kasneje pa stanovanja gradimo v poprečju tri leta. Delno vpliva na dolžino gradnje slabo sodelovanje med posameznimi partnerji, razcepljenost gradbeniških obrti pa tudi zapletena administrativna procedura v zvezi z dovoljenji za gradnjo.
Manj po železnici
Po podatkih železniškega in transportnega podjetja Beograd so vagoni te organizacije letos prevozili za okrog 2 milijona ton manj blaga kot v enakem času lani. Med vzroki za manjši prevoz ni samo slabše povpraševanje po prevozih, temveč tudi pomanjkanje vagonov za določene prevoze. Podoben položaj je na vsej  jugoslovanski železnici.
Teden domačega filma
S premieri* slovenskega celovečernega filma Idealist se je v petek začel v Celju četrti teden domačega filma v organizaciji Novega tednika in Radia Celje ter ob sodelovanju Viba filma, revije Stop in celjskih kulturno-prosvetnih organizacij. Filmske predsta ve, ki bodo v okviru tedna domačega filma v celjskih in okoliških kinematografih, so le del prireditvenega programa. V tem tednu se namreč srečujejo tudi filmski kritiki, kin oopera te rji, pripra vije ne so razne razstave in podobno.
Prvi zameti
Čeprav je bilo konec preteklega tedna videti, da sneg pada le zato, da bi dražil ljubitelje smučanja, je ponekod povzročil precej nevšečnosti. Zameten je Vršič, sneg je padel tudi na vseh drugih mejnih prelazih in ceste so bile ponekod v soboto nevarne za vožnjo. Iz drugih krajev Jugoslavije pa so poročali o neprestanem sneženju, predvsem v gorskih področjih. V Črni gori, na visokogorskem Javorjaku, so iz mrzlega oklepa morali rešiti potnike več avtobusov, ki so obtičali v zametih. Do njih so se prebili šele v dvajsetih urah. Zameti in sneg ovirajo promet tudi v Bosni in Hercegovini.
V četrtek, 18. novembra, so obiskali industrijski kombinat Planiko predstavniki CK ZK Jugoslavije. V delegaciji so bili: Munir Mesihovič, Savo Martino-vič. Tone Kraševec in sekretar OK ZKS Kranj Henrik Peternelj. Člani delegacije so se s predstavniki družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in strokovnih služb pogovarjali o problemih zunanje trgovine in težavah pri uveljavljanju in uresničevanju nove ustave v praksi. Predstavniki Planike so goste seznanili tudi z doseženimi rezultati v proizvodnji in napori za stalno rast produktivnosti. Pred odhodom so si gostje ogledali proizvodnjo in sobo z razstavljenimi vzorci. — J. Kristan
Jesenice
Za sredo, 24. novembra, je sklicana seja izvršnega odbora predsedstva občinske konference SZDL Jesenice, na kateri bodo razpravljali o realizaciji dohodkov in izdatkov občinske konference SZDL Jesenice za prvih devet mesecev letošnjega leta ter sprejeli predlog rebalansa proračuna občinske konference SZDL Jesenice ter dopolnili sklep o organiziranosti občinske konference SZDL za primer vojne nevarnosti in sprejeli obrambni načrt občinske konference SZDL Jesenice. D. S.
Kranj
Danes, 23. novembra, dopoldne se bo na tretji redni seji sestalo predsedstvo skupščine gorenjskih občin. Predsedstvo bo obravnavalo osnutek delovnega programa in osnutek finančnega načrta.
Pri republiški gospodarski zbornici se bo jutri, 24. novembra, sestal strokovni odbor za turizem in gostinstvo Kranj. Na skupni seji z iniciativnim odborom za ustanavljanje poslovnih skupnosti za turizem na Gorenjskem bodo razpravljali o organiziranju poslovnih skupnosti. Pogovorili pa se bodo tudi o turističnem prospektu Gorenjske. Skupna seja strokovnega in iniciativnega odbora bo v hotelu Alpina v Kranjski gori. A. 2.
Radovljica
Upravni odbor skupnosti za varstvo okolja radovljiške občine je na zadnji seji razpravljal o reviziji urbanističnih načrtov na območju radovljiške občine. Govorili so tudi o načrtovani zajezitvi Radovne in o pripravah na občni zbor skupnosti.
Zbor krajevnih skupnosti radovljiške občinske skupščine je imel v četrtek, 18. novembra, 13. redno sejo. Obravnaval je osnutek samoupravnega sporazuma o izvrševanju nalog ljudske obrambe in združevanje sredstev za njihovo financiranje in osnutek dopolnjenega samoupravnega sporazuma o financiranju krajevnih skupnosti v radovljiški občini. Poleg tega je bila na dnevnem redu še razprava o osnutku družbenega dogovora o financiranju samoupravne interesne skupnosti za požarno varnost. A. Ž.
Škofja Loka
Za petek, 26. novembra, je sklicana redna seja predsedstva občinske konference SZDL, na kateri bodo obravnavali dogovor o načinu financiranja dejavnosti občinske konference, obravnavali predlog za podelitev republiškega priznanja OF za leto 1977, se pogovorili o sklicu problemske konference o kmetijstvu, imenovali politični koordinacijski odbor ter programske oblike dela ter obravnavali politična izhodišča kadrovske politike v občini Škofja Loka. D. S.
Za'danes, torek, 23. novembra, je sklicana skupna seja zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine samoupravne komunalne interesne skupnosti. Na seji bodo obravnavali predlog za javno razpravo samoupravnega sporazuma o združevanju in porabi sredstev za komunalne potrebe v občini v srednjeročnem obdobju, predlog za javno razpravo pravilnika o osnovah in merilih financiranja komunalnih dejavnosti, poročilo o izvrševanju plana dohodkov in izdatkov za komunalne dejavnosti do 30. septembra letos, podpis samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov ter nekatera druga vprašanja.
D. &
Tržič
V četrtek je bila na komiteju občinske konference ZKS Tržič seja komisije za družbenoekonomske odnose, na kateri so razpravljali o uresničevanju sklepov II. zasedanja konference ZKS o kmetijstvu. O tem so vsestransko razpravljali na 25. seji predsedstva CK ZKS, ki je bila oktobra. O uresničevanju sklepov II. zasedanja konference ZKS bodo razpravljali tudi na današnji razširjeni seji komiteja ZKS. Osnova za razpravo je gradivo o položaju kmetijstva v tržiški občini. Današnja seja komiteja bo začetek javne razprave o kmetijstvu, v katero se bo v prihodnje vključila tudi občinska konferenca SZDLin po razpravi dala smerniceza razvoj kmetijstva, gozdarstva in vasi v tržiški občini.
Včeraj je bila v Tržiču 6. seja občinske konference SZDL, ki je sodila k pripravam na referendum o samoprispevku, ki bo 19. decembra in na katerem se bodo občani odločali o svoji pomoči pri gradnji pomembnih objektov splošnega družbenega pomena. Na konferenci so razen tega obravnavali temelje plana samoupravnih sporazumov interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti. -jk
Bojkot je uspel
Osrednji avstrijski statistični urad na Dunaju je objavil uradne podatke preštevanja posebne vrste, ki je bilo v nedeljo« 14. novembra. Podatki povedo, da preštevanje ni uspelo, saj Je bila udeležba minimalna. Na Gradiščanskem je dosegla 27 od* stotkov, na Štajerskem 25, v Zgornji Avstriji 24, na Tirolskem 12 odstotkov, na Dunaju, v Spodnji Avstriji in v Salzburgu p* okrog 25 odstotkov. To je tudi statistična ugotovitev poraza vodilnih avstrijskih političnah strank, ki so se za preštevanje odločile v dunajskem parlamentu 7. julija letos.
Na Koroškem seje štetja udeležilo 86 odstotkov prebivalcev. Okrog 120 uslužbencev statističnega urada sedaj obdeluje podatke, ki pa oblastem ne bodo povedali ničesar. Za Slovence se je zapisalo le 2600 Korošcev, drugi pa so glasovali neveljavno in s tem uresničili sklep o bojkotu preštevanja, ki sta ga sprejela Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organiza* cij na Koroškem. Njuno vodilo je bilo: Slovenci naj gredo n& preštevanje, vendar naj glasujejo tako, da podatki ne bodo povedali ničesar! To se je uresničilo, kar priznavajo tudi predstavniki strank s kanclerjem na čelu. Časniki so o neveljavnih glasovnicah dolgo molčali, sedaj pa odkrito priznavajo, da jih je bilo veliko in da so upoštevanja vredne.
Cilj koroških Slovencev je uresničen! Vlada si z veljavnimi glasovnicami ne bo mogla pomagati, niti orientacijsko ne, kot so stranke še do nedavna upale. Nujni bodo enakopravni pogovori med zvezno vlado in predstavniki narodnostne manjšine. Le-ti pa bodo uspešni, če bo vlada priznala, da v 7. členu pogodbe ni niti besedice o odstotkih slovenskega življa, ki naj bi bili osnova za reševanje manjšinskega vprašanja. Če vlada upravičenih zahtev ne bo upoštevala, bo dobil položaj Slovencev na Koroškem mednarodni pomen, kar pa utegne škodovati ugledu Avstrije! Tudi poskus ustanavljanja manjšinskih sosvetov, ki jih predvideva zakon o pospeševanju manjšin, sprejet 1-julija, veljati pa naj bi začeli februarja prihodnje leto, je eden od poskusov razbiti enotnost obeh slovenskih osrednjih organizacij na Koroškem. J. Košnjek
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu pri
Šolskem centru ZP Iskra Kranj
razpisuje
za prosta naslednja pedagoška delovna mesta:
učitelja strokovnih predmetov elektro stroke
za poučevanje jakotočnih predmetov na tehniški šoli.
Delo je za nedoločen čas.
Pogoj: diplomirani elektroinženir za jaki tok.
učitelja strokovnih predmetov strojne stroke
za poučevanje strojniških predmetov na tehniški šoli.
Delo je za nedoločen čas. Pogoj: diplomirani strojni inženir.
učitelja strokovnih predmetov elektro stroke
za poučevanje šibkotočnih predmetov na
poklicni šoli.
Delo za nedoločen čas.
Pogoj: inženir elektrotehnike.
Prijave z dokazili o izobrazbi sprejema odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu pri Šolskem centru ZP Iskra Kranj, 64001 Kranj, Savska loka 2, petnajst dni po objavi razpisa.
Ocenili delo
Delegati republiške konference ZSMS so na sobotni volilni konferenci ocenili delo svoje organizacije v prvem mandatnem obdobju po kongresu. Ugotovili so, da je bila večina nalog iz dokumentov 9. kongresa ZSMS uresničena. Rezultati, doseženi v minulem obdobju, se kažejo predvsem v enotnem organiziranju in delovanju vseh delov mlade generacije, v jasnih idejnih izhodiščih enotni akcijski usmerjenosti in
močnejši povezanosti vsefTorganiza-cij, ki združujejo mlade. Uresničitev vseh omenjenih nalog je pripomogla tudi k večji uveljavitvi ZSMS v naši družbi.
Na konferenci so izvolili tudi novo vodstvo. Za predsednika RK ZSMS so ponovno izvolili Jeseničana Ljuba Jasniča, za sekretarja pa diplomiranega pravnika iz Domžal Vita Habjana. -lb
Praznovanje pripadnikov VOS in narodne zaščite
Slovesne proslave ob 35-letnici ustanovitve varnostno obveščevalne službe (VOS) in narodne zaščite — Znanstveno posvetovanje o zaščiti narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda — Izdaja posebne knjige in razstava zgodovinskih dokumentov o delovanju pripadnikov VOS in narodne zaščite  — Srečanje obveščevalcev VOS
v Vikrčah
Ljubljana - V teh dneh se v    no obveščevalne službe OF ter re-
Sloveniji začenjajo svečane prireditve in proslave v počastitev 35-let-nice ustanovitve varnostno obveščevalne službe OF in narodne zaščite. 2e včeraj se je v veliki dvorani skupščin^ SR Slovenije v Ljubljani v počastitev jubileja začelo znanstveno posvetovanje o zaščiti narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda. Posvetovanje je odprl dr. Metod Mikuž, slavnostni govornik na otvoritvi pa je bil sekretar CK ZK Slovenije Franc Šetinc. Posvetovanje se nadaljuje tudi danes, pripravili pa so ga znanstveno pedagoška enota za zgodovino pri ljubljanski filozofski fakulteti, inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, republiški odbor varnost-
publiški sekretariat za notranja zadeve. Udeleženci srečanja bodo poslušali predavanja o zgodovinskem pomenu zaščite narodnoosvobodilnega boja, varnostno obveščevalni službi OF v Sloveniji, nastanku in razvoju narodne zaščite v naši republiki, varnostnih službah po ustanovitvi odseka za notranje zadeve pri predsedstvu slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, našem partizanskem sodstvu, kontrarevoluciji in gestapu v Sloveniji, italijanski obveščevalni službi v boju proti NOB na naših tleh, zavezniških vojnih misijah v NOB ter o zaščiti revolucije in njenih vrednot danes. Predavali bodo dr. Metod Mikuž, Milan Gom-bač, Dušari Bravničar, Zoran Hu-
dales, Jože Pavličič, Franček Saje, Karel Forte, Leon Cibic, dr. Dušan Biber in Marjan Orožen. Poleg tega pa bo v koreferatih in razpravah beseda stekla še o varnostno obveščevalni službi v Ljubljani, na Dolenjskem, Notranjskem in v Beli Krajini, na Štajerskem in Koroškem, na Gorenjskem, na Primorskem in v Trstu, četništvu v Sloveniji, domobranstvu na Primorskem ter sodstvu v istrskem odredu.
V teh dneh bo izšla tudi posebna knjiga z originalnimi dokumenti o delu pripadnikov varnostne obveščevalne službe OF — le-teh je bilo okrog 1600, danes pa je živih le še kakih 800 - ki bo brez kakršnegakoli komentarja, a bo dovolj velika priča o velikih uspehih varnostnikov.
Jutri pa se bodo pripadniki varnostno obveščevalne službe zbrali na tovariškem srečanju v Vikrčah, v prostorih šole republiškega sekretariata za notranje zadeve. To bo prvo organizirano srečanje po 35 letih in edinstveno v Jugoslaviji. Vseh članov VOS in narodne zaščite tokrat najbrž še ne bo, zato pa bodo prireditelji poskrbeli, da še izpdpdl-
nijo seznam pripadnikov VOS in se le-tem v prihodnjih letih oddolžijo-Ob tej priložnosti bodo v Vikrčah odprli tudi razstavo dokumentov, ki govorijo o delu varnostno obveščevalne službe. To pa naj bi kasneje postala tudi stalna zbirka, ki pa j° bo treba še dopolniti.
Proslavljanje 35-letnice ustanovitve VOS, in narodne zaščite ima trojni pomen: obujen bo spomin 1° vloga pripadnikov VOS in narodne zaščite, sprožena naj bi bila širša družbena akcija za rekonstrukcij0 vloge le-teh, brez dvoma pa D° poudarjena tudi kontinuiteta našega obrambnega sistema in potreba P° utrjevanju   družbene samozaščite-
»Varnostno obveščevalna služba je bila izredno dobro organizirana,« je dejala na četrtkovi novinarski konferenci v Ljubljani zbranim novinarjem predsednica republiškega odbora varnostno obveščevalni službe OF Zdenka Kidrič. »Treba J> je pripisati izredno velik političen pomen. Kajti treba je vedeti, da nam je že takrat uspelo prodreti do samih vodstev bele in plave garde. To Je bila edinstvena organizacija v Jugoslaviji!« J. Govekar
S SODIŠČA ZDRUŽENEGA DELA
Osem slovenskih občin se je odločilo za samoprispevek
Zanj so se na nedeljskih referendumih odločili v petih ljubljanskih občinah, v Litiji, Šmarju pri Jelšah in v Ptuju
V petih ljubljanskih občinah, v Litiji, Šmarju pri Jelšah in v Ptuju so delovni ljudje in občani na referendumih, ki so bili v nedeljo, 21. novembra, z veliko večino izglasovali samoprispevek in se s tem odločili, da bodo del svojega dohodka prispevali za izgradnjo objektov družbenega standarda.
Ljubljančani so se v nedeljo odločili že za drugi samoprispevek. Z njegovo pomočjo bodo v petih letih zgradili 21 vrtcev za 2400 predšolskih otrok, 20 osnovnih šol za 5500 otrok, 5 zdravstvenih domov ali prizidkov in štiri domove za ostarele °DČane, v katerih bo prek 800 postelj. To bo stalo Ljubljano skoraj 1300 milijonov dinarjev. Dve tretjini Potrebne vsote bo prinesel samoprispevek, tretjino pa bodo zbrale samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične skupnosti. Ljubljana bo dobila tako v desetih letih s Pomočjo dveh samoprispevkov 100 objektov družbenega standarda.
Litijčani so v nedeljo z uspelim referendumom omogočili, da bo občina bogatejša za novi zdravstveni dom v Litiji in za ambulanto v Gabrovki. Objekta bosta veljala 64 milijonov dinarjev. 19* milijonov bodo zbrali 'Judje s samoprispevkom, 45 milijonov pa bo prispevala regionalna zdravstvena skupnost.
V Ptuju so delovnim ljudem* in občanom predlagali, naj se za samoprispevek odločijo zaradi prepotreb-ne gradnje srednješolskega centra z devetimi pedagoškimi enotami. Razen tega bodo s pomočjo izglasova-nega samoprispevka zgradili tudi osnovno šolo v Markovcih.
Tudi prebivalci občine Šmarje pri
Jelšah so se v nedeljo odločili, da z delom svojega dohodka pomagajo pri reševanju največjih krajevnih problemov. Pospešili bodo gradnjo novih osnovnih šol in reševali komunalne probleme po krajevnih skupnostih.
Nedeljski uspeli referendumi so ponovno potrdili visoko družbeno zavest delovnih ljudi in občanov ter pripravljenost, da se tudi za ceno osebnega standarda dviguje družbeni.
J. Košnjek
Priprave na volitve
V Škofji Loki se bodo začeli intenzivno pripravljati na volitve v skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih skupnosti v letu 1978 — Krajevna konferenca SZDL Škof j a Loka bo pripravila zbore občanov o predlogu nove trase ceste skozi Škof/o Loko v Poljansko dolino
Škofja Loka — Na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL so med drugim obravnavali tudi aktivnost krajevnih konferenc SZDL ter sklenili, da morajo krajevne konference čimprej sprejeti svoje samoupravne akte, predlagali pa bodo občinski skupščini, da v svojem proračunu za naslednje leto predvidi nekaj več sredstev za dejavnost krajevnih konferenc. Tako naj bi namenili na prebivalca dinar
SGP Projekt Kranj
Odbor za razmerja v združenem delu pri SDS skupne službe razglaša
naslednji prosti delovni mesti:
a) saldakontista
Pogoj: srednja strokovna izobrazba, ekonomska srednja šola, nad 4 leta delovnih izkušenj
b) operaterja v oddelku za AOP
Pogoj: srednja šola ali administrativna šola, nad 1 leto delovnih izkušenj
V obeh primerih velja nastop zaposlitve s 1. 1. 1977. Razpis velja 8 dni Po objavi.
Pismene prošnje z dokazilf o strokovnosti sprejema kadrovsko socialna služba SGP Projekt Kranj, Nazorjeva 1.
DOGOVORIMO SE
SEJA ZBOROV TRŽIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE
TRŽIČ — Predsednik občinske skupščine Tržič Milan Ogris je sklical za četrtek, 25. novembra, popoldne 8. skupno zasedanje zborov občinske skupščine. Delegati zbora krajevnih okupnosti, družbenopolitičnega zbora in zbora združenega dela bodo razpravljali o predlogu za razpis referenduma o uvedbi samoprispevka za prihodnjih pet let, o poročilu o uresničevanju programov samoupravnih interesnih skupnosti v letošnjem prvem polletju, o predlogu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za varstvo Pred požarom, o predlogu odloka o rokih za čiščenje kurilnih naprav na trda goriva, dimovodov in dimnikov po zasebnih gospodinjstvih in' o predlogu odloka o noveliranem urbanističnem programu in urbanističnem načrtu mesta Tržiča. Razen tega bodo delegati odločali tudi o izvrševanju letošnjega proračuna, delitvi pristojbin, ki jih za cestna motorna vozila plačuje Alpetour iz Škofje Loke, in o predlogu odloka o izgradnji in financiranju zaklonišč v tržiški občini. Tako kot običajno bodo na dnevnem redu tudi delegatska vprašanja.
Pred skupno sejo skupščinskih zborov bo v četrtek v Tržiču tudi samostojna seja zbora združenega dela. Delegati organizacij združenega dela in delovnih skupnosti bodo razpravljali o poročilu o gospodarskih gibanjih v tržiški občini v letošnjem tretjem tromesečju in o predlogih samoupravnih sporazumov o temeljih srednjeročnih načrtov samoupravnih interesnih skupnosti do leta 1980.
REFERENDUM IN SKUPNOST ZA VARSTVO PRED POŽARI
Razprava o razpisu referenduma o samoprispevku in predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi interesne skupnosti za varstvo pred požari sta brez dvoma osrednji točki dnevnega reda četrtkovega zasedanja. V Tržiču so se odločili, da 19. decembra razpišejo referendum o samoprispevku, ki naj bi ga v tržiški občini začeli plačevati v začetku leta 1977, končan pa naj bi bil konec leta 1981. Če bo referendum uspel, bodo občani in organizacije združenega dela zbrali 53 milijonov dinarjev, 10 milijonov pa bo namensko za dom starostnikov dala republiška skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja. Razen tega objekta nameravajo v Tržiču s pomočjo samoprispevka zgraditi še prostor za dvoletno srednjo usmerjeno šolo, Večnamensko športno dvorano in nekatere komunalne naprave po krajevnih skupnostih. Z delom denarja bo popravljeno tudi poslopje izpraznjene osnovne šole heroja Bračiča. To so obiekti, ki jih v Tržiču Že leta pogrešajo in bi jih brez pomoči občanov težko tako hitro zgradili. Delovni ljudje in občani so s programom samoprispevka, ki bo Že tretji po letu 1968, seznanjeni, pripravljavci referenduma pa pripravljajo zaradi vsestranske obveščenosti še dodatna in popolnejša obvestila.
Pomembno bo tudi soglasje občinske skupščine k samoupravnemu 8porazumu o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari. Ustanovitev te skupnosti terja zakon o varstvu pred požarom. Tržiški iniciativni odbor za ustanovitev skupnosti je delo uspešno opravil in je samoupravni sporazum podpisalo že več kot polovica ustanoviteljev. Sporazum je obravnaval tudi izvršni svet ^občinske skupščine in nanj ni fiuel pripomb. , Ji. Košnjek, ,v ,
več kot do zdaj. Vse krajevne konference naj bi tudi sklicale letne konference do konca letošnjega leta, na teh konferencah pa sprejele sklepe o organiziranosti ter o delovanju v posebnih razmerah. Obenem naj bi dosledno uresničevale vse druge dogovore in sklepe, predvsem pa se intenzivno začele pripravljati na volitve.
V občini bodo v naslednjem obdobju obravnavali tudi vprašanja o kmetijski politiki, po krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela pa organizirali seminarje o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Na seji so z imenovanjem volilne komisije sklenili, da mora le-ta čimprej sprejeti program nalog SZDL v pripravah na volitve v skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih skupnosti v letu 1978.
Člani predsedstva so se strinjali s predlogom, da se pri Delavski univerzi organizira kmetijska šola, vendar pa naj bi se o financiranju lete še pogovorili. Razen tega bo krajevna konferenca SZDL Škofja Loka organizirala zbore občanov, na katerih naj bi obravnavali predlog nove trase ceste skozi Škofjo Loko v Poljansko dolino. D. S.
Izobraževanje mladih v Tržiču
Tržič — Družbenopolitično in idejno izobraževanje je eden od pogojev za uspešno delo mladinske organizacije, zato mu tudi občinska konferenca ZSMS Tržič posveča precejšnjo pozornost. Izobraževanje je na občinski ravni še kolikor toliko utečeno. Slabše je po osnovnih organizacijah ZSMS. Vzrok za to je tudi pomanjkanje predavateljev. Zato so pri občinski konferenci ZSMS Tržič ustanovili aktiv mladih
• predavateljev, ki združuje za zdaj 11 članov iz predsedstva ZSMS in delegatov mladinske organizacije v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine. Mladi predavatelji so večinoma dolgoletni mladinski aktivisti z obilo praktičnih izkušenj, razen tega pa dejavnost predavateljskega aktiva ne bo terjala veliko finančnih sredstev.
Mladi predavatelji so se na ustanovnem sestanku aktiva pogovarjali tudi z vodjo družbenega izobraževanja pri Delavski univerzi Tržič Marijo Faganeli-Greif in razpravljali o praktičnem delu predavatelja. Seveda bo aktiv mladih predavateljev sodeloval tudi s predavateljskim aktivom, ki deluje pri občinski konferenci ZKS. Skupno delo bo brez dvoma pomemben prispevek
" k idejnopolitičnemu in družbenemu izobraževanju Tržičanov in pomoč družbenopolitičnim organizacijam pri njihovem delu. -mv
VLešah praznovali
Leše — Krajevna skupnost Leše, ki združuje razen Lešanov še prebi-valce Vadič, Palovič in Popovega, je pretekli teden praznovala krajevni praznik. Osnovna organizacija ZSMS je pripravila v počastitev praznika več športnih tekmovanj in kulturnih prireditev. V soboto, 20. novembra, zvečer je bila slavnostna seja sveta krajevne skupnosti Leše in vodstev družbenopolitičnih organizacij, ki so se je udeležili tudi predstavniki tržiške skupščine in družbenopolitičnih organizacij in na kateri so mladi pripravili kulturni program. V nedeljo pa je bila dru žabna prireditev. Izkupiček so krajani namenili za popiavjlp -ItrajevnUi cest     -, > -    -   ' *-lk
1. Kršitev delovne dolžnosti mora biti delavcu dokazana
2. Pri obravnavanju sporne zadeve je sodišče združenega dela vezano na predlog udeleženca spora in o drugih — spornih razmerjih ne more odločati (S 28/76)
Odbor za kadrovske zadeve in družbeni standard je ugotovil, da je poslovodja poslovalnice kršil delovne obveznosti, ker naj bi opustil razne ukrepe, ki ovirajo ali onemogočajo pravilno delovanje podjetja. Zato je odbor izrekel ukrep in ga razporedil na drugo delovno mesto, na mesto trgovskega pomočnika za dobo enega leta. Iz predloga neposrednega nadrejenega delavca je poslovodja kršil delovno dolžnost s tem, ker naj bi po »čisti malomarnosti« izgubil paragonski blok, evidenčni list paragonskih blokov. Do izgube paragonskih blokov pa ne bi moglo priti, če bi svojo dolžnost v redu opravil.
Zoper odločitev odbora za kadrovske zadeve in družbeni standard je delavec pri delavskem svetu delovne organizacije zahteval varstvo pravic. V zahtevi je delavec napisal, da mu kršitev delovne dolžnosti ni dokazana. Delavski svet je na seji obravnaval delavčevo zahtevo za varstvo pravic. Člani -delavskega sveta so o tem precej razpravljali, vendar ne v tem smislu, da bi ugotovili odgovornost delavca, pač pa bolj na splošno o nemogočem stanju v trgovini. Delavski svet ni ugodil delavčevi zahtevi in jo je zavrnil in potrdil sklep odbora za kadrovske zadeve in družbeni standard.
V svojem predlogu sodišču združenega dela je delavec napisal, da naj sodišče razveljavi sklep odbora za kadrovske zadeve in družbeni standard ter sklep delavskega sveta, ker v sklepu ni zapisano, za kakšno kršitev delovne dolžnosti naj bi bil odgovoren, paragonskega bloka pa on ni izgubil. Tistega popoldne, ko naj bi se izgubil paragonski blok, ni bil na delu.
Povedal je še, da se je vsako leto izgubilo nekaj paragonskih blokov. V blagajni se je zato pokazal višek. Razlika med gotovino v blagajni in seštevki po paragonskih blokih je bil znesek izgubljenega paragonskega bloka. /
Po zbranih listinah in pojasnilih na ustni obravnavi se je ugotovilo, da sklep odbora za kadre in družbeni standard vsebuje le točko in člen samoupravnega sporazuma. Dejanje, s katerim pa naj bi storil kršitev delovne dolžnosti, pa v sklepu ni bilo opisano. Le iz utemeljitve sklepa bi bilo mogoče ugotoviti, da je delavec ponovno izgubil paragonske bloke. Iz samega sklepa pa tudi ni bilo mogoče ugotoviti, koliko paragonskih blokov je bilo izgubljenih, kdaj naj bi se izgubili, na kakšen način in kdo naj bi bil za izgubo dejansko odgovoren. Odbor za kadrovske zadeve in družbeni standard, niti delavski svet nista spregledala delavčevih navedb. Na ustni obravnavi je sodišče ugotovilo, da je v tem konkretnem primeru šlo za izgubo paragonskega bloka za 7 din. Paragonski blok ni zmanjkal v tistem času, ko je bil poslovodja na delu, pač pa v popoldanski izmeni, ko so bili na delu drugi delavci.
Na sodišču se tako ni ugotovilo, da bi poslovodja izgubil paragonski blok. Zato je sodišče oba sklepa razveljavilo in še sklenilo, da je delovna organizacija dolžna delavca vzeti nazaj na delo poslovodje, ki ga je opravljal pred tem.
S tako odločitvijo delovno organizacija ni" soglašala in se je pritožila. V pritožbi je napisala, da je prvo sodišče bistveno kršilo pravila postopka, napačno uporabo materialnega prava in zmotno ugotovilo dejansko stanje. Po navedbah pritožbe bi sodišče v primeru, ko je ugotovilo, da je do izgube paragonskega bloka lahko prišlo zaradi kakšne druge dejavnosti ali opustitve delovne dolžnosti in bi morda lahko šlo za kakšno drugo kršitev delovne dolžnosti, posebej še, ker sodišče ni vezano na predlog, bi lahko odločilo mimo njega, posebno še. ker je v poslovalnici nastal primanjkljaj nad 145.000 din.
Sodišče združenega dela SR Slovenije pritožbi ni ugodilo. To sodišče je menilo, da je bilo prvo sodišče dolžno odločati o predlogu delavca, o utemeljenosti in zakonitosti sklepov samoupravnih organov udeležene delovne organizacije o kršitvah delovnih dolžnosti. Gre za sporno razmerje z določenim zahtevkom predlagatelja, ki ga je prvostopno sodišče po 23. Členu zveznega zakona o sodiščih združenega dela moralo obravnavati. Po 32. členu istega zakona sodišče združenega dela ni vezano le na zahtevek udeleženca, ne more pa samolastno obravnavati kakšnih drugih spornih razmerij, za katere ni bilo predloga. Sodišče združenega dela takega pooblastila nima in zato ni mogoče obravnavati odgovornosti za nastali primanjkljaj. Samoupravni organi delovne organizacije v zvezi s kršitvijo delovnih obveznosti delavca tega primanjkljaja niti niso obravnavali. Za izgubo paragonskega bloka pa je pritožbeno sodišče menilo, če delavec sam paragonskega* bloka ni imel, ne more biti odgovoren za kršitev delovnih dolžnosti. M. P.
Razpisna komisija za razpis delovnega mesta individualnega poslovodnega organa pri
OZD Komunalni servis Gorenja vas
razpisuje delovno mesto
direktorja
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima višjo ali srednjo strokovno izobrazbo strojne, gradbene ali ekonomske smeri
— da ima 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih
— da ima organizacijske sposobnosti in moralno politične vrline, ki dokazujejo pravilen odnos do samoupravljanja
Kandidati naj pošljejo pismene vloge skupaj z dokazili in potrdilo o nekaznovanju v 15 dneh od dneva objave na naslov: Komunalni servis, 64224 Gorenja vas, z navedbo na ovitku »razpisna komisija«.
Na podlagi 7. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu
TOZD Zdravstveni dom Kranj iz Kranja
razglaša prosta delovna mesta:
1. višjega fizioterapevta
2. patronažne medicinske sestre
3. medicinske s.estre
v obratni ambulanti Sava
Pogoji za ta delovna mesta so poleg z zakonom določenih:
pod 1.: višja šola za zdravstvene delavce - oddelek za fizioterapevte pod 2.: višja šola za zdravstvene delavce — oddelek za medicinske sestre
pod 3.: srednja šola za medicinske sestre in 1 leto ustreznih delovnih
izkušenj ter 2-mesečno poskusno delo. Pismene prijave s potrdilom o izobrazbi je treba poslati na naslov: Združeni Zdravstveni dom Kranj - kadrovska služba v 8 dneh po objavi.
Podrobnejše informacije daje kadrovsko socialna služba med rednim dejovtuiji .časom. >   v 3   >   1 Hi .....
Lepi uspehi ob jubileju
Škofja Loka — Organizacija združenega dela Peks iz Škofje Loke v teh dneh praznuje 30-letnico svojega obstoja. Pred tremi desetletji je bilo podjetje še izredno majhno. Vsega nekaj pekov je zaposlovalo. Napredek tega majhnega kolektiva pa je bil v naslednjih letih izredno, skorajda neverjetno hiter. Pred tremi desetletji je namreč tedanja »loška pekarna« imela vsega tri majhne obrate, nato pa se je začela hitro širiti. Leta 1954 se je »pekovska druščina« preimenovala v Pekarno in slaščičarno Škofja Loka, deset let kasneje pa v sedanji Peks.
»Podjetje je bilo v prvih* letih v dokaj nezavidljivem položaju,« je dejal na nedavni slavnostni seji delavskega sveta organizacije združenega podjetja Peks direktor te delovne organizacije Boris Cajič. »Ko pa so bili zgrajeni novi proizvodni in poslovni prostori na Trati, se je stanje kmalu izboljšalo. Zmogljivosti v pekarni so se povečale za prek
2(n> oUhioLkov. Kljub temu pa je zaradi močno razširjenega tržišča naših izdelkov na trgu še vedno premalo. Predvsem je veliko povpraševanje po našem domačem kruhu, ki ga zlepa ni dovolj. V letu 1978 zato Že nameravamo začeti graditi nove proizvodne prostore, Vzporedno s ,pekarsko' pa v Peksu nameravamo razširiti tudi .slaščičarsko' dejavnost. In še nekaj nas tare! Nočno delo! Ko bomo dobili nove prostore, menim, da ga bo mogoče v celoti odpraviti.«
Danes ima Peks že zelo dobro razvito tudi trgovsko mrežo. Svoje poslovalnice imajo »peksovci« v Šiški, na Trati pri Škofji Loki, pri Humanu v Škofji Loki, na novem kopališču v Železnikih, na tržnicah v Šiški in Mostah pri Ljubljani ...
Kolektiv Peksa pa se je na nedavnih zborih delovnih ljudi odločil tudi za združitev z ZP ABC — Veletrgovina Loka iz Škofje Loke in gostinskim podjetjem Jelen iz Kranja.
Vsa naša usnjarska industrija je zadnja leta v težavah. Najbolj jo' pesti pomanjkanje kož in prisiljeni so zmanjševati svojo proizvodnjo. Tudi kamniškemu UTOKU ni prizaneseno. Domačih kož se dobi vsak dan manj. Potreben je uvoz. Ce hočejo uvažati, morajo izvažati — pri izvozu je pa. iztržek slab... Zdaj se tudi pri uvozu zatika in trenutno se še največ kož dobi na Vzhodu. Na tem kupu, ki smo ga pred dnevi posneli na dvorišču tovarne, so svinjske kože iz Sovjetske zveze in Bolgarije. — D. D.
»Ugotovili smo, da sami ne moremo več naprej,« je dejal Boris Cajič. »Vprašali bi se lahko le: zakaj smo tako dolgo čakali na to dejanje in odločitev. V prihodnje se bomo tako lahko še bolj specializirali. Z združenimi sredstvi pa bomo seveda lahko tudi mnogo bolje gospodarili.«
Tudi samoupravni odnosi v Peksu so na visoki ravni. V vseh poslovalnicah so posebne delovne skupine, ki neposredno skrbe za reševanje vseh problemov: problemov glede delovnega časa, načina dela, disciplinskih prestopkih . . . Nekatere od teh resda še niso »zaživele« v celoti, zato je le-tem posvečena še večja skrb, da bi čimprej. Tudi obveščenost v podjetju je, treba je reči, dobra. O vsem, kar se v podjetju dogaja, s\> člani kolektiva že v najkrajšem času seznanijo prek informacij na oglasnih deskah.
»Stanovanjskih problemov v de^ lovni Organizaciji skorajda ni,« pravi Boris Cajič. »Vse poskušamo reševati sproti. Tudi s toplimi obroki so preskrbljeni vsi zaposleni. Kljub velikemu številu poslovalnic nam je to uspelo. In lahko se ne nazadnje tudi pohvalimo, da so odnosi v kolektivu zares vzorni. V primeru bolezni se člani kolektiva obiskujejo med seboj, kolektiv pa ima na skrbi tudi zdravljenje morebitnih alkoholikov. Po naši sedanji oceni pa bi v veliko večji meri morala v podjetju zaživeti družbena samozaščita!«
Tudi družbenopolitične organizacije imajo v Peksu veliko vlogo. Osnovne organizacije ZK, ZSMS in sindikata pa s tako aktivnim delom nameravajo nadaljevati tudi v prihodnje.
»Lahko bi dejal, da smo do leta 1966 v glavnem životarili,« je dejal Boris Cajič. »Nato se je pospešeno začela razvijati proizvodnja, kasneje trgovina, v prihodnje pa bo več sredstev ponovno potrebno vlagati v proizvodnjo. Po združitvi z Veletrgovino Loka in gostinskim podjetjem Jelen iz Kranja bo naše delo zagotovo lahko še uspešnejše.«
Svečanemu zasedanju delavskega sveta Peksa so prisostvovali tudi predstavniki škofjeloške občinske skupščine in občinskih družbenopolitičnih organizacij. Kolektivu so tudi v prihodnje zaželeli še veliko uspehov. J. Govekar
Poglobljeno samoupravljanje v tržiški BPT
Odslej štiri temeljne organizacije in skupnost skupnih služb
TRŽIČ — Na petkovi slovesnosti, ki so se je razen članov kolektiva in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij Bombažne predilnice in tkalnice Tržič udeležili tudi sekretar komiteja ZKS Tržič Janez Piškur, predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Tržič inž. Vili Logar in podpredsednik občinske skupščine Tržič Franc Kopač, so v BPT Tržič podpisali samoupravni sporazum  o  združitvi štirih TOZD in
iz glasil
delovnih organizacij
Samoupravni sporazum o združitvi temeljnih organizacij združenega dela Predilnica, Tkalnica, Oplemenitilnica in Konfekcija ter delovne skupnosti skupnih služb v delovno organizacijo Bombažna predilnica in tkalnica Tržič so slovesno podpisali v petek, 19. novembra — Upoštevanje najosnovnejšega predloga zakona o združenem
delu
KOLIČINSKO VEC, PO VREDNOSTI MANJ Za letošnji devetmesečni izvoz Industrije bombažnih izdelkov Kranj je značilno, da se je le-ta povečal v socialistične države in da je v nenehnem porastu v neuvrščene države. Izvoz v ostale države pa je nekako enak lanskemu obdobju. Sicer pa so letos v devetih mesecih izvozili za dobrih devet odstotkov več, po vrednosti pa za nekaj več kot 2,6 odstotka manj. Razlika je nastala zaradi nižjih cen na svetovnem trgu kljub podražitvam surovin. Sicer pa letos posvečajo vso skrb izvozu blaga v neuvrščene in zahodne države. Tako njihovi posli normalno potekajo v Libiji, Kanadi, Italiji, Franciji, Vzhodni Nemčiji, občasna naročila pa dobivajo tudi iz Švedske, Cipra in Avstrije.
GlaSilo X
VEČJA PRODUKTIVNOST
V tovarni merilnih instrumentov Iskra O toče so v letoinjih devetih mesecih naredili za 95,794.173 dinarjev izdelkov. Tako so v tričetrtletju dosegli 70,2 odstotka letošnjega člana. Sicer pa so izdelali za 20 odstotkov več kakor v enakem lanskem obdobju. Produktivnost na zaposlenega pa je bila za 22,2 odstotka večja kakor lani v tričetrtletju. S temi poslovnimi rezultati pa so se letos zelo približali zadolžitvi, da bodo do konca leta naredili za 262.000 dinarjev izdelkov na posameznega zaposlenega delavca. .
delovne skupnosti skupnih služb v delovno organizacijo BPT. Sporazum so v imenu zborov delavcev podpisali pooblaščeni predstavniki TOZD Predilnica Ignac Pirjevec, TOZD Tkalnica Janez Šmid, TOZD Oplemenitilnica Marjan Dolinar, TOZD Konfekcija Slavko Teran in konference osnovnih organizacij sindikata Danilo Roblek. O pomenu tega dogodka so govorili glavni direktor BPT Janko Lončar, predsednik tržiškega izvršnega sveta inž. Vili Logar, sekretar ZK v BPT Viktor Švab in sekretar komiteja ZKS Janez Piškur ter v imenu podpisnikov Slavko Teran.
Predilniški sporazum je rezultat dolgotrajnih -prizadevanj za utrditev samoupravljanja v drugem največjem tržiškem delovnem kolektivu in za uresničevanje ustave, še predvsem pa predloga zakona o združenem delu, ki ga sporazum upošteva. Oblikovanje TOZD je bilo nujno za še hitrejši razvoj samoupravljanja, so dejali na slovesnosti, obenem pa ga ne gre jemati kot drobljenje delovne organizacije, temveč kot prispevek k večji trdnosti in enotnosti. BPT ima za zdaj štiri TOZD in delovno skupnost skupnih služb. Ko bodo ustvarjeni pogoji, bosta postali temeljni organizaciji tudi obrat v Loškem potoku in ČIB iz Bovca. Delo s podpisom sporazuma še ni končano. Novi organiziranosti podjetja in samoupravljanja bo treba dati še bogatejšo vsebino.
Glavna dejavnost TOZD Predilnica je izdelovanje enonitne in več-nitne preje, TOZD Tkalnica izdelovanje tkanin in ostalih ploskih tekstilij, TOZD Oplemenitilnica ple-menitenje preje, tkanin  in ostalih
ploskih tekstilij, glavna dejavnost TOZD Konfekcija pa konfekcioni-ranje tkanin in tekstilij. Naloga delovne skupnosti skupnih služb pa je administrativno strokovno delo, po: možna dela in opravila, pomembna za vse temeljne organizacije.
J. Košnjek
TITAN Kamnik: zastave za domači praznik
Titanovih 80 let
Podjetje TITAN Kamnik praznuje te dni 80-letnico. Lep jubilej, vendar ga bodo praznovali bolj skromno, kajti preveč morajo misliti ob vsakem dinarju, kako ga bodo obrnili. Zato pa ob tem visokem jubileju trdno stoje na svojih nogah, to pa je danes vredno največ. Pogled na njihovo razvojno pot vsekakor zbuja spoštovanje; koliko ključavnic je v teh 80 letih prišlo iz tega malega kovinskega podjetja ob Bistrici?!
Podjetni Čeh Špalek je takrat, pred dobrimi 80 leti prišel na idejo, da bi bolje izrabil vodno silo Bistrice, ki je dotlej gnala mlinska kolesa za mletje zemeljskih barv. Leta 1896 je tu pričel z obrtniško proizvodnjo kovinske stroke. Začel je s 50 delavci in kmalu je proizvajal 250 t raznega okovja, pribitne ključavnice, težje in' lažje izvedbe, vdolbne ključavnice ter dolga in kratka nasadila za vrata.
Vendar konkurenca je bila tiste čase že huda in Špalek ni vzdržal pa tudi kasnejši lastniki ne. Pričeli so odpuščati delavce in med tistimi spomladi leta 1912 je bil tudi mladi kovinar Josip Broz.
Leta 1920 je bila za potrebe proizvodnje okovja in ključavnic zgrajena livarna; obratovati je pričela prva kupolna peč premera 5(X) za pretaljevanje sive litine. S tem so bile dane vse. zasnove za TITANOV proizvodni program: kovinsko okovje in ulitke. Ko so pričeli še s proizvodnjo temperne litine, se je pričela TITANOVA zlata doba.
V letih tik pred II. svetovno vojno so zaposlovali že 418 delavcev in letno proizvajali že 460 t ključavnic in okovja, ter 300 t ulitkov, od tega 80 t fitin-gov, 90 t mesoreznic in 20 t tehtnic.
II. svetovna vojna je zahtevala tudi od TITANOVIH kovinarjev svoj krvni davek; kar 27 tovarišev je padlo.
Leto 1950 je mejnik v samoupravljanju podjetja: izvoljen je bil prvi delavski svet in od
takrat lahko ugotavljamo le nezadržno rast podjetja.
V teh 26 letih so postavili novo livarno, obdelavo ulitkov, tri objekte za ključavnice, orodjarno, moderno paletno skladišče, uredili parkirišča, kotlovnico, trafo postajo, asfaltirali tovarniške poti in dvorišča itd. Število zaposlenih se je potrojilo, proizvodnja pa povečala za osemkrat.
Danes proizvaja TITAN 30% vse temprane litine v Jugoslaviji, v Sloveniji so pa edini tovrstni proizvajalci. So tudi edini proizvajalec obešank v Jugoslaviji in izdelajo polovico jugoslovanske proizvodnje navadnih in cilindričnih ključavnic.
Dobrih 20 % proizvodnje izvozijo: večina gre na konvertibilno področje. Pogumno osvajajo tudi vzhodni trg in dežele v razvoju; prav te dni pripravljajo prvo večjo količino ključavnic za Iran.
V srednjeročnem proizvodnem programu so začrtali dvig produktivnosti in obenem sklenili razbremeniti delavca težaškega dela. To pa predvsem s posodobitvijo proizvodnje in osvojitvijo nadomestnega programa izdelkov. To bo predvsem razširitev proizvodnje strojev za prehrambeno in mesarsko industrijo.
V letu 1980 načrtujejo za polovico večjo proizvodnjo od današnje, število zaposlenih se bo pa povečalo le minimalno.
Skrb za delavca je bila v TITANU vedno prisotna: 133 novih stanovanj je bilo že oddanih delavcem, 21 jih je še v gradnji, 250 delavcev pa je dobilo posojilo za gradnjo.
1350 delavcev danes združuje delo v podjetju, od tega jih je 43 z visoko in višjo izobrazbo ter 80 s srednjo izobrazbo. Izreden poudarek' dajejo tu izobraževanju ob delu in pa seveda tudi štipendiranju, saj se zavedajo, da je treba v kadre tudi investirati. In najboljša investicija je investicija v sposobnega, prizadevnega človeka.
D. Dolenc
Skupnost
za zaposlovanje
Kranj
Poklicno usmerjanje
Skupina za poklicno usmerjanje pri Skupnosti za zaposlovanje je timsko organizirana, in sicer tako v skupnosti sami kot tudi navzven. Sodelavci skupine so poklicni svetovalci, psihologi, sodelavci za področje štipendiranja in sodelavci za področje administracije.' Zunanji sodelavci pa so po potrebi učitelji, poklicni poverjeniki na šolah, sodelavci šolske svetovalne službe, razredniki, zdravniki, katerih mnenje je v določenih okoliščinah lahko odločilno.
Rekli smo že, da je poklicno usmerjanje proces, ki traja več let; začne se že pred vstopom v šolo, sistematično pa je v nižjih razredih osnovne šole, ko učitelji pa tudi starši vzgajajo v otroku odnos do dela, do znanja, do šolanja, do soljudi. To je čas poklicne vzgoje. Ko se v šoli število predmetov poveča, se
učenčevo obzorje vsestransko širi. Učenci dobe hote ali nehote mnogo informacij o raznih poklicih v medsebojnih razgovorih, v razgovorih s starši, znanci, iz knjig, radia, televizije in iz znanja, ki ga nudi šola. To je čas poklicnega prosvetljevanja in informiranja. Čim več informacij imamo, tem lažje se pravilno odločamo.
V sedmem in osmem razredu prevzame učence v timsko obravnavo skupina za poklicno usmerjanje pri Skupnosti. Podatki iz ankete o izbiri poklica in mnenje, ki ga da o učencu učitelj, podatki o uspehu, rezultati testiranja in mnenje zdravnika dajejo razširjeni skupini za poklicno usmerjanje osnovo za potrditev ali vprašljivost učenčeve poklicne želje. Cesto pri tem sodelujejo tudi starši. To je faza svetovanja in odločanja za poklic. Zato je osmi razred tako zelo pomemben za učence same, njihove starše in seveda za našo strokovno službo.
Gorenjska regija ima eno skupnost za zaposlovanje in pet enot: center skupnosti in obenem enota za Kranj je na Sejmišču 4, na Jesenicah je enota na Titovi 73, v Radovljici na Kranjski cesti 13, v Škofji Loki na Stari cesti 11 in v Tržiču na Trgu svobode 18.
Področje našega svetovanja naj bi bili vsi, ki se odločajo za poklic, šolanje, dodatno šolanje, prekvalifikacijo ali se kakorkoli poklicno preusmerjajo. Obravnava je prirejena nivoju, vrsti in zahtevnosti šol glede na predvidene faktorje, ki pogojujejo uspeh.
Morda vas tarejo kakšna vprašanja v zvezi s poklicem, šolanjem, prešolanjem, prekvalifikacijo. Vprašanja, ki se tega tičejo, lahko pošljete na naslov: Skupnost za zaposlovanje, enota Škofja Loka, Stara cesta 12, z oznako PU — rubrika Glas.
H. K. A.
/O
ljubljanska banka
K smučarski opremi
sodijo tudi čeki Ljubljanske banke
Zimske počitnice so pred vrati. 0 tem, kje, za koliko denarja boste smučali, razmišljajo turistične agencije; o tem, koliko vas bodo stale smuči, hlače, čevlji in vse drugo, kar sodi k zimskemu veselju, pa bi najbrž morali razmisliti sami. Zato vam bo gotovo veliko lažje, če boste pri tem sodelovali z Ljubljansko banko. Prvi korak boste morali storiti sami, kajti na vas je, da obiščete najbližjo poslovno enoto Ljubljanske banke in si odprete tekoči račun. Potem pa bo vaše finančno poslovanje prevzela Ljubljanska banka.
Najprej: sedem
in pol odstotne obresti
vvašo korist
Tisti trenutek, ko postanete imetnik tekočega računa in nanj prenesete svoje prejemke, se začne vaš denar obrestovati. In čeprav je varno naložen, lahko z njim vsak trenutek nemoteno razpolagate, saj lahko vedno plačate s čekom. Torej vam tečejo obresti od dneva, ko je vaš denar pritekel na tekoči račun, pa vse do trenutka, ko s čekom plačate nakup, storitev itd. Imetnik tekočega računa je resnično dober gospodar; denar nosi s seboj, pa se mu kljub temu obrestuje! Obrestna mera pa je sedem in pol odstotna . . .
En sam obrazec
Pri vsem tem je postopek za odprtje tekočega računa povsem enostaven. Treba je stopiti v najbližjo poslovno enoto Ljubljanske banke in vzeti potreben obrazec. V svoji delovni organizaciji zahtevajte, naj vam osebnih dohodkov ne izplačujejo več v gotovini niti naj vam jih ne prenašajo na hranilno knjižico, marveč naj na obrazcu potrdijo, da vam jih bodo v bodoče nakazovali na tekoči račun. V Ljubljanski banki pa se lahko dogovorite tudi tako, da boste na tekoči račun polagali denar kar sami — s splošno položnico.
Na tekoči račun lahko prejemate tudi vse ostale prejemke: potne stroške, invalidnino in sploh katerekoli stalne prejemke. Tudi prejemke, ki ste jih dolžni prejemati na žiro račun, vam Ljubljanska banka na vašo željo avtomatično prenese na tekoči račun.
Ko je na tekočem računu zabeležen prvi znesek, vam Ljubljanska banka
izroči čekovne lističe in čekovno karto in tako oboroženi se lahko podaste v svet brezgotovinskega plačevanja.
Ljubljanska banka plačuje vaše stroške
Če imate tekoči račun, lahko banki poverite, da prevzame nekaj vaših skrbi nase. Na primer plačevanje stalnih stroškov, ki se ponavljajo vsaj nekaj mesecev zapored: naročnino za radio, televizijo, časnike; obroke za nakup knjig, zavarovalne premije, preživnino itd. In če ste za zimske počitnice dobili pri turistični agenciji posojilo, lahko tudi odplačevanje obrokov za to posojilo prepustite Ljubljanski banki. Vse te ugodnosti so za imetnike tekočih računov brezplačne.
Dovoljena prekoračitev sredstev
Kljub še tako skrbnemu gospodarjenju pa se včasih le zgodi, da zmanjka nekaj tisočakov (novih seveda). Ponavadi se to zgodi ravno takrat, ko se nam ponudi dobra priložnost za manjši nakup ali pa pred počitnicami in za vse stroške ni dovolj denarja. Včasih si je bilo treba sposojati pri prijateljih, dvigovati denar iz blagajne vzajemne pomoči v podjetju ali pa se znajti kako drugače.
Imetnik tekočega računa si s tem ne bo belil glave. Zaprosil bo Ljubljansko banko, naj mu dovoli prekoračiti sredstva na tekočem računu in mu na ta način omogoči potrošiti nekaj tisočakov več, kot jih ima. Koliko in za koliko časa, o vsem tem se bo podrobno domenil v tisti poslovni enoti Ljubljanske banke, kjer ima odprt tekoči račun. Tako pridobljena sredstva so dobrodošla predvsem pred zimskimi počitnicami, ko ni dovolj, da plačate le pot in hotelske stroške, ampak je treba skoraj vsako leto zamenjati vsaj del smučarske opreme.
S čekom plačate vse
Imetniku tekočega računa olajša mnoga plačila že banka sama. Kot smo videli, prevzame plačevanje stalnih mesečnih stroškov. Toda tudi sam ček prinaša celo vrsto prednosti pred plačilom z gotovino.
Ena od takih prednosti je, da se vam doma ni treba odločati, koliko denarja
boste porabili med počitnicami. Ni vam treba razmišljati, kam boste denar spravili, kako ga boste prenašali. Povsem dovolj je, da imate s seboj čeke. Hotelski račun, zapitek, žičnico, skratka vse, kar plačujete med počitnicami, lahko poravnate s čekom. Če boste odšli na pot z avtomobilom vam bodo čeki prišli prav tudi pri nakupu bencina, olja snežnih verig in drugih avtomobilističnih potrebščin. Če morate pred odhodom opraviti še tehnični pregled in podaljšati registracijo, potem bo nadvse praktično, če boste tudi te stroške plačali s čekom.
Skratka, imetnika tekočega računa ne more nikoli presenetiti nobeno plačilo. Saj mu ni treba drugega, kot izpolniti ček in že ima v rokah zakonito plačilno sredstvo.
Varno in koristno
čeki pa nas varujejo tudi pred izgubo ali krajo gotovine. Izgubljenih ali ukradenih čekov ne more vnovčiti nihče, saj lahko s čekom plača samo tisti, ki ima čekovno karto, na kateri se podatki ujemajo z osebno izkaznico imetnika tekočega računa. Torej je ček tudi najbolj varna oblika denarja. In tako prenašate s seboj droben šop lističev, ki so vredni toliko, kolikor hočemo, to je, toliko, kolikor nanje napišemo.
Zaradi vseh teh prednosti, ki jih prinaša natančno poznavanje brezgotovinskega plačevanja, je družina imetnikov tekočih računov, torej »ljudi s čeki«, iz dneva v dan večja. Sodoben človek si ne more več zamisliti brezskrbnega potovanja brez čekov, saj se mu ne more nikoli zgoditi, da bi kje ostal brez denarja, da obenem doma ne bi bili plačani stalni mesečni stroški, kot so stanovanjska najemnina, elektrika, časopisi . . .
Nazadnje pa je treba reči še nekaj. Imetniki tekočih računov imajo pri Ljubljanski banki povsem iste pravice kot varčevalci s hranilnimi knjižicami. Ugodnosti pa neprimerno večje. Ljubljanska banka daje te ugodnosti zato, ker brezgotovinsko plačevanje pomeni obliko hranjenja in ker tako zbran denar koristno obrača. S tekočim računom torej ne pomagate v vsakdanjem življenju le sebi, marveč celotnemu gospodarstvu.
ljubljanska banka
.t
1 1 5 let tradicije
in napredka
• 2. novembra 1861 so na ljubljanskih ulicah in trgih zagorele prve plinske
• svetilke. To je bilo rojstvo podjetja, ki je s svojo dejavnostjo pripomoglo k
• razvoju mesta in se v 115 letih razvilo v podjetje z najmodernejšo tehnologijo.
Dolga desetletja je Ljubljana uporabljala plin zgolj za ulično razsvetljavo, šele v začetku tega stoletja je plin prodrl kot svetilna energija v stanovanja, po letu 1 922 pa so ga začeli uporabljati v gospodinjstvih, obrti in industriji.
Po letu 1 932 je Plinarna Ljubljana spremenila tehnološki postopek in zamenjala naprave Vse manj smo plin uporabljali za razsvetljavo, naraščala pa je poraba v gospodinjstvih, obrti in industriji Vendar je naraščajoča proizvodnja plina jela upadati zaradi pomanjkanja ustreznih surovin (uvoženih plinskih premogov) in tudi kvaliteta je upadla
Toda šele leto 1960— 61 je prineslo revolucionarno prelomnico v tehnologiji proizvodnje plina: po sto letih so opustili klasični način pridobivanja plina in vpeljali novo tehnologijo na bazi tekočega naftnega plina. Plinarna je tedaj preselila obrate z Resljeve ceste na Vodovodno (razen plinohramskega prostora)
Vzporedno z dvigom kvalitete plina na evropski nivo je proizvodnja hitro naraščala.
Nov način proizvodnje in njen porast ter vse večje potrebe po plinu so narekovale tudi znatne investicije v gradnjo novih
prostorov in sodobnih proizvodnih naprav. Z rastjo naselij je Plinarna Ljubljana ustanovila še obrat v Zalogu in nato v Kosezah. Brez dvoma pomeni oskrba dobršnega dela Ljubljane (njene industrije in stanovanjskih sosesk) s plinom velik napredek, ki pa je še vedno v fazi napredovanja in širitve. Glede na bližnjo priključitev Ljubljane na slovensko omrežje zemeljskega plina, ki bo realizirana sredi leta 1978, je Plinarna Ljubljana izdelala tudi srednjeročni program razvoja in koncept dolgoročnega razvoja oskrbe Ljubljane s plinom — z izrazitim ooudarkom na oskrbi široke potrošnje. Ce poudarimo izredno praktičnost uporabe plina v vse namene pa naj poudarimo tudi to, da se vsi načrti skladajo z našim skupnim hotenjem po čistejšem ozračju in okolju, kar lahko dosežemo samo z uporabo plina.
Res nam ni bilo mogoče v kratkem sestavku statistično ilustrirati vse razvojne poti Plinarne Ljubljana, prizadevanja delovnega kolektiva, razne investicije in načrte ki jih je delovni kolektiv sprejel za prihodnja obdobja. Prepričani pa smo, da jih bo opravil z zavzetostjo, ki jo je vseskozi dokazoval kot proizvajalec ene izmed najpomembnejših sodobnih energij. OAD
Glasbena karavana »Glas jeseni '76«
Zmagovalca Vida Sitar in Frenk Čebulj
V petek zvečer se je RTV Šenčur s svojo gorenjsko glasbeno karavano pevcev amaterjev predstavil Kranjčanom v dvorani kina Center. Nabito polna dvorana je bila zgovoren dokaz, da so na »dobrem glasu«. P_o nastopih v osmih krajih Gorenjske — začeli so v domačem Šenčurju in se potem s svojo karavano ustavljali v Radovljici, na Jesenicah, v Tržiču, Domžalah, Kamniku,, Škofji Loki in v Železnikih — so finale prihranili za K ran j.
Za mikrofonom se je zvrstilo 17
deklet in fantov, mladih pevcev amaterjev z vse Gorenjske, pa tudi od drugod. Ze res, da slovenskih popevk skoraj ni bilo, toda pokazali so, da znajo peti in da si upajo tudi pred veliko publiko.
Pri ocenah sta bili, kot po navadi, žirija publike in strokovna žirija vsaka svojega mnenja.
Po oceni publike je prvo mesto pripadla Vidi Sitar iz Šenčurja za popevko Dvignite sidro, drugo mesto Borisu Kopitarju iz Ihana pri Domžalah, ki se je predstavil s po-
Domen
Žirovnica — Člani dramskega odseka DPD Svoboda France Prešeren z Breznice so minulo soboto, 20. novembra, uprizorili delo Domen, v režiji dolgoletne režiserke Julke Dovžanove. D. S.
Izreden obisk
Jesenice — Amaterski igralci jeseniškega gledališča Tone Cufar so s prvo predstavo v letošnjem letu doživeli izreden uspeh. Pod vodstvom režiserke Vere Smukavčeve so uprizorili delo Toneta Partljiča O, ne, ščuke pa ne in v večkratnih ponovitvah so gledalci napolnili dvorano amaterskega gledališča. Obisk in zadovoljstvo gledalcev so naj-, boljša nagrada in priznanje jeseniškim amaterskim igralcem za njihovo prizadevno amatersko delo, obenem pa spodbuda za nadaljnja prizadevanja. Vsekakor pa obisk tudi dokazuje, da si gledalci in obiskovalci gledališča žele predvsem sodobnih gledaliških del, dostopnih kar najširšemu krogu, zabavnih in kritičnih v svojih zasnovah in izvedbi.
Razstava
D. S.
Jesenice — V petek, 19. novembra, so v prostorih Kosove graščine na Jesenicah odprli fotoreportažno razstavo Koroški Slovenci v boju za svoje pravice. Pripravili so jo družbenopolitične organizacije občine, uredništvo Dnevnika ter slovenski fotoreporter in novinar Edi Šelhaus v sodelovanju s slovenskimi časniki in organizacijami na avstrijskem Koroškem ter z institutom za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Razstava bo na Jesenicah odprta do vključno 30. novembra.
D. S.
pevko VVhen the child was bornd in tretje Vesni Vidmar iz Kranja, ki je pesem Pada noč iz repertoarja Olivere Vueo-Katarine zapela tudi temu primerno temperament no.
Strokovna žirija pa je prvo mesto prisodila Frenku Čebulju iz Aderga-sa pri Cerkljah za popevko Ti si moja ljubezen, drugo mesto Stanetu Marnu iz Kranja za njegovo interpretacijo popevke Vem, nekje živeti mora, tretjo |>a Darku Kr-žišniku iz Kamne gorice za popevko Another Somebodv. Borisu Kopitar* ju, drugemu nagrajencu publike, pa je strokovna žirija izrekla posebno pohvalo.
Organizatorjem RTV Šenčur gre vsa pohvala za izreden smisel za organizacijo prireditve, ansamblu DAR, ki se je med mladimi že lepo uveljavil, pa vse priznanje za odlično spremljavo. In lahko trdim, da je bilo za vsakega, ki je v petek zvečer v Kranju prisostvoval koncertu RTV Šenčur, prav posebno doživetje. Pomeni RTV Šenčur za Kranj in Gorenjsko končno le oživljenje mladih? So ti mladi fantje iz Šenčurja zdaj dovolj nazorno pokazali, kaj je tudi lahko delo mladinske organizacije? Upajmo, da je to šele začetek in da ho tovrstna aktivnost pognala korenine tudi kje drugje na Gorenjskem.
RTV Šenčur napoveduje za pomlad svoj prvi »musical« — glasbeno revijo z naslovom »13 krizan-tem«. Delček so jo že predstavili tudi v petek v Kranju. Prepričani smo, da bodo s svojo mladostjo, vedrino in zaupanjem vase tudi tokrat uspeli.
D. Dolenc
V kleti Prešernove hiše v Kranju so do 23. novembra razstavljali kot gostje Kabineta slovenske fotografije svoja dela naši rojaki iz Sovodenj ob SoČit člani Slovenskega fotokluba Skupina 75. Ta redka slovenska zamejsko fotografska organizacija, nastala pod mentorstvom našega znanega mojstra fotografije Milenka Pegana iz Nove Gorice in ob organizacijski pomoči novo-goriškega foto kluba, se je v kratkem času svojega obstoja že lepo uveljavila-Njeni mladi člani se uspešno udeležujejo fotografskih razstav v Italiji in Jugoslaviji. Za svoja dela so prejeli več priznanj in medalj. Prizadevnosti vseh članov, zlasti pa duši te ustvarjalne skupine občinskemu tajniku in vnetemu vsestranskemu kulturnemu delavcu Jožku Prinčiču gre hvala, da je bila v domači vasi letos že tretja medklubska razstava, vsakoletna fotografska manifestacija, ki sije ustvarila sloves ugledne razstave, na katero vse bolj pošiljajo svoja dela tudi znani italijanski fotografi. Skupina 75 postaja tako že pojem v fotografskih krogih sosednje države. Čeprav so njeni člani večinoma šele na začetku svoje ustvarjalne poti, se v njihovih delih vse bolj izgublja začetniški amaterizem in se uveljavlja težnja po umetniški izpovedi. S pričujočo razstavo v okviru informativnega programa je želel Kabinet slovenske fotografije predstaviti Skupino 75 kot celoto. Čeprav je s tem individualnost posameznega avtorja nujno ostala v ozadju — avtorji Rafko But-kovic, Viktor Cej, Umberto Grendene, Miro Kuzmin, Mario Marušič, Jožko Prinčič, Marko Roječ, Viktor Selva, Marjan Tomšič, Zdenko Vogrič jn Viljem Zavadlav se zaradi razstavnega koncepta predstavljajo le s po enif11 delom, torej res zgolj informativno — je razstava kot celota uspela. O tem priča velik obisk in pohvalne besede obiskovalcev. — M. A. — Fotografija - VILJEM ZA V A DLA V: OBLIKE
Črtomir Zoreč:
Beneška Slovenija, naša Deveta dežela
(Kraji, ljudje, pesem in govorica)
(44. zapis)
Prejšnji torek (16. novembra t.l.) je bilo jutro sončno in kar precej hladno; vse je obetalo lep, jasen dan. Kot nalašč za letošnji poslednji obisk Kanalske doline in Rezije. Pa prvi po nesrečnem potresu . . .
LIPALJA VAS
Zadnja slovenska straža na zahodnem koncu Kanalske doline tik pred Pontabljem. — Ker pa se — žal — vse poti gorenjskih »nakupovalcev« končajo že na trgu ali v trgovinah Trbiža, bo prav, če še ponovnokrat povem: Kanalska dolina, ki poteka natanko od vzhoda proti zahodu, ves čas ob rečici Beli, od Trbiža do Pontablja — je bila nekoč povsem slovenska. Zdaj pa velja za mešano jezikovno ozemlje — saj so nekatere vasi bolj slovenske, druge spet bolj laške. Od slovenskih omenim le Zahnice, Ovčjo vas, Ukve in poslednjo na zahodu — Lipaljo vas (St. Leopoldo). Le-ta je oddaljena 21 km od Trbiža ali 33 km od naše državne meje pri Ratečah. .
No, prav za to slovensko vasico ne je zanimalo, kako je prestala po-
tres — saj je po svoji legi prizadetemu ozemlju najbližja. A zvedel sem že pred od prijateljev v Trbižu, kako hudo je bilo tu, da je le malo hiš ostalo celih in da jih je mnogo povsem razmajanih ali celo do tal zrušenih.
In res! Še pred prihodom v vas sem zagledal na levi strani ceste, na travnati ravnici, celo naselje velikih, podolgastih lesenih barak. Postavljenih za prebivalce, ki so se morali izseliti iz nevarno počenih hiš. In pa seve predvsem za one vaščane, ki svojih domov dejansko nimajo več.
Videl sem tudi šotore raznih tipov, celo vojaške, ki so si jih ljudje postavili kar na dvoriščih in na vrtovih ali pa kar na sredi bližnjih svojih njivic Kjer jim je skopa zemlja (tu je že 817 m visoko nad morjem!) toliko let rodila čompe (krompir) . . .
Pot skozi vas nudi žalostno podobo — saj ni niti prehodna, toliko ruševin je še na, tleh. Vendar kaže, da bodo Lipaljo vas obnovili, saj predstavljajo barake res le provizorij za leto ali dve. Tako vsaj menijo vašča-ni sami. Pa tudi obnova poškodovanih hiš je v teku.
PO ŽELEZNI DOLINI
Najprej: kje je ta dolina, malo znana  našim   popotnim ljudem, še manj drugim, ki se bolj doma drže?
Od Pontablja (Pontebha) zavija tok reke Bele (laško: Fela) natanko proti jugu. Spremljata jo cesta in železnica, slovita »pontehana«, ki vodi ves- čas čez mostove, skozi predore, pod galerijami in čez viadukte. Dolina se po laško imenuje Canale deli Ferro. Zakaj »železna«? Po železu ne, ker ga tu ne pridobivajo; po že leznici tudi ne, ker je bila zgrajena pozneje, ko je dolina že stoletja prej imela to svoje ime. Ostane nam le misel na železo, ki so ga i/, alpskih dežel tovorih tod skoz v italsko ravan. Podobno je s koroško Železno kaplo, ki je menda dobila svoje ime po skladiščih železa, ki ga je bilo treba pretovoriti če/, jezersko sedlo.
Vso pot do Ressiutte (slov. Tam na Bjeli — v rezijanskem narečju), »vhoda« v dolino Rezijo, nas spremljajo dokazi potresnih sunkov. Razpoke v stenah hiš, polzasuta cesta, »prevezane« razmajane stavbe, zaprta vrata in okna hiš, iz katerih so se stanovalci izselili. V neposredni bližini   krajev   ob   cesti   (Sale 11 o,
Dogna, Raceolana, Chiusaforte, Vil-lanova in Ovedasso) sem videl skupine lesenih barak, pločevinastih bivakov, šotorov in celo improviziranih večjih ut na vrtovih in dvoriščih. Na gradbiščih pa skupine marljivih (ne postajajočih!) delavcev. Resnici na ljubo: vsi sc: delali, ta to, oni drugo — nikogar nisem videl »debatirati« (to je naša žalostna posebnost), počivati in si zložno prižigati
cigareto. Sicer pa sem vedel že od prej: Furlani, kot vsi gorjanci teh krajev, so resni, marljivi, vestni delavci.
Tu, ob postanku pred stavbami, na videz nepoškodovanimi, ki jja so bile zaprte, neobljudene — sem dobil od sosedov pojasnilo: res je stavba rfa zunaj cela, toda v notranjščini so nevarne razpoke, vdrta tla, nagnjene stene, razpoke v stropih — ljudje so se v strahu pred novimi potresnimi sunki raje izselili ali preselili. Seveda začasno, k sorodstvu ali v velika begunska zbirališča ob morju, pri Vidnu in celo pri Cotlimu (v hotelih ob jezeru).
RANJENA REZIJA
Kar hudo mi je bilo iti zdaj še v Rezijo. V deželico, ki mi je posebej pri srcu (kot je bila tudi rusko-poljskem u učenjaku J. B. de Courtenavu že pred 100 leti, pozneje pa slovitemu alpinistu in politiku dr. Henriku Turni, sedaj pa najboljšemu poznavalcu Rezije in etnologu dr. Milku Matičetovu).
Sončen dan in jasno nebo nad zasneženim Kaninom pa še sončno zelena travnata pobočja na Rušču, pod Pustim gozdom ter Liščaci in na osojnih Muze i h — vse to me je plaho spodbujalo k daljni poti v kraje, za katere pa sem že vnaprej zvedel, kako so trpeli ob potresu.
2e prva vas Tu na Bjeli (ital. S. Giorgio) kaže razvaline in velike rane na nekoč tako lepih hišah. A tudi tu: marljivi delavci hite celiti rane . . . Videl sem tudi mladino, očitno dijake ali študente, ki se pro-
stovoljno vključujejo v delo. A bil° je sredi tedna!
Osrednji rezijanski kraj Ravnic-1 (v režij, narečju Ravenca, ital. Prate dl Resia) skoraj ni bil več razpoznaven. Restavracije — hotela I u' gnetli, v katerem je toliko naših eK*" kurzij preživljalo opoldanski
oddih-
ni več . . . Tudi pogleda z vrtne ter«* se na slikovito vasico Njivo onstran Rezijanske vode ni več! Vas je dobe-sedno zravnana. Tudi cerkev z zv°' nikom je padla . . . Le naselje barak in šotorov na ravnici ob vodi še nO* ital. krajevni naziv na obcestni tabli: Gniva (izg. Njiva!). - Podobno je z Osojani (v režij, narečju 0-** jane), vasico na osojni strani doline-Ljudje žive v mrzlih barakah in se bolj mrzlih šotorih. Zima pa je na praga ... In v Reziji je vselej obil° mraza in obilo snega. Zato velja ija' zumeti domačine, da se jih je tolik** odločilo preživeti zimo v zbirali*-*^ za žrtve potresa v Gradežu, v OgleJu in v vaseh okrog Vidna.
A, glej, Solbica (v narečju dostikrat tudi Solnica, Stolbica, laško Pa Stolvizza), tako visoko, že v konejj doline — je ostala pokonci. Moža mi je pojasnil: »mi stojimo na trdni tleh, na skali in že v strmini — a\ smo obstali, vsaj v glavnem. Cetud nekatere naše hiše niso ostale cele -~ vendar je bila nesreča za dolin*k vasi bolj huda.« Res, videl sem n| lastne oči, da je tako. Posebno tuđ zato,   ker  so  v   ravnicah še ('n. majhne in redke ploskve njivic zd J pozidali z naselji barak na obsežni betonskih temeljih. Tako je zdaj K*:' zija še bolj revna zemljica kot kdaj koli prej.
Zakaj naj bi vaš otrok ne bil moderno in praktično oblečen?
Pridite v trgovino BABY na Titovem trgu 23.
Prepričajte se in izberite med veliko zalogo otroških oblačil.
Ureditev kanalizacije
1 Občanom Mavčič, ki prebivajo 'eVo od ceste II. reda proti reki Savi, J?l*Jo ob nalivih precejšnje pregla-
meteorne vode, ki ali poškodu-JeJ° poti ali vdirajo v kletne prostora Odločili so se, da temu naredijo °nec, zato bodo ob pomoči občin-T.e skupščine sami uredili kanaliza-C,J°» ki bo predvidoma veljala 110 ti-808 dinarjev. ' -fr
^je sestankovati?
^aščane M oš, ki spadajo v krajev-skupnost Smlednik, tare vrsta rJav< med katerimi pa je najbolj peki   vPrašanje družbenih prostorov,
Jer bi se sestajali. Žalostno je, da
2 Or?jo družbenopolitične organi-hi&H? 'met' sestanke po privatnih voa °^ tem ^a -*e seve<^a razumlji-
' da je ^emu primerna tudi aktiv-. 8.t- Na pobudo članov domačega
..rlstičnega društva so pričeli z ak-jJ° za ureditev sobe za sestanke, ki
. Po vsej verjetnosti prizidek k 8lr°jni zadrugi. -fr
vasa pisma
Znižana vrednost potovanja
Bled — SAP Ljubljana, TOZD Potniški promet ima na gorenjih cestah vpeljanih nekaj avto-°!**iov tudi za Bohinj in za Ljub-Vano ali samo do Bleda. Osebje J* Prijazno in ustrežljivo, znižala y.a s« je vrednost potovanja na fitih    avtobusih,    kjer vozijo °ferji samoinkasanti. Vendar pa nikogar, ki bi poskrbel za prt-lJQgo potnika, pa tudi v primeru *ezgode ne vemo, koliko nevšeč n°sti bo več zaradi ukinjenih 8f>revodnikov.
Njihov avtobus, ki zjutraj ob j in 55 minut vozi z Bleda do Ljubljane, je do 25. oktobra imel ^evodnika, čas odhoda pa je bil °° 5- uri. To je odločno prezgo-tudi zato, ker se večina pot-nikov mora prilagajati SAP-ove-mu odhodu.
Sprašujem tudi, zakaj še niso Pomenili odhodnega časa na Voznih tablah?
, * a primer me spominja na star Uovtip o koscu, ki je pokosil ■f^^a/o, pa so mu na kosišče Pribili dvojno rezilo, da ni v eno .mer mahal v prazno ... Šofer-J*f*i so torej dali beneficiran staž, °remenili pa so jih dvojno ...
Alojzij Vovk Bled
Bravo, škofjeloška Nama!
V zadnjem času že kar pravilo-n,.VelJa, da moraš pri nakupu P?ništva računati tudi s tem, da
' ga 6odo pripeljali na dom "}esec ali več dni kasneje. Po **čelu   plačaj   in    čakaj se
*vJHijo številna naša trgovska Tjdjetja,   tudi   tista,   ki imajo
lago sicer na zalogi, a imajo vse Preveč dela, da bi ti lahko "stregli tako, da bi ti potrošniško \f° pripeljali na dom. Velika in častna izjema pa je fffništveni oddelek v škofjeloški 'Vami. Ne le, da so fantje, ki
.° kot  trgovci  tam zaposleni,
*redno vljudni in ustrežljivi (žal
* dandanes le maiokateri trgo-ffi Po vašem zgolj ogledovanju aga poslavlja od vas s »se pri-Poročamo«),   torej,   fantje na ^stu so in zares pravi trgovci. Yse javne pohvale pa je vredno
JlY?Vo poslovanje: zjutraj je bilo Pohištvo plačano in opoldne že
o2j6r,'ano na dom' čePrav 40 km adaljen oa> trgovine, brez vseh
.Qdreg, neprijetnih zapletov ali
r?rršnihkoli drugih nevšečnosti.
j0jJubo   so   držali   in   s tem
azali, da še ne bledi in še ni sloves   odličnih loških
^ledel
lovcev. Celo nasprotno *}°J bi še drugega lahko rekel JDoi  *e   to:   °ravo,   fantje iz ^ ^tvenega oddelka škofjeloške
anie!
Darinka Sedej, Jesenice
Na Rečici pri Bledu je zraslo novo stanovanjsko naselje. Imenuje se Novo naselje. Na lepi sončni legi v neposredni bližini Lipovih obratov na Rečici je tudi dobilo dovoljenja za gradnjo hiš največ delavcev iz podjetja LIP Bled. Pri gradnji pa je podjetje delavcem pomagalo tudi s posojili. - J. Ambrožič
Kranjski taborniki praznujejo
Kranj— Taborniški odred Albina Drolca iz Kranja uspešno deluje že petnajst let. Ideja o ustanovitvi taborniške organizacije pa je med dijaki v kranjski gumarski šoli vznikla že leta 1954. Le leto dni kasneje so se vsi ljubitelji narave, zagovorniki zdravega taborniškega življenja, povezali med seboj tudi po drugih šolah v Kranju. Za vključitev v taborniško druščino je bilo že takrat izredno veliko zanimanje. Zato je bil pred nekaj več kot dvajsetimi leti na gumarski šoli ustanovljen tudi taborniški rod Stražnih ognjev. Na še posebno veliko podporo so mladi in »novopečeni« taborniki naleteli v tovarni Sava.
Po spremembah v taborniški organizaciji se je taborniška druščina preimenovala v četo Sivih jastrebov, v letu 1961 pa v odred Albina Drolca. Odred se zdaj torej imenuje po znanem borcu Albinu Drolcu-Kr-tini. To ime nosi zdaj že sedmo leto.
V počastitev jubileja so člani taborniškega odreda v nedeljo, 14. no-
vembra, pripravili tudi redno letno konferenco. Le-ta je bila v prostorih tovarne Sava na Laborah v Kranju. Na konferenci so prisotni izvolili upravni odbor odreda, ocenili delo v preteklosti ter sprejeli načrt dela za prihodnje leto. V svoje vrste želijo taborniki odreda Albina Drolca pritegniti še več članov, poskrbeli pa bodo tudi za izobraževanje podmladka, za pohode in izlete, skupna taborjenja v Fazani pri Pulju, razna tekmovanja in merjenja moči v mnogobojih, načrte dela za vode, priprave na splošni ljudski odpor, za rekreacijo. . Najbolj prizadevni taborniki so prejeli tudi pohvale, priznanja in znake zveze tabornikov Slovenije. Letna konferenca se je končala s krajšim kulturno zabavnim programom.
Treba je povedati, da odred tesno sodeluje z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami v tovarni Sava. Sava je namreč pokrovitelj taborniškega odreda Albina Drolca.
A. K.
KOLEDAR VREME HUMOR
NASVETI ZANIMIVOSTI UGANKE
PAVUHOVA PRATIKA 1977
r
modna
hiša
Modna hiša — Organizacija poslovnega združenja vas vabi, da si v blagovnih enotah v Ljubljani in Mariboru ogledate bogat izbor ženske, moške in otroške konfekcije za zimske dni, pestro izbiro športnih in elegantnih pletenin, aktualnega meterskega blaga, galanterijskih artiklov in modnih dodatkov, ki bodo tudi priznana novoletna darila.
Izbirali boste lahko med modnimi in športnimi modeli, primernimi za vse starosti in postave.
Modna hiša vas pričakuje.
ŽIVILA
Kranj
Nudimo vam ugoden PRAZNIČEN NAKUP
v vseh prodajalnah z živili
Priporočamo se za nakup
in vam želimo prijetno praznovanje
Veletrgovina Živila Kranj TOZD Maloprodaja
J
r\r\
P oblačila ravso drulino
©M'©(ft
oktober - november 76
na enem mestu
hitreje casje denar
pod ugodnejšimi pogoji
PRODAJALNE V KRANJU CESTA JLA 2 IN NA JESENICAH TITOVA 33 IN TAVČARJEVA 6
Izboljšani pogoji potrošniškega posojila!
mali oglasi • mali oglasi
prodam
Prodam 10 mladih »CVERGELJ«. Zg. Bela 8, P reddvor 7565
Prodam stereo, 4-kanalni MAGNETOFON PHILIPS. Hotemaže 6, Preddvor 7506
Prodam, še v garanciji, TV PANORAMA. Frakelj, Dražgoše 56, Želez niki^ 7567
Prodam KRAVO za zakol. Stano-nik Jurij, Log 9, Škofja Loka 7568
HIDROFOR - trofazni, vsebina 130 litrov, brezhiben, prodam. Avguštin, Gorenja vas 48, Retece, Škofja Loka 7569
Prodam PEC termoakumulacij-sko, 2 KVV. Lotrič, Na Kresu 7, Železniki 7570
Prodam PELERINO za nosečnice za 500 din in trajnožarečo PEČ za polovično ceno. LJ1. Tatjane Odrove, 5, K ran j 7571
Prodam ZELJE v glavah. Žeje 16, Duplje 7572
Prodam semenski KROMPIR igor. Cena 3 din. Naslov v oglasnem oddelku. 7573
Zdravniška dežurna služba v POLJANSKI DOLINI
Od petka, 26. 11. od 20. ure do petka, 3. 12. do 6. ure je dežurni zdravnik dr. Bernik Karel, telefon 69-298.
Podijevi ob delovnikih iščite pomoč v ambulanti Gorenja vas oziroma v Žireh.
Kadar v nujnem primeru ne najdete svojega oziroma dežurnega zdravnika, de obrnite direktno na ZD Škofja Loka telefon 60-440.
PRALNI STROJ ZOPAS prodamo. Svetina, Britof 121, Kranj 7574
Prodam dobro ohranjeno 120-bas-no klavirsko HARMONIKO znamke OTELLO, registrov 11+3. Ber-čič, Zg. Bitnje 143, Zabnica 7575
Prodam enoosno PRIKOLICO. Frčej, Višelnica 4, Zg. Gorje 7576
Prodam dva BIKCA po 250 kg. Ambrož 5, Cerklje 7577
Prodam več težkih PRAŠIČEV za zakol. Voglje 73, Šenčur 7578
Poceni prodam črnobeli TELEVIZOR RR Niš. Informacije na telefon 23-124 v večernih urah. Zaplotnik, S t. Rozmana 5, Kranj
Prodam 2 kub. m DESK debeline 2 cm in 2 kub. m debeline 5 cm. Naslov v oglasnem oddelku 7596
Ugodno prodam termoakumula-cijsko PEC. Ogled vsak dan popoldan. Kušter Majda, N-azorjeva 10, Kranj, za nebotičnikom 7595
vozila
Prodam VVV 1300, letnik 1965. Ogled sobota in nedelja. Prostor, Gorenja vas 1 nad Škofjo Loko 74H7
Prodam karamholirano ZASTAVO "750, kompletno ali po delih. Ogled: Repnje 22, Vodice 7488
Prodam FIAT 124 ali 125, leto izdelave 1969/70. Janhar Anton, H raše 35 A, Smlednik 7512
Prodam karamboliran avto ZASTAVO 850 SPECIAL, po delih. Jezerska cesta 99, K ran j 7513
Ugodno prodam avto AMI 8, letnik december 1971. Mam, Cerklje 5
7579
Prodam VVV 1300, starejši letnik. Ogled v popoldanskem času. Zupan Ivanka, Staneta Žagarja 39, Radovljica 7580
Prodam avto FIAT 850 sport coupe. Savska cesta 3, Lesce 7581
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975. Drolc, Šorlijeva 3 7582
Prodam starejši letnik VVV in KA-TRCO R 4. Golnik 16 7583
Prodam nove sport komplet KOLESA z gumami za OPEL, ASKO-NO, MANTO ali KADETT. Vele-sovska 4, Šenčur 7584
Prodam AMI 8, letnik 1973 (november). Informacije na tel. 23-335
7585
Ugodno prodam R 4, letnik 1967. Hafner Franc, Škofjeloška 37 a, K ranj 7586
Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Mofte Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje
1 judska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mofte Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju Številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 140 din, polletna 70 din, cena za 1 številko
2 dinarja. - Oproščeno prometnega  davka  po  pristojnem mnenju
421-1/72.
ALPETOUR
SOZD Alpetour TOZD Hoteli Bohinj vabi k sodelovanju za igranje na Silvestrovo ansamble v sestavi trio ali kvartet za naše obrate v Bohinju: hotel Pod Voglom, restavracija Triglav, SKI hotel na Voglu, restavracija Orna prst v Boh. Bistrici. Ponudbe sprejema tajništvo TOZD Hoteli Bohinj do 1/12-1976.
Prodam malo karamboliran FIAT 750. Janez Zalar, Golnik 34.
Prodam osebni avto FORD TAU-NUS 17 M. Cena 7000. Milenkov, Savska 52, K ranj 7587
ZASTAVO 750, starejšo, registrirano, dobro ohranjeno, prodam za 6000 din. Betonova 28, Kokrica, K ranj 7588
stanovanja
GARSONJERO z balkonom, 25 kv. m na Jesenicah, zamenjam za enako ali enosobno STANOVANJE v Radovljici ali njeni okolici. Telefon 25-961, dopoldne 7589
STANOVANJE, trosobno, komfortno, prodam v Škofji Loki. Ponudbe pod »Ob cesti«. 7590
Zamenjam trisobno STANOVANJE 70 k v, m, lepo urejeno, stanarina 33.000 starin din, Vodovodni stolp, za trisobno ali večje s centralno kurjavo. Ponudbe pod »Vzhod —  jug, drugo nadstropje«.
7591
2IVIL-A
KRANJ
Prodajalna GLOBUS
Priporočamo vam nakup
rib poleno vk in svežih šampinjonov
zaposlitve
VARSTVO za petmesečno punčko na domu iščemo. Svetina, Britof 121, K ranj , 7592
dežurni veterinarji
Od 26. novembra do 3. decembra 1976:
Teran Janez, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, telefon 26-357 in 21-798 za občino Kranj;
Habjan Janko, dipl. vet., Žiri 140, telefon 69-280 za občino Škofja Loka; Vidic Franc, dipl. vet., Jesenice, Kosova 9, tel. 81-288 za občini Radovljica in Jesenice.
Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj na telefonski številki 25-779, pa deluje neprekinjeno.
Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske
obvestila
POZOR! Ročno pleteni z debelejšo volno jope, ženske komplete, raz/-ne otroške pletenine itd. Naslov v oglasnem oddelku. 759.'}
EKSPRES ČIŠČENJE itisona, tapisoma, preprog, foteljev, kavčev. Pridem na doni. Gogala, Kidričeva 38, tel. 22-059 v popoldanskem času.
7547
ostalo
Rozman Draga, Britof 303, prekli-eujem izrečene besede, ki sem jih izrekla Nataši Tomažič, Britof250. *--------------— -v----------7594'
Osnovna šola
A. T. Linharta Radovljica
razpisuje delovno mesto
učitelja biologije in kemije
s polnim delovnim časom za nedoločen čas
Pogoj: PRU ali P biologija in kemija.
Razpisni rok 15 dni po objavi.
Stanovanja ni.
nesreče
Neprevidno pred avto
V sredo, 17. novembra, ob 22.25 se je v Škofji Loki v naselju Veš ter pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Marjan Kristjan (roj. 1954) iz Gorenje vasi pri Retečah je peljal proti Škofji Loki; v Veštru mu je nenadoma prišel pred avtomobil Janez Cankar (roj. 1952) iz Škofje Loke. Voznik kljub zaviranju in umikanju nesreče ni mogel preprečiti in je pešca zadel. Janeza Cankarja so s pretresom možgan prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Nenadoma čez cesto
V četrtek, 18. novembra, ob 19.45 se je na Jezerski cesti v Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Hafner (roj. 1931) iz Kranja je vozil proti mestu. V desnem nepreglednem ovinku pri hiši št. 71 je na kratki razdalji pred seboj zagledal Marijo Luskovec (roj. 1908) iz Kranja, kije hodila po desni strani ceste ob živi meji, nato pa se je nenadoma namenila čez cesto. Kljub zaviranju in umikanju jo je avtomobil zadel, da je padla in se ranila. Zdravi se v ljubljanski bolnišnici.
Trčenje v križišču
V petek, 19. novembra, ob 9.10 se je v križišču Ceste Staneta Žagarja, Likozarjeve in Jezerske ceste v Kranju .—pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Spaso-je Ralič (roj. 1935) iz Krope je v križišču nameraval zaviti v levo v Likozarjevo ulico. Vtem je po Osti Staneta Žagarja pripeljal voznik osebnega avtomobila s prikolico Blaž Štern (roj. 1946) iz Goric. Voznik Ralič je nameraval še pred njim zaviti v levo, pri tem pa sta avtomobila trčila. Zaradi sunka so s prikolice 4 medeninaste palice dolge okoli 3 metre odletele skozi zadnje in prednje okno Šternovega avtomobila v Raličev avto, kjer so huje ranile potnico Jelko Ralič. V nesreči je bil lažje ranjen tudi voznik Štern. Škode je za okoli 17.000 din.
Izsilil prednost
V soboto, 20. novembra, ob 15.40 se je v Kranju na magistralni cesti v križišču Škofjeloške in Ljubljanske ceste pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Grohan (roj. 1920) je vozil po Škofjeloški cesti iz Bitenj proti Ljubljanski cesti. V križišču pri zavijanju na prednostno cesto je izsilil prednost vozniku osebnega avtomobila Pavle-tu Križaju (roj. 1910) iz Ljubljane, tako da sta avtomobila trčila. V nesreči je bila huje ranjena sopotnica Angela Križaj (roj. 1913) in se zdravi v ljubljanski bolnišnici. Škode na vozilih je za 8000 din. L. M.
m ŽIVILA
Kranj
Cenjene potrošnike obveščamo, da bo v prazničnih dneh v vseh prodajalnah z živili naslednji delovni čas:
- sobota, 27.1 1.1 976, do 1 7. ure
— torek, 30 1 1.1 976, od 8. do 1 1 . ure
Priporočamo se za nakup Veletrgovina Živila Kranj TOZD Maloprodaja
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage nepozabne mamei stare mame, sestre, tete in svakinje
Marjane Bilban
roj. Berguš
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem irt znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji okrasili poslednje bivališče s cvetjem. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani in nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo upravi Zdravstvenega doma Kranj, sodelavcem tovarne Iskra -TOZD Ero brusilnica, TOZD ATM, Mizarstvu Stare, sosedom: Lavriču, Jeraju, Stoparju, Kalanu, dobri Poloni, dr. Kernsu in njegovi soprogi, ki sta ji nudila pomoč v njeni bolezni in gospodu župniku za pogrebni obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: hčerka in sinovi z družinami, sestre in bratje. Zapoge, 15. novembra 1976
ZAHVALA
Vsem, ki so našega dragega moža, očeta, starega očeta, sina in
brata
Milivoja Milovanovića
spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence, nam izrazili ustno ali pismeno sožalje, z nami sočustvovali — vsem najlepša hvala.
MILOVANOVIĆEVI
Kranj, 19. novembra 1976
V globoki žalosti sporočamo, da je po hudi bolezni d Otrpel naš ljubi mož, oče, stari oče, brat in stric
Anton Sajovic
upok. strojevodja
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 24. 11. 1976, ob 16. uri na ' pokopališču v Kranju.
Žalujoča žena Mara, hčerka Ljubica z družino in ostalo sorodstvo. Kranj, 22. novembra 1976
Vsem poslovnim prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je umrl naš bivši direktor
v pokoju
Nace Šumi
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Od dragega pokojnika se bomo poslovili na pokopališču v Kranju v sredo, 24. novembra 1976
ob 16. uri.
Delovni kolektiv in družbenopolitične organizacije grafičnega podjetja Gorenjski tisk Kranj
Trenerska nogometna organizacija Gorenjske se je utrdila
, V soboto je bila v Kranju druga volilna kon-reica zveze nogometnih trenerjev Slovenije, i0 dveh letih so se slovenski nogometni trenerji JP«t zbrali, da bi ocenili minulo mandatno JjJ0. Iz poročila izvršnega odbora je bilo razino, da niso mogli opraviti vseh nalog oz. "^eznosti prav zaradi premajhne aktivnosti ^Katerih temeljnih zvez nogometnih trener-!*v' Večji uspeh so imeli le pri vzgoji novega likovnega kadra, saj so organizirali 11 teča-T Po Sloveniji, na osnovi katerih so dobili ?*0li 200 novih inštruktorjev. 50 kandidatov pa
r* Je udeležilo tečajev za naziv trenerja. Kljub pa strokovnega kadra Se vedno primanj-«.uJe. zlasti pri pionirskih in mladinskih ekipah. ia Visoki Soli za telesno kulturo je v zadnjih ?Veh letih končala Studij prva generacija visoko
Kvalificiranih trenerjev, ki bodo brez dvoma ^ejSnia pridobitev za slovenski nogomet. M področnimi zvezami je bila nedvomno najjasnejša v Mariboru, svoj obstoj pa so pra-tudi TNZT Koper, Pomurje in Gorenj-
Temeljna zveza nogometnih trenerjev Gorske je vrsto let bolj životarila, njena nova i r^nost pa je bila rezultat dejavnosti neka-; o!10 posameznikov, ki so hoteli združiti trener-< p kader Gorenjske. Ustanovili so 9-članski }^n\ odbor in v letošnjem letu zelo poživili ^Javnost. Imeli so tudi dva delovna sestanka *• Posvetovanja z nogometnimi trenerji Go-
renjske. Tega seje udeležilo kar 59 nogometnih trenerjev različnih strokovnih nazivov. Organizirali so tudi tečaj za nogometne inštruktorje V letu 1975/76 je obiskovalo omenjene tečaje 48 kandidatov. Ti podatki so dovolj zgovorni, da se je v zadnjem letu na Gorenjskem strokovno napravilo več kot poprej v številnih letih. Prav tako pa so ti podatki tudi najboljše zagotovilo, da se bo trenerska organizacija Gorenjske utrdila in uveljavila.
Na zborovanju so poudarili, da bo treba v prihodnje napraviti večji korak naprej pri vzgoji nogometnih trenerjev ter tesno sodelovati s sodniško organizacijo. Vse to bo v mno-gočem precej pripomoglo k uspešnemu reševanju perečih problemov, ki tarejo obe strokovni organizaciji. Minula mandatna doba izvršnega odbora je bila v času, ko so se odločilno menjali odnosi v naši telesni kulturi. Trenerska organizacija je ugodno sprejela nov koncept nadaljnjega razvoja telesne kulture v Sloveniji. Principi amaterizma morajo biti primarno načelo in vodilo ter gibalo trenerjev v njihovem strokovnem delu.
Ob koncu so sprejeli še akcijski program ZNTS ter izvolili novo vodstvo republiške organizacije nogometnih trenerjev. Izvršni odbor bo vodil Franjo Štiftar iz Maribora, za sekretarja pa je predviden Dušan Feldin iz Naklega.
J. Javornik
Korotan prvi, Bohinj drugi
rji^ nedeljo so odigrali zaostalo yj kjer je ekipa Bohinja pren
tekmo v Trti-
y^ -jo.! jc cnipa uuiniija premagala domaČo . jo 0 1:0 (0:0). Naslov jesenskega prvaka je *° osvojil kranjski Korotan, Bohinj pa se je z Oljsko zmago prerinil na drugo mesto.
J^est&ca:
^Klav
11 8 2 1 31:12 18 11 7 3 1 22: 8 17 11 0 4  1 25: 8 16
Sava	11	■	3	3	13: 8	13
Lesce	11	5	2	4	20:18	12
Bled	11	4	3	4	14:15	11
Naklo	11	5	l	5	18:20	11
Jesenice	11	3	3	5	17:17	9
Šenčur	11	a	I	5	18:24	9
Tržič	11	3	1	7	14:27	7
Al ples	11	1	4	«	15:29	6
LTH	11	1	1	9	8:29	1
P. Novak
TRIM liga v nogometu
*°«ti *-r 28 rekreac'J° P" tele8nokulturni skup
;Tftix ^ranJ j« letos organiziral in izvedel tudi £|w M lig0 v malem nogometu. Odziv je bil pre-k e*-ljiv. Presenetljiv zaradi tega, ker vemo, da v«ifre't ce'e8a 'e*a organiziranih vrsta tekmo-v nogometu, naj si bo klubskih, sindikalnih na vsezadnje divjih lig, pa kljub temu Se JjJ'alo, da bi lahko vključevala vse občane, ki fhj^hjo nastopanja. Dokaz, da je tako, je 'M   liga>   v   kateri  je  nastopilo enajst |(*0,netnih   ekip   delovnih   organizacij in Jevnih skupnost i v občini Kranj, za katere je ^ kovalo prek sto občanov »neregistriranih
l0jnetaftev.« "Do6 i   ovanJe Je bilo izvedeno v dveh delih — eljj^'adanski in jesenski. V enajstih kolih pa so t* odigrale 55 srečanj.
Lestvica po končanem tekmovanju:
1. UJV	10	8	1	1	31:15	17
2. Sava	10	8	0	2	34: 8	16
3. Sava (Gumar)	10	8	0	2	26:11	16
4. KS Zlato polje	10	7	0	3	25:15	14
5. KS Vod. stolp	10	5	1	4	43:23	11
6. Planika	10	5	0	5	22:19	10
7. KS Zalog	10	4	2	4	22:23	10
8. Projekt	10	3	1	6	13:21	7
9. Komunal, pod.	10	3	1	6	20:42	7
10. Merkur	10	1	0	9	8:33	2
11. Alpetour (k.m.)	10	0	0	10	7:41	0
Prehodni pokal za	leto 1	976 je		osvojila ekipa		
UJV iz Kranja.					MC	
Aleš Pušnik (AMD Šk. Loka) «ovi državni prvak v rallvju
»gest' rally za letošnje državno prvenstvo kon!i?ra6! — Niš« se je za slovenske tekmovalce Prv     dokaj uspešno. Dosegli so namreč kar tri
.j8 niesta ter še nekaj odličnih uvrstitev, {g *ktnovanje je bilo izredno naporno in te-V|w0' 8aJ je tekmovalce ves čas oviralo slabo . Jne. Največje preglavice je voznikom i^Jjrocal droban dež, zaradi česar so bile ceste Jelo ° 8P°'zkt'- Prav zaradi tega je bilo tudi 70j., veliko odstopov. Proga je bila dolga bj| *m. razdeljena je bila na 11 etap, od tega so
jAnitrostne. *vt0 • °'Je so se odrezali člani AMD Slovenija
V r 12 Ljubljane. Njihov član Vidic je zmagal v^fj^edu do 1150 ccm (skupina 1) in si je
V u!!:0^ ze zagotovil naslov državnega prvaka be| 7) fazredu. V razredu do 1300 ccm pa so za-'"'eri v 'lar f'vojno zmago. Zmagal je Poberaj Šn nto Ta ""va dirkača pa bosta v medse-Hov;etn °oju še odločila, kdo izmed njiju bo i»a| Prvak. V razrddu do 785 ccm je sicer zrna-§Qi S^araba (C zvezda), vendar sta člana
' Cernivec in Kimončič vložila nrotest, Oh
ugodni rešitvi protesta imata tudi onadva fte možnosti za osvojitev naslova državnega prvaka.
V primeri s temi tekmovalci pa si je Aleš Pušnik že zagotovil naslov državnega prvaka v rallvju v razredu nad 1300ccm, Na tem rallvju PuSnik ni nastopil s svojim tekmovalnim vozilom, ker vozilo še ni popravljeno po nesreči na Balkanskem rallvju. Tudi sovoznik je bil tokrat drugi, in sicer Matjaž Brišnik. Pušnik pa je kljub ne najboljšemu vozilu zanesljivo zmagal in si tako zagotovil že peti najvišji naslov. Povedati pa je treba, da je kljub ne najboljšemu vozilu zanesljivo zmagal in si tako zagotovil že peti najvišji naslov. Povedati pa je treba, da je bila njegova zmaga vprašljiva vse do odstopa Jovice Palikoviča, ki ga je 1600ccm zastava spet pustila na cedilu. Pušnikov klubski kolega Janez Milavec pa je v razredu do 1150ccm (skupina 1) osvojil četrto mesto, vendar ima še vedno možnosti da se v končni uvrstitvi uvrsti na drugo mesto za Vidiceni.
-fp
Šahovski derbi v Kranju
J<hu • kolu ekipnega republiškega prvenstva v Kran^a.8e med seboj pomerili v Kranju moštvi <fe*ul/a 'n ^e8en'c- Zmagali so Kranjčani z °dln.»atorn 6:4. Posamezne partije pa so bile "^ne takole:
Prvenstvo Kranja v šahu
v '
\W, 26. 11., se bo ob 16.30 pričelo prven-j šahovskega društva Kranj. Pravico nasto-V8' člam društva. Tekmovanje bo po le |erJevem sistemu. Upravni odbor vabi čla-
86 Prvenstva udeležijo polnostevi I no. *lah/\0V8ko društvo vabi v Članstvo tudi nove
> m članice. K u? 01 dnevi 80 ob torkih in petkih od 17. do c*st»   V Prostorih SD Borec Kranj, Levstikova *• N. Pavlin
Po 6. kolu je prevzelo vodstvo Lesce s 40,5; sledijo pa : Celje 35 (10); Iskra 35,5; Izbira Ptuj 30,5; Kranj 30; Novo mesto 26; Jesenice 24, Branik 23,5 (10); Rudar 23,5 in Radenska 22,5 točke.
Člani:
Mazi : Zorko 0:1, Jokovič : Krničar 0:1, Bukovac : Krajnik 1:0, Krek : Ciuha 1:0, Kakovec : Poljanšek 1:0, Naglic : Tramte 1:0.
Članice:
Kirnova : Pongračeva 1:0, Kožarjeva : Maru-SičevaO.l.
Mladinci:
Novak : Zeleznik 0:1. Pavlin : Rodman 1:0.
Igralci Lesc, ki imajo zmagovalne ambicije se bodo morali zelo potruditi, če bodo želeli obdržati svoj položaj, Jesenice pa prav tako če bodo hotele tudi v prihodnje tekmovati v slovenski ligi. N.Pavlin
šport med vikendom
.    ODBOJKA - V II. zvezni ligi so Blejei apet izgubili, tokrat v Mariboru z isto-Imensko ekipo z 0:3. Začelo pa se je tekmovanje v molki in ženski republiški ligi. ?**ultati gorenjskih predstavnikov: molki: Lesnina : Jesenice 3:2, Kamnik : Sem-3:1, ženske : Mislinja : Jesenice 1:3. Pari prihodnjega kola: Bled : Bovec, Branik : Jesenice (moški), Polskava : Kam-*> Branik : Jesenice (ženske). l.. KOŠARKA - V republiški ligi so Jeseničani izgubili s Fructalom z 72:88 (33:45). To je j *' Prvi poraz Jeseničanov v novem prvenstvu. V II. zvezni ligi so Kranjčani igrali v Zagrebu n tesno izgubili z MedveSčakom 89:92 (46:49).
Pari prihodnjega kola: Triglav : Slovan, Jesenice : Branik.
NAMIZNI TENIS - V republiški ligi je bil na sporedu derbi vodilnih ekip. Tri-5*v Je doma izgubil s Kemicarjem s 3:5, tako da zdaj vodi na lestvici Kemičar, Tri-w*v pa je na 2. mestu.
I    V prihodnjem kolu bodo Triglavani najprej igrali s Steklarjem, nato pa fte z
e»davo, obakrat na tujem. -<    V Kranju je bil v soboto drugi selekcijski turnir najboljših članic SRS, na ka-J*pem pa udeležba ni bila popolna. Zmagala je NiSavičeva (Ilirija), najboljla Kranjska Zakojičeva pa je bila tretja. J J
Po prvem delu zanesljivo Jesenice
Prva polovica letošnjega državnega prvenstva v hokeju na ledu je za nami. V celoti gledano smo videli zelo povprečen hokej. Izjema sta bila le derbija na Jesenicah in v Ljubljani. Na obeh derbijih so Jeseničani prepričljivo premagali Olimpijo, tako da je naslov državnega prvaka praktično že oddan in prvenstvo je s te plati precej izgubilo na pomenu. Bolj ko to, pa bo sedaj zanimivo spremljati formo državnih reprezentantov, saj praktično vsi prihajajo ravno iz teh dveh klubov. Po polovici prvenstva nam lestvica zelo lepo prikaže trenutno vrednost posameznih klubov. Jeseničani so brez izgubljene točke krepko na prvem mestu in že sedaj uhajajo Olimpiji za štiri točke. Olimpija lahko upa na naslov le v primeru, če Jeseničanom spodleti v srečanju proti Medveščaku. ki je trenutno na tretjem mestu. Na četrtem mestu je mlada in perspektivna ekipa Kranjske gore, ki pa je za večje podvige le premlada in premalo izkušena. Povedati je treba, da igralci
Kranjske gore tvorijo okostje naše mladinske državne reprezentance in gre torej resnično še za zelo mlado ekipo. Krepko na zadnjem mestu je Partizan.
V soboto sta bili na Jesenicah obe tekmi osmega kola. Tako so Jeseničani po pričakovanju visoko premagali Partizan s 16:0. Tekma je bila slaba, saj se Je praktično vseskozi igralo je na en gol. tO je Partizanov gol. V drugem srečanju pa je ljubljanska Olimpija lažje kot je bilo pričakovati premagala Kranjsko goro s 7:2. Mladi Kranjskogorci tokrat niso bili posebno razpoloženi za igro, zato je zmaga Olimpije popolnoma zaslužena
Lestvic a:
1. Jesenice
2. Olimpija
3. MedvcŠčak
4. Kranjska gora
5. Partizan
8 8 0 0 90:18 16
8 6 0 2 43:26 12
8 4 0 4 55:39 8
8 2 0 6 35:58 4
8 0 0 8 12:89 0
Sindikalno prvenstvo v rokometu in plavanju
Na sindikalnem prvenstvu v malem rokometu je sodelovalo šest moških in dve ženski ekipi.
MoSke ekipe so bile razdeljene v dve skupini. V prvi skupini je prvo mesto zasedla ekipa Iskre I. pred Savo in Merkurjem. V drugi skupini je zasedla prvo mesto ekipa OŠ Simona Jenka pred Iskro II in ETP. Prvaka skupiti sta igrala v finalu za I. in II. mesto, kakor tudi drugo uvrščena za III. in IV. mesto.
Zmagovalec X sindikalnih iger je postala ekipa Iskre I. pred osnovno šolo Simona Jenka in Savo.
Pri ženskah sta nastopili samo dve ekipi. Prvo mesto je zasedla ekipa Iskre pred Pro-sveto. Rezultati:
I. skupina — molki
Iskra I. : Merkur 25:10 (14:3), 1. Iskra 1. 42:22 4; Iskra I. : Sava 17:12 (7:5), 2. Sava 40:27 2; Sava : Merkur 28:10 (15:4), 3. Merkur 20:53 O,
II. Skupina — molki
OŠ Simon Jenko : ETP 28:15 (12:7) 1. OŠ S. Jenko 51:33 4; Iskra II.: OŠ Simon Jenko 18:23 (11:10) 2. Iskra II. 39:40 2; Iskra II. : ETP 21:17 (11:9)3. ETP 32:49 0.
Finale:
Za I. in II. mesto Iskra I. : OŠ Simon Jenko 32:16 (17:9); Za III. in IV. mesto Sava : Iskra II 25:17(14:10).
Lestvica
I. Iskra I., 2. OŠ Simon Jenko, 3. Sava, 4. Iskra
II. , 5. Merkur, 6. ETP
M. Sajovic
Sindikalno prvenstvo v plavanju, ki se vsako leto odvija na kopališču zimskega bazena v Kranju, je razdeljeno v dva dela — spomladanski in jesenski. Rezultati, ki se računajo za končno razvrstitev, so seštevek rezultatov prvega in drugega dela. Prav te dni je bil končan tudi jesenski del tekmovanja, zato so že znani končni rezultati.
Letos je nastopilo 169 tekmovalcev in 71 tekmovalk, skupaj 240. Ker je^ vsak posameznik lahko nastopil- v dveh disciplinah, je število startov še enkrat večje (474). To so podatki, ki govorijo o priljubljenosti plavanja med delavci.
Prvenstvo je potekalo v znamenju ostrih bojev za čimboljšo posamezno uvrstitev, kakor tudi za primat v ekipni konkurenci.
Skupni ekipni prvak je postala ekipa Projekta, ki je zbrala 437 točk. Drugo mesto je zasedla ekipa Planike 8 399,5 točke, tretje pa ekipa Iskre s 391,5 točke. V moški konkurenci je prva ekipa Projekta, v ženski pa ekipa Planike. Prvouvrščene ekipe prejmejo pokale ObSS.
Razpisna komisija pri zboru delovne skupnosti
Mladinski servis Kranj p.o.
Stritarjeva 5, Kranj
objavlja prosto delovno mesto:
predavatelja — inštruktorja B kategorije
v avto šoli
Pismene prijave z življenjepisom in dokazili o jzobraz-bi sprejema razpisna komisija 8 dni od dneva objave.
Kolesarji Save v novih prostorih
V četrtek so imeli člani upravnega odbora kolesarskega kluba Sava Kranj redni sestanek v novi sobi kluba na Škofjeloški cesti v Kranju (Gaštej). Prostor jim je priskrbela njihova »pokroviteljica« tovarna Sava Kranj, ki je nekaj prispevala tudi k opremi (luči, telefon, pisalni stroj), vse ostalo pa so si marljivi kolesarski delavci priskrbeli sami.
Prostor so domiselno predelih z zaveso. V zadnjem delu je delavnica za enostavnejša popravila koles, v ospredju pa klubski prostor. Tu imajo razstavljenih tudi večino pokalov — kar 55 smo jih našteli.
Na seji so med drugim razpravljali tudi o ko-ledarju tekmovanj za prihodnje leto. Udeležili se bodo vrste dirk v Jugoslaviji in tujini, sami pa bodo za občinski praznik Kranja spet organizirali dirko Po ulicah Kranja (31. julija), v maju trim akcijo Vsi na kolo za zdravo telo (21. ali 22. maja) ter prvenstva osnovnih Sol Kranja.
Govorili so tudi o težavah pri pridobitvi dovoljenja  za preureditev sedanje tekmovalne steze na stadionu v Stražišču v betonsko stezo za kolesarske treninge in tekmovanja, n. H. Jelovim
V tekmovanju posameznikov prejmejo prvi trije diplome. Objavljamo zmagovalce v posameznih disciplinah po razredih:
ŽENSKE:
Skupina D — nad 45 let
25 prsno : Renko Ela, Zdravstveni dom: Skupina C — do 45 let
25 hrbtno: Aljančič Marija, Prosveta; 25 prsno: Pelko Slava, Prosveta; 25 kravi: Trefalt Boža, Projekt.
Skupina B - do 35 let
25 hrbtno: Hvasti Nada, Projekt; 2& prsno: Štromajer Iva, Tekstilindus; 25 kravi: Štroma-jer Iva, Tekstilindus.
Skupina A - do 25 let
25 hrbtno: Kimovec Vera, Planika; 25 prsno: Keta Jana, Aerodrom; 25 kravi: Komovec Vera, Planika.
MOŠKI:
Skupina D - nad 45 let
26 prsno: Štembergar Bogdan, Aerodrom; 25 kravi: Štembergar Bogdan, Aerodrom.
Skupina C — do 45 let
25 delfin: Chvatal Borut, Prosveta; 25 hrbtno: Puljiz Mate, Aerodrom; 25 prsno. Brinovec Slavko, Prosveta; 25 kravi: Chvatal Borut, Prosveta.
Skupina B - do 35 let
25 delfin: Rebolj Jože, Zdravstveni dom; 25 hrbtno: Škralar Rado, Aerodrom; 50 prsno: Naglic Andrej; Iskra; 50 kravi: Naglic Andrej, Iskra.
Skupina A — do 25 let
25 delfin: Marinček Jože, Iskra; 50 hrbtno: Voršič Rajko, Planika; 50 prsno: Zupan Slavko, Prosveta; 50 kravi: Voršič Matija, Planika.
M. Sajovic
25 prsno — ženske — skupina A: I. Keta Jana, 2. Godler Marta, 3. Vajs Vesna.
Akcija »smučarska izkaznica«
Akcija »smučarska izkaznica« je na Gorenjskem dobro stekla. Večji vpis se je začel lele pred dnevi, ko so tudi »žičnice« pristale na 10-odstotni popust. Vsak član SZS ima tako sedaj pravico tudi do neomejenega Števila voženj z 10-odstotnim popustom na vseh slovenskih žičnicah. Poleg tega pa je zavarovan za primer polkodbe na smučanju pri zavarovalnici Sava. Ob vpisu prejme 14 bonov, na osnovih katerih lahko nabavi z 10-odstotnim popustom v vseh trgovinah z zimskimi. Športnimi artikli (v Kranju v Globusu) naslednje artikle: smuči (alpske ali tekalke ali skakalne), smučarske palice, smučarske čevlje (alpske ali tekalke), dva kompleta smučarskega perila, smučarski pulover, tekalki dres, smučarsko kapo, trenerko, ogrevalne hlače, smučarsko vetrovko, smučarski kombinezon, smučarske kotalke, elastične smučarske hlače in rokavice.
V Kranju se lahko včlanite v SZS po vseh večjih delovnih organizacijah in lolah. Smučarski klub Triglav pa poleg tega redno vpisuje nove člane vsako sredo od 15. do 18. ure v avli skupSčine občine Kranj. J. J.
Zvezni kapetan naše hokejske reprezentance Milko Janežič je za včerajšno in današnjo tekmo proti reprezentanci NDR izbral naslednje igralce- M. Žbontar, Albreht, Tišler, Ščap, S. Košir, Jakopič, Kumar, Savič, Renaud, F. Zbontar, Hafner, Poljanšek, R. Hiti, G. Hiti, Puterle, Smolej, Lepša, Klemene, D. Beravs, M. Jan. V Ljubljani bosta namesto bratov Hiti zaigrala I.ap in Pavlic. Drevišnja tekma v hali Tivoli se prične ob 17.30.
Tudi v skupini B je prva polovica tekmovanja končana. Prvo mesto je z naskokom dveh točk osvojila vevška Slavija (lani je igrala v skupini A) pred Tivolijem in Celjem. Kranjski Triglav letos igra precej slabo in je s samo štirimi osvojenimi točkami na predzadnjem mestu. V osmem kolu je Triglav premagal Mladost s 5:1, Tivoli pa Olje s 4:2.
Lestvica:
1. Slavija 8 7 0 1    59:17 14
2. Tivoli 8 6 0 2   47:19 12
3. Celje 8 5 0 3    33:20 10
4. Triglav 8 2 0 6    18:45 4
5. Mladost 8 0 0 8    10:66 0
-fp
I. sindikalno lokostrelsko tekmovanje tovarne Exoterm
OOS je v počastitev 29. novembra organizirala I. sindikalno lokostrelsko tekmovanje. Eioterm je tako prva delovna organizacija v Jugoslaviji, ki je izvedla lokostrelsko tekmovanje. Zanimanje je bilo veliko, saj je tekmovalo kar 28 lokostrelcev kar je za tovarno poleg smučanja najbolj množična udeležila Rezultati: moški: 1. Rutar 41, 2. Štular 37, 3, Pogačar 36, 4. Šinitek 36 5. Zeynik 34, itd. Ženske: 1. Udovč 25. Jeromel 16. Izven konkurence. Kock 52. Vsi so streljali z enakim lokom na razdalji 15 m. M. F.
Lokostrelci v dvorani
Lokostrelci so se z zelenih travnikov preselili v dvorane. Prvi letošnji turnir je bil v Zagrebu, kjer so streljali 25 m FITA. Olimpijec Postruž-nik je tudi tokrat zmagal, vendar le za las. Trojica mu je sledila vso tekmo, tako da je odločil Sele finiš. Lokostrelec LK Kranj Fock Mihael je zasedel 4. mesto, Oblak pa je bil 10. Med ekipami je zmagal Maribor.
Naslednji turnir bo 19. decembra v Mariboru in se bo štel za republiško prvenstvo.
M F
Vsi niso zadovoljni
Po enoletnem premoru, ko so si morale teles-nokulturne organizacije same zagotoviti telovadne prostore pri vodstvih upravljavcev in je bil vpliv poznanstva tudi delno prisoten, je na pobudo ravnateljev osnovnih Sol to hvaležno delo letos prevzela Telesnokulturna skupnost Kranj.
Vsem telesnokulturnim organizacijam v občini SO bili poslani razpisi. Vsi vemo, da razpis brez navedenega roka ni pravi razpis, prav tako pa tudi ne bi smelo veljati načelo upoštevanja tistih, ki se roka niso držali. Ker pa je vsem poznano, da je delo v TKO vodeno na amaterski bazi in da je v le-teh največji problem administracija, je strokovna služba šla tudi preko tega in je vse prošnje, upoštevala.
Povsem razumljivo je, da morajo na delitev " neposredno vplivati uporabniki, zato sta bila sklicana kar dva posveta, na katerih so se dogovorili in po predlogih razdelili proste termine.
Na teh posvetih so se uporabniki dogovorili, da bo v prihodnjem letu potrebno že zgodaj — še pred začetkom pouka — rešiti problem vadbe v zimskem času, sestaviti komisijo, ki bo pripravila kriterije in po le-teh tudi razdelila proste termine med uporabniki. Tak pristop dela je zagotovilo, da bo v prihodnjem letu lahko naslov Članka VSI 80 ZADOVOLJNI        ... ,
M. Cadež
Očiščevalna akcija
Bohinjska Bistrica - Člani Smučarskega kluba Bohinj so imeli v nedeljo, 21. novembra, delovno akcijo. Očistili so smuk progo na novem smučarskem in rekreacijskem središču Kobla nad Bohinjsko Bistrico. Prvi del izgradnje smučarskega središča Kobla je praktično končan. Proga oziroma smučišča so tako pripravljena, da bo smuka na njih mogoča že ko bo zapadel prvi sneg. A. Z.
Nova telovadnica
Jesenice — V soboto, 20. novembra, so na Jesenicah ob Železarsko izobraževalnem centru <xlprli novo telovadnico s trim kabinetom. Nova telovadnica, ki jo bodo poleg dijakov Železarsko izobraževalnega centra lahko uporabljali tudi učenci jeseniške Posebne osnovne šole. Zdravstvene šole in delavci jeseniških organizacij združenega dela, je veljala 6 milijonov 600.000 dinarjev. Velikost telovadnice, ki je za jeseniško občino izrednega pomena, saj znatno primanjkuje prostora za telesno vzgojo, je 1200 kvadratnih metrov.   ' D. S.
Prihodnje leto dve odpravi
Jesenice — Slovenski alpinisti so dosegli lani in letos zavidljive uspehe. Krona vsega je bila brez dvoma osvojitev Makaluja po doslej še nepreplezani južni steni. Prihodnje leto bomo Slovenci spet organizirali dve odpravi v tuja gorstva. Tržičani in Ljubljančani so se odločili za pot na Karakorum v Himalaji, alpinisti zgornje savske doline in člani neketerih drugih odsekov pa načrtujejo odpravo v južnoameriške Ande. Omenjena odprava bo že III. jugoslovanska odprava v to pogorje. Vodil jo bo naš najboljši poznavalec južnoameriškega alpinizma Sandi Blazina.
Sestava obeh odprav, andske in karakorum-ske, priča, da o uspehu ni dvomiti. V »tržiško-Ijubljanski« odpravi bodo znana imena kot Frantar, Bergant, Srečnik, Lončar, Berce, Bre-gar itd., ki so se že proslavila v domačih in tujih gorah. V (nlpravi v Južno Ameriko pa bodo Janko Ažman, Janez Dovžan, Miha Smolej, Kristelj Langus, DorčJ Kofleritd.
Stanovanjska gradnja
ZBOR LETALCEV V KRANJU - Na Lahora h ho se v soboto že drugič srečali letalci iz vse Slovenije. Bilo je zelo slovesno in prisrčno. Dušan Prašnikar je pozdavil vse navzoče, slavnostni govor je imel Ivan davor-Igor, Iskra pa je zavrtela svoj film o Iskri. Na sliki: od leve proti desni: žena Staneta Bobnarja, narodni heroj Stane Bobnar in Ivan davor-Igor v prijetnem po-menku. (I. S.) — Foto: M. Živulovič
Skladiščna hala Universala
Jesenice — V sredo, 24. novembra, bodo na jeseniškem Plavžu odprli novo skladiščno halo jeseniškega trgovskega podjetja Universal. Novi prostori, v velikosti 7200 kvadratnih metrov, so razdeljeni v tri skladiščne hale, z dvojnimi industrijskimi tiri ter s pasom za avtot ransport. V vseli halah so žerjavi, v halah pa, kjer bodo skladiščili pločevino, bodo obratovale tudi digitalne elektronske tehtnice na žerjavih, z elektronskim prenosom teže in Vseh ostalih podatkov prek krmilne mize na magnetni trak. In na osnovi tega se bo nadaljevala  mehanografska obdela-
va na računalniku. Takšna tehnika omogoča tudi takojšnjo ugotovitev inventarskega stanja v hali.
Novi skladiščni prostori so tako zgrajeni, da se lahko uporabljajo tudi za proizvodnjo. Trgovska organizacija Universal z otvoritvijo nove skladiščne hale. kar najbolj moderno zgrajene in opremljene, slavi pomembno delovno zmago, saj odpira prostore, ki niso pomembni le za kolektiv in za dejavnost organizacije, temveč so izrednega pomena za vse -Jesenice in jeseniško o'čino.
D.S.
Zakaj razlike pri stroških * ogrevanja stanovanj v sezoni
1975/76
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj — samoupravna enota za gospodarjenje s skladom hiš v družbeni lastnini je sklenila obvestiti javnost o vzrokih nastalih razlik pri storških ogrevanja stanovanj v sezoni 1975/76.
Fri obračunu stroškov ogrevanja v sezoni 1975/76 so nastali pozitivni presežki, in sicer na kotlarni:
Planina
Vodovodni stolp II JLA ti
Skupaj
959.77o,00din l ,002.196,00 din 118.496,00 din
2,080.468,00 din'
Akontacija za pokrivanje stroškov ogrevanja v sezoni 1975/7(> je bila določena po sklepu 7. seje izvršilnega odbora z dne 11/11-1975 in 2. seje delegatov samoupravne enote za gospodarjenje s skladom hiš, samoupravne stanovanjske skupnosti z dne 13/1 l-197.r).
Začeli smo izvajati odlok o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Kranj (Uradni vestnik Gorenjske št. 13/73), ki določa v tabeli, ki je sestavni del odloka, da pri točkovanju naprav ogrevanja niso upoštevane kotlarne in naprave v njih, kar pomeni, da je potrebno amortizacijo naprav centralnega ogrevanja kotlovnic in zunanjih razvodov obračunavati v stroških ogrevanja.
Pred ustavnim sodiščem SRS je bil začet postopek glede ustavnosti takih določb odloka, ki to področje obravnava v občini Celje. Ustavno sodišče je s svojo odločbo (Uradni list SKS št. 28/76) razveljavilo odlok občine Celje ter zadolžilo vse družbeno politične skupnosti v SR Sloveniji, da določbe svojih odlokov uskladijo s stališči in odločitvijo ustavnega sodišča.
Občinska skupščina Kranj svojega odloka še ni spremenila, tako ima samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj še vedno zakonito osnovo za zaračunavanje amortizacije kotlarn v stroške ogrevanja.
Strokovna služba stanovanjske skupnosti, podjetje DOM P LAN Kranj, je predložilo ustrezne obračune organom samoupravne stanovanjske skupnosti s predlogom, da se zaradi stališč" in razsodbe ustavnega sodišča, amortizacija ne obračuna ter da se preveč vplačana akontacija na račun stroškov ogrevanja vrne. Izvršilni odbor samoupravne skupnosti je na 24. seji dne 27/9-1976 predlog za vrnitev vplačane akontacije, ki presega dejanske stroške, sprejel, zbor delegatov samoupravne enote za gospodarjenje s skladom hiš pa potrdil na 5. seji dne 19/11-197«.
Upoštevajoč navedena stališča glede obračuna amortizacije, se stroški ogrevanja znižajo za 919.607,00 din. Razlika do 2,080.467 (lin, to je 1,160.860,00 din, pa se nanaša na prihranek pri porabi goriva in drugih stroškov, zaradi nekaterih organizacijskih ukrepov strokovne službe skupnosti Podjetja DOMPLAN Kranj, vzdrževalnih del v lastni režiji in ker ni prišlo do podražitve gorilnega olja, ki je bila v planu stroškov upoštevana.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj ugotavlja ne vzdržno stanje, da družbeno premoženje, katerega vrednost znaša samo  na   Planini,  kotlarna   in   zunanje  razvodno  omrežje, preko 25,()()().()()(),00 din, ni možno normalno amortizirati.
Občinski skupščini Kranj je predložen predlog za dopolnitev odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Kranj, po katerem naj bi se število točk zaradi naprav centralnega ogrevanja povečalo za 17 točk za stanovanja, ki so ogrevana iz kotlovnic na trdo gorivo, in 23 točk za kotlovnice s kotli na tekoče gorivo, da bi tako dobili sredstva za vzdrževanje «n obnovo kotlarn.
Zaradi različnih tolmačenj, ki sO se pojavila v javnosti v zvezi z vračanjem preveč vplačanih akontacij, so delegati zbora enote za gospodarjenje s skladom hiš v družbeni lastnini Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj na 5. seji dne 19/11-1976 sklenili obvestiti javnost o navedeni zadevi.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBClNK KRANJ
Samoupravna enota za gospodarjenje s skladom hiš v družbeni lastnini
Jesenice — Za letošnje leto so v občini načrtovali izgradnjo 266 stanovanj v družbenem sektorju. Po podatkih stanovanjske interesne skupnosti stanovanjska izgradnja poteka povsem po programu in bodo do konca leta plan uresničili. Namenu so izročili stolpnico na Plavžu s 84 stanovanji, medtem ko so ostali novi stanovanjski objekti v gradnji. Razen tega so na Jesenicah zgradili tudi 53 solidarnostnih stanovanj. Vprašanje je le, če bodo zasebni graditelji uspeli zgraditi vseh 90 stanovanjskih hiš, kolikor se jih po programu predvideva.
Na Jesenicah so zgradili tudi samski dom Železarne in obnovili samski dom na Plavžu. Skozi mesto
J Ca*, ii n. L- grude toplovod, dela so v zaključni fazi.
Na Jesenicah se pripravljajo tudi za nadaljnjo stanovanjsko gradnjo. S pripravami za izgradnjo Centra 1 Jesenice še niso začeli, medtem ko so priprave za izgradnjo drugega centra zelo intenzivne. Prav tako še niso začeli s pripravami za gradnjo stolpičev na Koroški Beli, medtem ko so končali s pripravami za gradnjo trojčkov v Kranjski gori. Za gradnjo Stolpičev v Mojstrani morajo rešiti še nekaj zemljiških zadev, zazidalni načrti za Žirovnico in za Podme-žaklo so v izdelavi. Začeli pa bodo graditi tudi dve novi stolpnici na Jesenicah, medtem ko bo potrebno zgraditi tudi garaže pri trojčkih v Kranjski gori. D.S.
Zastave
Pred nami je praznik, 29. november, zgodovinsko pomembni da- Wk tum za nas vse. Proslavili ga bomo, praznik, ki prihaja, s pomembnimi družbenimi pridobitvami, z delovnimi zmagami, s prazničnim razpoloženjem in s tem, da bomo izobesili zastave. Plapolale bodo s stanovanj- I skih hiš in drugih objektov kot znak naše pozornosti, spoštovanja,   . 9 našega odkritega ponosa ob državnem prazniku, kot izraz in simbol naše narodne zavesti, pripadnosti in zvestobi državi in družbi, ki ji prav 29. november predstavlja zgodovinski začetek svobodnega in vsestranskega razvoja.
Krajevne konference SZDL, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije, družbenopolitične skupnosti, organizacije in druge ustanove bodo vsekakor izobesile zastave ha družbenih objektih, gospodarskih, stanovanjskih in drugih, občani pa na svojih zasebnih hišah.
Prav zato, ker je pri nas nemalo novih stanovanjskih objektov in ker je nekaj naših občanov zanimalo, kje bi si kupili zastave,' smo po naših trgovinah povprašali, kako je s prodajo državnih in republiških zastav. I
V Kranju jih imajo dovolj na zalogi na tekstilnem oddelku Globusa, v Tržiču jih vse leto prodaja tržiški Mercator, na Jesenicah jih dobite v Zarjini poslovalnici 1 (pri Klabusu), v Škofji Loki jih lahko kupite v tekstilnem oddelku Name ali po naročilu tudi v žirovski K tiketi, v Radovljici pa jih prodaja trgovsko podjetje Murka v starem delu mesta. V trgovinah so zastave vseh dimenzij, veljajo pa okoli 200 dinarjev. p>. S.
Pred nekaj leti je bilo na Francariji v Preddvoru še rodovitno polje, danes pa je zemljišče že pozidano z ličnimi zasebnimi stanovanjskimi hišami. Sezidali so jih domačini, ki so pred tem dolgo prosili za dodelitev gradbenih parcel v domačem kraju. Nekaj lastnikov hiš je tudi od drugod. Francarija je med najbolje komunalno urejenimi deli preddvorske krajevne skupnosti. Tako kot v drugih vaseh pa tudi prebivalci Francarije najbolj žele priključke za telefone in vrtec, ki so ga že začeli graditi pri osnovni šoli Matija Valjavec. (jk) -Foto: F. Perdan
Poimenovanje po 3. bataljonu
Pokljuka — Turistično društvo Pokljuka je na zadnjem občnem zboru razpravljalo tudi o razvijanju tradicij NOB in še posebej o junaškem tretjem bataljonu Prešernove brigade, ki je padel na Pokljuki sredi decembra 1943.
Društvo je predlagalo občinski skupščini, da ob letošnji proslavi, ki bo 12. decembra, poimenuje del ceste od Koprivnika do grobnic po borcih, ki so zavestno žrtvovali svoja življenja. To naj bi bila Pot 3. bataljona Prešernove brigade. Predlagajo tudi. naj ta del ceste dobi kategorizacijo ter da naj bosta začetek in konec poti označena z obeležjem.
A Ž
Turistični spominki
Kranjska gora — V soboto, 20. novembra, so v Kranjski gori s podelitvijo priznanj in petindvajsetimi pohvalami zaprli že drugi sejem turističnih spominkov. Sejem je organizirala organizacija Kompas, na sejmu pa je sodelovalo 60 razstavljavcev. Splošna ugotovitev je bila, da je bil sejem vsekakor uspešen in potreben, kajti ponudba turističnih spominkov mora biti vsekakor pestrejša in bolj kvalitetna kot do zdaj. Izredno lepa in kvalitetna je bila na sejmu predvsem kolekcija spominkov iz keramike, kolekcija preprog ter Domova kolekcija turističnih spominkov. D. S.
Pomagali Tolmincem
Kranj - Tudi delavci temeljnih organizacij Vzdrževanje in Števci kranjske Iskre so se odločili, da bod« s prostovoljnim delom pomagali pi*1' zadetim prebivalcem v Posočju. Namesto, da bi se odpeljali na sindik3'^ ni izlet, so v soboto zjutraj odšli. Tolmin. Na štabu za odpravljanj« posledic potresa so se dogovorili, o bodo pomagali in delali v vasi Dre? pri Tolminu. Iskraši so odstranjeval ruševine, kopali jarke za vodovod in kanalizacijo in pomagali gradbenih delavcem pri obnovi hiš. Dreg sK* ni med najhuje prizadetimi vasrn1, vendar so morali večino hiš temelj1 to obnoviti in jih zvezati z jekleni"1 palicami, nekaj pa tudi podreti. l>e' tošnjo jesen so postavili tudi ose" hiš, tako da bodo vsi vaščani vat*" prezimili.
r
Tupatičah, kjer je še precej kmetij, zberejo dnevnu okrog 400 litim mh (ia. Zato s<t se vaščani odločili zgraditi sredi vasi zbiralnico mleka. Prispevali so dcnui in se lotili gradnje s prostovoljnim delom. Zato upajo, da jim bosta pri dokončanju zbiralnice in notranjem urejevanju pomagala Kmetijska -udruga in mlekarna, (jk) - Foto: F. Perdan
I. E. iz Besnite: »Na cesti, pelje od starega savskega mONm proti Čirčam, je ob novi stavM klavnice ob cestišču premalo nO' sutega materiala, tako da je Pm ba samo dve uri dežja, pa imam0 celo jezero v dolžini kakšni'1 deset metrov in ki sega skoraj d" sredine asfaltnega cestišča. Pre' vej nevšečnosti je, kadar sefm srečujeta pešec in avtobus a' tovornjak, in še, to pod pogojew da je šofer toliko uvideven, d° pelje po skrajnem robu V nasprotnem primeru pa nv>ra pešec ali počakati pred jezerotk da pelje mimo vozilo ali teči pre njim s tega nevarnega in mokfs ga mesta. Lahko tudi skoči | rodo, ki sega do gležnje V,
Prava ironija pa je, da na cev1 med staro stavbo klavnice lj" nekdanjim »Standardom«, ka*' snih 30 metrov naprej leži pribm? no prav tolikšna količina gram"' za, kolikor ga na mestu »jezera* manjka. Ta gramoz pa je nop*m vila voda s ceste od sejmišča *n pred približno desetimi leti, ko Je bil neke jeseni zelo hud nalm Vsa ta leta se ga nihče ni dotpM nil. Ostaj je na mestu, kakor ga Je darovala mati narava. Cesta Je na tem mestu zelo zožena v dim zini kakšnih petnajst metrov M zelo ovira motorni promet, saj J? tu še križišče cest, nasip pa Je visok nekako 50 centimetrom pešci pa telovadimo preko
teg*
kupa že vsa ta leta.
Torej: kdo bo hitrejši? Klavnica ali Cestno podjetje?«
(ilede na vse dosedanje izku^'. nje ob razreševanju takšnih al podobnih cestnih problemov ja osebno kaj prida ne upam V rezultate tekmovanja, ki ste &a predlagali vi v imenu vseh pri*0' de tih. Vaše opozorilo je vsekaj umestno in na moč dobrodošlo l.n seveda — upoštevanja vredno nujno. Če pa se kljub mojemu Pe' simizmu začne na tistem kon<^ kakršnakoli realizacija, mi, Prl'' sim lepo, dajte vedeti. Strašan**" ljubo mi bo in za svetal zgled P"' stavim tisto podjetje, ki bo že eti' krat znalo upoštevati tudi mne nja prizadetih občanov in
ukrepalo tako, kot je treba.
Tisti občan, ki tako zelo hriM zaradi zmodernizirane slovenje ne za današnjo rabo in zlir j. izumiteljske strasti na tem P°a ročju, me je ponovno srdito 0 seval: kaj, za vse na svetu, naj \ zdaj spet predstavljam pod P',-marnim  in sekundarnim grad vom?
Moja »inštruktaža« je nasl** , nja: primarno gradivo je vse, »c'e lotno« gradivo, popolne in n
ata*
čne zbrane informacije, setyL damo gradivo pa so po dortiac izvlečki, povzetki tega primarnega gradiva. Lahko da vi še naprej uporabljate izraz povzet** a bo bolj fino, moderno in če ''"^ čete, bo/j »mestno« zvenelo, čeM boste  omejevali  na imenitnej^ sekundarno gradivo. Precej vas  bodo na sejah zijali, _ r<l> upoštevali in vam potiho prizn" vali širino vašega obzorja.
Presneto, ko bi h F inž gor «Jj del. kako po svoje zelo aktuai^. bo postal s tisto svojo Francko, mu je zbrusila, češ. le kaj
Francko, mestno!
Fani mi reci, Je
bi f