Jjfg LXVI FoStnina plačana v gotovini V LIubTTanT, v torelc, Une 2S. oktobra 19311 Stev. 246 a Cena 1.50 din Naročnina mesečno 25 Din, ca inozemstvo 40 Din — ne« deijska izdaja ce« loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Čok. račun: Ljub« ijana it 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitar« jeva ulica štev.6< Telefoni uredništva Id uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznikn Le Se danes je čas za reklamacije! Kdor ne bo vpisan v volivni imenik, ne bo smel voliti! Reklamacije ureja mestno tajništvo JRZ na Gosposvet-ski cesti 10-1. do 6 zvečer. Japonci — gospodarji kitajskih morij Skoraj brez vsakega boja je kitajski general Juhainmu predal Jaiponcem prestolnico južne Kitajske, Kanton-, ki šteje s predmestji nad dva in pol milijona prebivalcev, šangliaj so Kitajci junaško branili. Pred Nan-kingom so bili srditi in za obe strani krvavi boji. Hankov oblegajo že dolge mesece. A Kanton, ki je zdaj že dalje kakor eno leto edino kitajsko pristanišče, skozi katerega je Kitajska še mogla dobivati orožje in druge potrebščine, Kanton, ki je bil za Kitajsko najbolj važma postojanka, in ki bi jo bili morali braniti, čeprav bi povsod drugod propadli, so Kiitajci brez boja izročili svojemu nasprotniku. Izkrcanje japonskih čet v zalivu Bias nad Honkongom, prodor sikoizi komaj tega imena vredno obalno obramlbo, sunek proti Kantonu in zavzetje tega mesta z motoriziranimi četami, vse to se je zgodilo z taikšno bliskovito naglico, da se vse sprašuje, če ni izdajstvo na kitajski strani več pripomoglo k temu uspehu kakor japonska vojna tehnika. Dve stvari sta gotovi: 1. Japonci so znali zbrati pravilni trenutek za svoj udar na južnem Kitajskem in 2. maršal Čankajšek ni bil neomejen gospodar južne Kitajske. K prvi ugotovitvi je treba pripomniti, da so Japonci napadali kitajsko pre-stolniko Hankov z vedno večjimi silami — govorijo o 150 divizijah — in tako vztrajno, da so maršala Čangajšeka primorali, da je odpoklical nekaj sebi zvestih divizij z južne Kitajske in jih vrgel v obrambo Hankova. Kakor hitro so Japonci to dosegli, so izvedli svoj že dolgo pripravljeni vdor na južno Kitajsko in tudi uspeli. Glede druge točike pa imenijo, da so Japonci južookitajske generale že dolgo obdelovali z denarjem im jih omehčali toliko, da se niso držali povelj osredinje kitajske obrambe. Pa naj bo vzrok japonskega uspeha pri Kantonu ta ali oni, gotovo je to največji in verjetno tudi odločilni uispeh Japoncev v vsej več 'kot eno leto trajajoči vojni proti Čan.kaj-šekovi Kitajski. Do sedaj je bilo še vedno (mogoče upati, da se bo Kitajska upirala in da se bodo Japonci ob kitajskem zavlačevalinem odporu utrudili. Po padcu Kantona moramo končnoveljavno verjeti, da je Japonska vojaško in politično postala gospodar vzhodne Azije. Vse važine prometno-politične, trgovinske, industrijske in vojaške postojanke tistega Kitaja, ki je obrnjen proti morju in je od morja odvisen, so v japonskih rokah, čiščenje vmesnih pokrajin je vprašanje postranskega pomena. Ostali, notranjeazijski del kitajske države se bo kajpada še lahko dolgo časa upiral, če bodo Japonci sploh hoteli še dalje prodirati. Nikakor ni verjetno, da bi iz notranje Azije mogla v doslednem času priti kakšna nevarnost za japonsko oblast nad obalno Kitajsko. Japonska je svojo vojno z vojaškega stališča na Kitajskem dejansko končala v svoj prilog in na politične posledice ne bo več treba dolgo čakati. Vprašanje, ki nastaja, se danes glasi: Kako bo Japonska svoje vojaške uspehe politično v.novčila? Ko so Japonci lansko leto zasedli Naniking, so maršalu Čainkajšeku poslali mirovne pogoje, ki so bili isti, kot so jih stavili v začetku sovražnosti, namreč odpoved vsake zveze s sovjetsko Rusijo, prijateljstvo in sodelovanje z Japonsko. Kitajska je odgovorila, da mirovnih pogojev ne sprejme in da se bo borila do zadnjega dilha za svobodo svoje zemlje. Nato je japonska vlada dine 16. januarja 1938 uradino razglasila, da bo vojno na Kitajskem nadaljevala do popolnega zloma kitajskega odpora in sedanjega kitajskega režima. Ali japonski mirovni pogoji še danes veljajo? Ali velja sklep, da je treba borbo nadaljevati do popolnega podjarmljenja vse Kitajske? Na Japonskem so mnenja deljena. Vojaški krogi so za borbo do skrajnostnih meja Zmerni krogi, med katere je spadal tudi nedavno odstopivši zunanji minister general Ugaki, pa se zadovoljujejo z odstranitvijo Čankajšeka in njegovega režima, nakar bi pod japonskim vodstvom ustanovili novo osrednjo kitajsko vlado, ki bi sprejela japonske pogoje, da obrne hrbet sovjetski Rusiji in da odslej prijateljsko sodeluje z Japonsko. Prvi bi radi podjarmljeni Kitajski vsilili japonsko oblast, drugi bi rajši poskušali pridobiti si prijateljstvo premaganega kitajskega naroda. Daines ne vemo, katera struja bo zmagala, toda zgodovina uči Japonce, da 400 milijonskega kitajskega naroda ni mogoče zavojevati, kot se zavojuje pol divjaška kolonija, še manj pa ga obvladati, kadar bo nastopilo mirnejše življenje, ko se bodo morale armade vrniti domov. Odločitev bo brez dvoma padla po zavzetju kitajske prestolnice Hankov, ki je zdaj samo šc vprašanje kratkih dni. Pa naj bo odločitev takšna ali takš-na skrajnostna ali bolj miroljubna, trenutno je japonski uspeh na Kitajskem, ki se da primerjati samo še z vdorom mongolskih kanov pred Polkovnik Beck k Hitlerju Borba za usodo podkarpalskih Rusinov na višku Varšava, 24, oktobra. TG. Poljski tisk še vedno zelo obširno piše o diplomatski ofenzivi poljske vlade glede bodoče pripadnosti Podkarpatske Rusije in za skupno mejo med Poljsko in Madžarsko. Poljski tisk vedno bolj jasno izraža osnovna načela poljske politike. Medtem ko Poljska glede Čehov nima nobenih zahtev več in so njeie težnje z zasedbo tješinskega o.zemlja nasičene, je poljska vlada, če smemo verjeti pisanju poljskega tiska, mnenja, da naj bi se Slovaki nikakor ne vezali na Čehe in ustanavljali neko zvezno državo,, marveč, da naj postanejo samostojna država, ki bi jo Poljska vzela po,d svoje varstvo. Glede Podkarpatske Rusije pa poljska vlada slejkoprej vztraja na 6taliču, da je treba to deželo prepustiti Madžarom, da jo zasedejo. Iz Romunije se poljski zunanji minister Beck ni vrnil tako nevoljen, kakor soi nekateri inozemski listi poročali. Poljski listi naglašajo, da R"™!1' nija nikakor ni suhoparno odbila predlogov, ki jih je razvijal zunanji minister Beck, marveč da se je več ali manj izgovorila na staliče, ki ga bo zavzela Nemčija, češ da Romunija noče ničesar storiti, kar bi ne ugajalo nemški zunanji politiki na ozemlju češkoslovaške republike. V tej zvezi se je te dni razširila vest, da hoče zunanji minister Beck osebno k Hitlerju v Berchtesgaden, da mu sam osebno obrazloži razloge poljske viade, zakaj se tolikanj zavzema za skupno mejo z Madžarsko in s tem za odstop Podkarpatske Rusijo Madžarom. V sobo,to je bil poljski veleposlanik v Berlinu Lipski pri maršalu Gor in g u. Sicer ni uradno znano, kaj sta oba državnika obravnavala, toda toliko je prišlo v javnost, da je Lipski sprožil misel o sestanku med Hitlerjem in zunanjim ministrom Beckom in da je ta predlog bil ugodno sprejet od nemške strani. Poljaki trdijo, da je sedaj vse odvisno od stališča, ki ga bo zavzela Nemčija. Če nemška vlada izpove, da ji je vseeno, kaj se zgodi s Podkarpatsko Rusijo, potem tudi Romunija ne bo delala večjih ovir in Poljska ter Madžarska bi mogli potem s svojimi lastnimi sredstvi razpolagati s Podkarpatskimi Rusini ter doseči skupne meje med obema državama. V poljskem zunanjem ministrstvu «o ves dan dolgi posveti med vodilnimi diplomati. Pasebno dolg je bil razgovor med Beckom in grofom Lu-' bienskim, ki se je vrnli z Budimpešte ter je svojemu predstojniku Becku poročal o svojih razgovorih z madžarsko vlado, kakor tudi o svojem razgovoru s poljskim poslanikom v Belgradu Dem-bickim, ki je obrazložil stališče Jugoslovanske v 1 a d e do padkarpatskega vprašanja. Kdo je za Rusine — kdo proti njim Budimpešta, 24. oktobra. TG. Spor med Češkoslovaško in Madžarsko glede usode Podkarpatske Rusije se bliža svojemu višku, tako paroča tukajšnji dopisnik »Neue Zurcher Zeitung« svojemu listu v Švico. Borba za Podkarpatsko Rusijo postaja čedalje hujša in njen obseg vedno večji. Po tukajšnjih poročilih je sedaj pojožaj naslednji: Poljska in Italija se zavzemata za popolno priključitev Podkarpatske Rusije k Madžarski, Francija in Anglija — v kolikor ti dve državi v srednji Evropi še sploh prihajata v poštev — se izražata za to, da ostane Podkarpatska Rusija pri Češko- Slcivaškl. Romunija si je pridržala odločitev, čeprav bi rajši zagovarjala stališče, da naj ostane vse pri starem, vendar pa veže svoje stališče na onega, ki ga bo zavzela Nemčija. Nemčija sc še ni končnoveljavno izrazila. Njej bi bilo ljubše, če ostane Podkarpatska Rusija v Čcško-Slovaški, toda zaradi 700.000 Rusinov se ne mara spreti s prijateljsko Poljsko, ki ji je toliko na tem, da doseže skupne meje z Madžarsko. Vendar pa je Nemčija do sedaj prepustila Poljski, da svoje zahteve sama zmagoslavno uveljavi pri vseh državah, ki imajo kaj govoriti, predvsem v Romuniji. Ostale države ne kažejo mnogo zanimanja za to vprašanje. Poljska in madžarska vlada sta zato odločeni, da bosta svojo borbo za dosego skupnih meja nadaljevali do končne zmage, Tudi o Litvi in Pomoriti ... Pariz, 24. okt. b. Na vesti, da bo poljski zunanji minister Beck v najkrajšem času odpotoval v Berlin, piše »L'Oeuvre«, da Ivo pri tej priliki bržkone izpopolnjena izjava o neiiapadanju iz leta 1S34 s preciznim aktom o vprašanjih, ki intere-sirata obe državi, to je o Gdansku in o Litvi. Poljski postaja jasno, da se Nemčija ne more odreči hodniku, da pa hočo dati Poljski protiusluge, ker se zaveda, da tako velik narod mora imeti izhodišče na morje. Vse kaže, da odhaja Beck zato v Berlin, da spremeni zamljepisno karto Evrope. »Temps« piše v uvodniku, da hoče Beck prepričati Hitlerja o potrebi poljsko-madžarske meje z izgovorom, da bi mogla biti Podkarpatska Rusija prcclstraža Sovjetski Rusiji. Madžarski odgovor Praga. 24. oktobra, c. Češkoslovaški zunanji minister Chalkovsky je danes poročal predsedniku vlade o vsebjni madžarskega odgovora, ki je da- nes prispel iz Budimpešte in ki ga je prinesel poseben kurir. Na tem sestanku je bilo sklenjeno, da naj osrednja vlada v Pragi takoj povabi v Prago vodilne člane slovaške in podkarpatske vlade. Na širši vladni seji ob navzočnosti članov teh dveh vlad bo nato sestavljen odgovor na zadnjo mo-džarsko noto. S češkoslovaške strani l>o tako to že peta nota, ki bo obsegala češkoslovaške predloge madžarski vladi. Govorilo se je, da bi se naj češkoslovaška in madžarska delegacija sestali jutri, v torek, k neposrednim pogajanjem. Sestanek bi so naj vršil na Dunaju. Povsem torej izgleda, da je madžarski odgovor tak, da neposredna pogajanja še niso mogoča. Četrti čst. predlog Budimpešta, 24. oktobra. AA. Havas: Iz do-bro obveščenih madžarskih krogov se izve, da je češkoslovaška vlada pripravljena ustreči v veliki meri madžarskim zahtevam. Po informacijah, dol* ljenih v teh krogih, se lahko reče, da ustreza četrti češkoslovaški predlog približno 80% madžarskih teritorialnih zahtev in približno toliko od« etotkov madžarskih zahtev na narodnostni osnovi. Za sedaj se nič točnega ne ve o koncesijah, ki bi jih morala storiti Madžarska, vendar pa se zdi, da bo morala Madžarska odnehati od zahteve, da se mora Bratislava vrniti Madžarski. Kar se tiče Podkarpatske Rusije, se tudi zdi, da so merodajni madžarski krogi opustili nadaljnje^ postavljanje zahtev, da se ustanovi skupna madžarsko-poijska meja. Po informacijah iz imenovanih madžarskih krogov bi se lahko sklepalo, da bodo o tem vprašanju razpravljali šele kasneje. Po drugi strani pa Izjavljajo v teli krogih, da Madžarska ne bi mogla jamčiti bodočih češkoslovaških meja, dokler Podkarpatska Rusija ne bo sama odločila o svoji usodi. Japonski po goji Odstop Čankajška - Prelom s Sovjeti - Sodelovanje Tokio, 24. okt. TG. Visoka japonska osebnost, ki pripada zmernejši struji in ki lahko govori v imenu vlade, je inozemskim časnikarjem izjavila, da je po zasedbi Hank°va mogoča končnoveljavna ureditev kitajsko-japonskega spora na sledečih osnovah: 1. Maršal Čankajšek, poveljnik kitajske oborožene sile, ki se bori proti Japoncem, mora odstopiti. Na njegovo mesto in na čelo nove kitajske vlade bi prišla kitajska osebnost, ki stoji že danes v prvih vrstah in ki so jo Japonci že imenovali kot bodočega predsednika kitajske vlade, s katero bi se japonska vlada rada pogajala o miru in o bodočem sodelovanju med obema državama. 2. Kitajci morajo prekiniti vsako zvezo s sovjetsko Rusijo in s komunistično internacionalo (Koniinternoj ter se z Japonci združiti v proti-komunistično zvezo. 3. Nova kitajska vlada mora z japonsko vlado v prijateljskem duhn sodelovati na vseh skupnih področjih. Vse naročnike »Slovenca« vljudno prosimo, da ne nakazujejo nikake naročnine za časopise na starih položnicah, ki so bile veljavne za »Ponedeljskega Slovenca«. Posebnega čekovnega računa za »Ponedeljskega Slovenca« ni več, zato Poštna hranilnica vsa taka nakazila zavrne. — Naročnino za »Ponedeljskega Slovenca« nakazujte na položnicah »Slovenca«, št. ček. rač. 10.650. Uprava »Slovenca«. bo nova ustava češko-slovaško-rusinske republike Praški tisti objavljajo osnove nove državne oblike Praga, 24. okt. A A. Štefani: Lista »Narodny Politika« in »Narodni Listy« objavljata članka o preosnovi ustave, s katero se zdaj v Pragi bavijo. Državna oblika bo ostala ista, to je demokratska parlamentarna republika z razdelitvijo državnih oblasti v zakonodajno, izvršno in sodno. Parlament bo ostal še naprej, čeprav številčno šibkejši, izvršno oblast bo imel predsednik republike, medtem ko bodo upravne posle opravljale samoupravno oblasti s podporo osrednje vlade. Kar se tiče razdelitve oblasti med tri samoupravne vlade in sicer češko z nioravsko, slovaško in podkarpatsko-rusko, bo imela vsaka samostojna pokrajina svoj lastni zbor. V potrebi bodo vsi trije zbori tvorili narodno skupščino, ki bo izglasovala državne zakone. Skupna narodna skupščina bo imela 200 članov, od katerih jih bo odpadlo 140 na Češko in Mornvsko, 50 na Slovaško in 10 na Podkarpatsko Rusijo. Poleg te skupščine se bo usta- novil skupni senat s 24 člani, v katerega bo vsaka posamezna pokrajina poslala po osem članov. Osrednjo vlado bodo tvorili predsednik, podpredsednik in trije ministri za skupne državne posle in sicer minister za zunanje zadeve, minister za narodno obrambo in minister za finance. Češki in moravski zbor bo volil vlado z osem ministri, slovaški vlado s pet, a rusinski zbor vlado s tremi ministri. Predsednik republike, ki ga bo izvolila narodna skupščina, bo imel isto oblast kakor poprej. Dosedanji način volitev v nnrodno skupščino, s katerim se vsa oblast prenaša na politične skupine, bo ukinjen, a na njegovo mesto bodo vpeljane splošne volitve, vendar pa na temelju osebne večine, to se pravi, da bodo volivci glasovali za posamezne osebnosti in ne za politične stranke, a narodni poslanci bodo odgovorni neposredno volivcem, no pa svoji stranki. davnimi stoletji, tako velik, da bo spremenil obraz vzhodne Azije in Japonski dal popolnoma novo svetovno - politično in svetovno-gospodarsko veljavo. Kako l»o Japonska svoj vojaški uspeh izkoristila na političnem polju? To je odvisno od tega, če in v kolikšni meri bo japonsko cesarstvo našlo v sebi notranje sile, da počasi zlomi in si prilagodi vse nacionalne ovire, ki se mu kopičijo na poti po najstarejši kulturni zemlji zgodovine. Na Kitajskem je zavrelo mogočno nacionalno gibanje. »Novo življenje« se imenuje. Četudi bi čankajšek nekega dne moral izginiti in četudi bi prenehale zveze s sovjetsko Rusijo in bi Kuomiintnng izgubil svojo veljavo, bodo nacionalne ovire vedno zadosti močne, da bodo preprečile ali vsaj sprečevale utirditev tuje nadoblasti. Velika nevarnost je tudi, da se bodo tu in tam po tem ogromnem kitajskem ozemlju, kjer izginjata red in disciplina, ustanavljala komunistična središča, ki bodo na pobudo sovjetske Rusije postajala iz-hodiče revolucionarnih gibanj in protijapon-sfcega delovanja. Danes mnogo bolj kot poprej je Kitajska, ki je po duhu svoje civilizacije komunizmu tuja, izpostavljena komunistični nevarnosti, zato ker je politično in socialno razik rojena. Toda to so le notranje težave, ki čakajo Japonce. V primeru z njimi so težave, ki bodo izvirale iz zadržanja velesil, za enkrat malenkostne. Danes je vse tiho in nobeno izmed velesil se tako rekoč ni ganila. Toda kako dolgo bo tako ostalo? Slabotnost velesil, ki je danes preočitna, da bi o njej govorili, ne bo vedno trajala. Japonska si trenutno zaradi tega ne dela velikih skrbi. Postala je neomejen gospodar vzhodne Azije in ima proti sebi samo onega velikega nasprotnika: ne velesile in njihove protestne note. ampak 400 milijonov Kitajcev. ki jih Japonska hoče prevzgojiti v svo-jctm sanislu in jih podrediti svojim koristim. _ Japonska bi se radevolje odpovedala zamisli, da ustanovi na Kitajskem sebi vdano vlado »fantomov« in bi rada pristala, da se ustanovi močna enotna osrednja kitajska vlada, ki bi zajela pod svojo oblast tudi sedanji »začasni kitajski vladi« v Pekingu in Nankingu, ki ju je japonska vlada na hitro roko organizirala, ko je ti mesti zavzela. S to novo, osrednjo kitajsko vlado, bi se Japonska potem pogajala za premirje, za mir in za bodočo obliko sodelovanja. Pod »sodelovanjem« Japonska nikakor ne misli, da bi morala Kitajska postati podložna država. Ne, Japonci bi se zadovoljili z vlado, ki bi lojalno pobijala sovraštvo Kitajcev proti Japoncem in bi pristala na to, da postopata Kitajska in Japonska na gospodarskem polju složno. Japonska ne želi nobene podrejenosti Kitajske, ampak le prostovoljno prijateljstvo in prostovoljno odpoved načrtnega plemenskega sovraštva proti Japoncem. Glede stališča nove kitajske vlade, kot jo želi Japonska, do sovjetske Rusije, je jasno, da bi se morala Kitajska priključiti proti-koinunističnemu paktu in svojo zunanjo politiko temu primerno preurediti. Ista osebnost je nadaljevala, da so Japonci sedaj pripravljeni, da Kitajcem pokažejo svojo zmernost. Japonci bi se odpovedali vsaki vojni odškodnini. Razume se, da bi morala Japonska še nekaj časa pustiti svojo oboroženo silo na kitajskih tleh, predvsem za varovanje velikih prometnih potov in da se zavaruje proti morebitni obnovitvi protijaponskega zadržanja kitajskega ljudstva, vendar pa bi bila Japonska pripravljena hitro zmanjšati svoje vojaške posadke in svojo oboroženo silo počasi umikati s kitajskega ozemlja, kakor hitro bi se utrdil novi kitajski režim. Japonska bo seveda ščitila vse koristi, ki pripadajo tujim državam. Od velesil pa bo zahtevala samo to, da priznajo »posebne interese, ki jih ima Japonska na Kitajskem«. čankajšek pripravljen Honkong, 24. okt. b. Po najnovejših vesteh je maršal Čankajšek pripravljen podati ostavko na svoj položaj, tako da bi se lahko pričela pogajanja z Japonsko za premirje. Maršal Čankajšek se je z letalom pripeljal v Hankov, ker hoče osebno prevzeti vodstvo nad elitnimi četami, ki jih hoče za vsako ceno rešiti. S pomočjo to ar- Zagrebška vremenska napoved: Hladneje. Zemunska vremenska napoved: Hladneje bo na severni polovici, zlasti v zapadnih krajih. Pretežno vedro z jutranjo meglo v zapadnih krajih in v Primorju. Oblačno bo v ostalih delih državo, kjer bo ponekod tudi dež in sneg. Prilično vedro bo tudi na skrajnem jugu. Dunajska vremenska napoved: Nobenih bi« stvenih izpreinenub. made, ki naj bi bila jedro novi organizirani vojski, namerava voditi pozneje nadaljnjo borbo proti Japonski. že pogajanja? Hongkong, 24. oktobru, c. Iz zanesljivih vi-rov se je izvedelo; da so se v llougkongu začela mirovna pogajanja med Kitajsko in Japonsko. V imenu kitajske vlade se pogaja z japonskim zastopstvom VVangčingvcj, voditelj zmernega krila stranke koumintang, Wang bo baje uspel zato, ker mu je''.japonska vlada postavila mnogo zmernejše predloge. Japonska vlada je to storila po posredovanju Italije in Nemčije. Nemško in italijansko vlado pa je podprla v posredovanju Velika Britanija, če se pogajanja posrečijo, teduj bi se maršal čangkajšek umaknil v notranjo Kitajsko. l'o drugih vesteh pa je baje maršal čangkaj.šek še zmeraj gospodar političnega položaju in mu je stranka in vlada pokorna. Pri Kantonu Kanton. 24. okt. e. I'ožar v mestu še zmeraj traja. Zgorela so vsa večja in važnejša poslopja. Vse mesto je v ruševinah. Proti Kantonu plovejo japonske vojne ladje.. Prav tako so tudi v Hankovu Kitajci podminirali vsa največja poslopja in javne zgradbe. Inozemcem so dali 24 ur časa, da se izselijo iz podminiranih stavb. Pri Hankovu Hankov, 24. okt. AA. Reuter: Kitajske oblasti so podminirale vse japonske hiše v Hankovu. Kakor je znano, je večidel zgradb, ki so last Japoncev, prav blizu evropskih koncesij. Neka zgradba je oddaljena celo samo 7 m od angleškega konzulata. Kitajske oblasti so obljubile, da bodo evropske državljane obvestile 24 ur preden bodo zažgale mine. Včeraj so opazili eksplozije in raz-streljevanje zgradb na otoku Sametn. Danes zjutraj sta se dogodili dve strahoviti eksploziji, dim in ogenj se vidita že od daleč. Japonske čete so nadaljevale s svojim prodiranjem ter so danes zgodaj zjutraj zavzele Kikjateu, ki je 30 milj pred Hankovom. ivni letak dr. Kramerja iz katerega se zrcali značaj voditelja slovenske JNS »Jutro« vsekakor še ne prenese, da bi odkrilo govorilo o JNS in njeni zvezi z dr. Mačkom. .Jntro«: je pač časopis in kar napiše, ostane in se lahko zavrača. Zato je dr. Kramer izdal letak, v katerem skuša razložiti, kaj ga je nagnilo do tega, da je sklenil tako zvezo, ki jo proti vsemu, kar je on doslej bil in govoril. Da ne bo »Jutro« nam očitalo hudobije ali natolcevanja, poglejmo, kaj oh tem letaku pravi o njegovem izdajatelju dr. Kramerju njegov večletni sodelavec Adolf Ribnikar. V svojem »Večerniku« piše: Senator, dr. Albert Kramer je izdal volivni letak, v katerem opisuje, kako je prišlo do tega, da se je JNS znašla na dr. Mačkovi listi. Dr. Kramer tudi še v tem letaku informira javnost tako, da jo on bil povabljen na sodelovanje, čeprav jc žc uopohitno dognano, da je prišla iniciativa od slovenske JNS. Nadalje dr. Kramer tudi v tem letaku zamolčuje, da je postal iz u n i t a r i s t a f e d e r a 1 i s t. Za dr. Kramerja zelo karakterističen je na letaku tudi tale pnsus: Na opozicijski listi se liodo sedaj skupno borili predstavniki raznih političnih prepričanj in celo raznih svelovno nazornih gledanj: v skupni borbi se bodo naučili drug drugega spoštovati in upoštevati pošteno voljo dosedanjega nasprotnika. Že v tem je velik moralni dobiček. Kdor je imel kdaj opraviti z dr. Kramerjein, ve, da dr. Kramer še svojih n a j o ž j i h somišljenikov n i nikdar spoštoval in upošteval, če ne bi bilo to v skladu z njegovimi političnimi ambicijami, in če piše sedaj o moralnem dobičku v tem pogledu, piše to le zato, ker bi moralni dobiček le on rad imel, drugi pa pri dr. Kramerju tega dobička sploh ne morejo najti. Dr. Kramer je dnsedaj še vsakogar razočaral, ker sc jo na žalost izkazalo, da je njemu vedno bilo le za njegovo p o 1 i t i č n e ambicije, ne p a za s t v a r. Zato je lahko šel preko vse morale, da se je čez noč prelevil iz unitarista v fedrra-lista ter da jc lircz Skruplov pustil na cedilu tiste, lmredy napoveduje diktaturo m Madžarskem Budimpešta, 24. oktobra, b. Vladno glasilo »Fiiggetlenszek« napoveduje, da se bodo zgodile v kratkem velike notranje politične spremembe, ki bodo uvedle avtoritativni fuhrerski režim pod vodstvom regenta Horthyja. Narodu je potrebna notranja obnova, ki se mora izvesti v petletnem načrtu in ki naj služi vojnemu duhu, kajti za vojno je treba doprinesti vse žrtve, ki jih bo domovina zahtevala. Pisec članka je sam ministrski predsednik I m r e d y , ki zahteva uresničitev krščanske pravičnosti in borbo proti onim, ki razdružujejo Dr. Beneš — profesor v čikagu London. 24. oktobra. A A. CTK: Bivši predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš je dal dopisniku »Sunday Chronicle« izjavo, v kateri je liiell drtigini dejal, da rJn zelrt1 Vitrujen. iti dri niti' je potreben počitek in mir, kar bo najbrž našel v »liki Britaniji. »Moram' poaabltf- na preteklost in misliti na prihodnost«, je med drugim dejal Beneš. »Sedaj sem zasebnik in zato mislim edino-le na svojo bodočnost. Nemogoče ini je govoriti o političnih dogodkih bližnje preteklosti. V trenutku, ko sc bodočnost Češkoslovaške in usoda države nahajata v rokah zakonite vlade, bi mogel edinole prerok povedati vnaprej, kaj se še bo in kaj se ne bo dogodilo. Hvala Bogu, da sem samo telesno utrujen. Uredil sem svoje zasebne zadeve, da bi mogel v tujini ostati čim dalje, dokler bom to smatral za potrebno.« Dr. Beneš noče dajati nobenih političnih izjav, niti noče dajati kakih političnih proglasov v Veliki Britaniji, a prav tako ne namerava tega storiti tudi v ne Združenih državah. Posebno v Londonu bo ostal zvest svojemu sklepu, da ne bo govoril o politiki. Beneš je poleg tega izjavil zastopnikom angleškega časopisja, da se ni sestal z nobeno angleško politično osebnostjo, pritrdil pa jc vprašanju, če je sprejel mesto profesorja na čikaški univerzi. Na vprašanje, če bo ostal teden ali dva v Veliki Britaniji., je dr. Beneš odgovoril, da bo odpotoval, čim se bo čutil spet sposobnega za delo in ko ne bo več čutil oosledic Dreatanili najiorov. ' Izjava slovaškega ministra Košicc, 24. oktobra. A A. ČTK: V času slovaških manifestacij v Košicah je minister Čer-mak izjavil med drugim sledeče: Mi hočemo živeti v sporazumu z vsemi sosedi, toda noben sosed nc sme od nas zahtevati žrtev, ki bi pomenile okrnite* slovaškega organizma. Priznamo, da je treba slovaške mej« popraviti, toda narodnostno čista mesta na slovaskem ozemlju, kakor so Trebišov, Košire, Lučenec, Ljevice in Nitra pripadajo Slovaški, ter jih zato ne moremo prostovoljno odstopiti nikomur. Nastopi proti Židom v Pragi Praga, 24. oktobra. A A. DNB. V noči od sobote na nedeljo je poskušala skupina 15 oseb v notranjem meslu pometati Žide iz kavarn. Policija je preprečila nerede in zaprla vseh 15 oseb. Volitve v francoskem senatu Pariz, 24. oktobra. AA. Havas: Notranje ministrstvo je objavilo naslednjo statistiko o včerajšnjih volitvah v senat. Republikanska demokratska unija 27 mandatov, republikanska levica 10 mandatov, neodvisni radikali 9 mandatov, radikalni socialisti 41 mandatov, republikanski socialisti 4 mandate, socialistična republikanska zveza 2 mandata in socialisti 4 mandate. Radikalni socialisti so izgubili 6 mandatov, neodvisni radikali t mandat, in republikanski socialisti 4 mandate. Pridobili pa so: ;?cialisti 1 mandat, socialistična unija 1 mandat in republikanska zveza 9 mandatov. Ausini organizirajo svojo samostojnost Ožhorod, 24. oktobra, b. Včeraj jc imela pod-karpatska vlada svojo tretjo sejo od obstoja. Na seji so ministri proučili poročilo Pačinskcga o napredovanju pogajanj z Madžarsko. Razen tega je vlada sprejela uvedbo jubilejnega koledarja v državi. Naknadno je bilo sporočeno tisku, da vlada podkarpatske Rusije apelira na vse ljudstvo, da narod v razrede in jih hujskajo na borbo. Socialna pravičnost, država in delo. morajo biti v središču te nove politike. Ministrski predsednik napoveduje najbujšo borbo proti lakomnosti. Odstraniti je treba vse tuje zajedavce, Na vodilnem položaju stoji lahko samo en mož in to je regent Horthy, za katerim morajo strumno iti vsi Madžaii. V zunanji politiki so minuli časi, ko jc en del madžarskih voditeljev ljubimkoval z eno, drugi del pa z drugo stranjo. Odslej bo na Madžarskem samo vlada dela, reda, discipline, vere in avtoritete. v armadi in upravi in da čuva domovino vseh napadov. Dalje je bilo sklenjeno, da bo vlada vzpostavila poseben nemški oddelek, ki bo vodil skrb za nemške šole ter ostale nemške ustanove v podkarpatski Rusiji. Osebne novice Belgrad. 24. oktobra. AA. Z odlokom ministra za socialno pol i 1 i ko in narodno zdravje so bili postavljeni za uradniške pripravnike v obči bolnišnici v Ljubljani sledeči: tej priliki se je Živkovič kot nosilec avtoritativnih režimov v naši državi predstavil kot velik borec za demokracijo. Dejal je, da se bo vodila načelna borba proti fašizmu. Po tej Živkovičevi izjavi obstoji samo nevarnost, da se armada šefov in prvakov, samih borcev za demokracijo, ne bo stepla med seboj za vodstvo in prvenstvo. Zaradi izstopa glavnega ideologa stranke iz hrvaške JNS stranka ne bo mogla jiovsod postaviti svojih kandidatov, čeprav jih ima ta stranka v izobilju. Doslej se je na Hrvaškem prijavilo samo 5 kandidatov, in to dr. Auer, Matica, Karlo Ko-vačevič, Vizir in dr. Novakovič. Dr. Maček je s svojim sporazumom z JNS dosegel to. da mu sedaj JNS vrača vse ljudi, ki so ga v najtežjih trenutkih zapustili iu zatajili. Knez namestnik na Brdu Kranj, 24. oktobra. A A. Danes zjutraj ob 9 sta Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle in knegK nja Olga prispela v Kranj. ilemška odlikovanja Belgrad, 24. oktobra. AA. Vodja rajha Adolf Hitler je odlikoval dr. Vekoslava M i 1 e t i č a , ministra na razpoloženju, z redom velikega križa nemškega orla, a Draga Ulago, šefa strokovnega oddelka v ministrstvu za telesno vzgojo, pa z redom križa nemškega orla druge stopnje. Pri izročitvi teh odlikovanj je nemški poslanik na našem dvoru von Heeren priredil v poslaništvu kosilo. ' Nov poslanik v Braziliji Selgrad, 24 okt. AA. V imenu Nj. Vel. kralja, z ukazom kr. namestnikov je bil na predlog predsednika vlade in zunanjega ministra premeščen Fran jo C v e t i š a r , izredni poslanik in opolnomočeni minister 2-2 pri poslaništvu v Santiagu, za izrednega poslanika iu opolno-močenega ministra 2-2 pri kr. poslaništvu v R i o de J a n e i r o z Braziliji. Spremembe občin Belgrad, 24. oktobra, m. Kr. namestniki 60 na predlog notranjega ministra dr. Korošca podpisali ukaz o izločitvi krajev Bečje, Gornja Brezova, Lončarjev dol in Žigaraki vrh iz občine Sevnice in priključitvi k občini Blanca v brežiikep-okraju. riadaljni kandidati JRZ Okrajna organizacija murskosoboškega okraja je določila za svojega kandidata pri poslanskih volitvah odvetnika g. Bajleca Franca. Delegati črnomeljskega okraja so soglasno izvolili za poslanskega kandidata dr. Jure Koceta, bivšega poslanca, za namestnika pa g. Nemanjiča Jožeta, posestnika v Zlebeju in župana občine Metlika ojkolica. Okrajna organizacija JRZ v Krškem je soglasno določila za kandidata pri volitvah ministra dr. Miha Kreka, za njegovega namestnika inž. Likarja| župana v Kostanjevici. Nova politična skupina nemške in madžarske manjšine Zagreb, 24. okt. b. V političnih krogih govore, da namerava zagrebški advokat dr. M. Kozjak vložili svojo vsedržavno listo, ki bi bila na čisto narodno-socialističnih temeljili. Dr. Kozjak se bo predvsem potrudil, da dobi za svoj pokret Nemce in Madžare. Poleg tega bo skušal od Mačka ločiti one elemente, ki so proti levičarskim vplivom v dr. Mačkovi politiki. Dr. Kozjak upa, da ga bo podprl tudi Boža Maksimovič, ki bo sličen pokret pričel v Srbiji. Zaenkrat zagrebški politični krogi na napore dr. Kozjaka precej skeptično gledajo- Poziv k volivni abstinenci V soboto zvečer je zagrebški tednik »Ne-zavisnost« izšel v posebni izdaji, katerega glavna vsebina je v pozivih, naj se narodno zavedni Hrvatje volitev 11. decembra ne udeleže. Glavni člapfsk ima,naslov: ».Sporazum Maček-^-Jevtič ja izdajstvo državnopravnih načel dr. Ante Starčevi«^«. Naf,9 ivl.ist, objavlja sporazum med SDK, zdruzeno opozicijo 'in JNS in pravi med drugim: »Boško Jevtič pravi v deklaraciji, da ga skrbi bodočnost državo! Kako vendar more to državo reševati z dr. Mačkom, če ga je še včeraj obtoževal kot protidržavni element! Ali se ne spominjamo, da je ob volitvah 1. 1935 Jevtič govoril: kdor glasuje za dr. Mačkovo listo, glasuje za Janka Pusto? Danes pa sta ta dva politika na isti črti... Naš hrvatski narod za dr. Mačka ne bo glasoval. Glasovi vseh tistih zavednih Hrvatov, ki se ne udeleže teh volitev, so glasovi protestov zoper tako politiko dr. Mačka. — Hrvatski nacionalisti, ne dajte glasov tistim, ki so na isti politični črti z Bogoljubom Jevtičem. Mi smo se dosti zanašali na dr. Mačka, pa smo se hudo goljufali. Sedaj smo prišli na to, da noben hrvatski nacionalist ne more kandidirati na dr. Mačkovi listi, Jevtič pa more. Strašna je ta ironija! Vsakemu poštenemu Hrvatu grozi tako imenovana »seljač-ka zaščita«, da ga bo ubila, ako pride v vas agi-lirat za ideale Ante Starčeviča, zato pa je Bogoljubu Jevtiču in njegovim tovarišem svobodna po hrvatskih vaseh vsaka agitacija za JNS.« Kandidati na Mačkovi listi V Sarajevu bo na dr. Mačkovi listi kandidiral dr. Šutej, ki je tam kandidiral že pri volitvah leta 1935. Tudi v Toniislav gradu bo ponovno kandidiral. Adam Pribiževič bo kandidiral v VuSitrnu. Njegov namestnik bo sodnik Dimitrij Živanovič. »Obzor» poroča, da bo v Mariboru na listi dr. Mačka kandidiral dr. Vekoslav Kukovec, kot njegov namestnik pa Avgust Reissmann. Ljubljana za poskus v temf Ljubljana, 24. okt. Nocoj je bila prva poizkušnja, kako zatemniti Ljubljano, kar naj bi se korenite izvedlo v primeru vojaškega, zlasti letalskega napada, ftcer trdijo na pr. angleški in ameriški strategi, da bi bilo v primeru vojne bolje vso deželo razsvetliti, ker bi bila sovražna letala prej zbegana, kakor zatemniti, toda v Sloveniji, dokler ni popolnoma elektrificirana. ne kaže za take vaje drugega, kakor zatemniti Ljubljano. Ta prvi poskus se je do 7. ure le delno posrečil. Ugasnila je vsa cestna razsvetljava, po poslopjih so pogasili vse luči, Grad je bil zavit v temo, da je bil tako, kakor so ga bili vajeni gledati naši predniki pred komaj slo leti, toda sem in tja je bil le kakšen »izdajalec«, ki je sovražnim letalom s svojo lučko in razsvetljenim oknom dopovedoval, kje leži Ljubljana. Sicer pa je bil pogled nn zatemnjeno Ljubljano, na temni Grad, na na videz izumrlo mesto res nekaj posebnega, česar Ljubljančani nismo vajeni. Še en nauk nam je dala današnja noč: tolikokrat zabavljamo čez mestno cestno razsvetljavo — nocoj, ko je nimamo, smo šele spoznali, kako zelo bi jo pogrešali, če je ne bi bilo. Saj je že pogled na razsvetljeno Ljubljano n. pr. z Grada ali z Bellevue res nekaj edinstveno veličastnega. Zanimiv je bil tudi pogled na Jugoslovansko tiskarno z Zmajskega mosta. Naša tiskarna je eno največjih industrijskih podjetji v LJubljani in je zelo navezana na nočno deio. Tudi nocoj 6iuo delali s polno paro, toda če bi kak tujec prišel čez most in zagledal mrko silhueto naše tiskarne, ne bi mogel sklepati, da se za temi stenami dela in še kako dela. Zastrnltvv vseli oken v Jugoslovanski tiskarni naj bi služila redkim nemarneženi v zgled, kako se je treba braniti, ravnati po na-' vodilih obrambe, če bi šlo zares. Konferenca zaupnikov tekstilnih delavcev Knezoškof dr. Tomažič blagoslavlja novo kmetijsko šolo v Rakičanu. Murska Sobota, 24. oktobra. Slovenska Krajina je v nedeljo končno dočakala dan, ki bo važen mejnik v razvoju njenega gospodarstva. Slovesno je bila odprta lepa in vzorna banovinska kmetijska šola, iz katere bo v prihodnjih letih začel prihajati kmečki naraščaj, ki bo po najnovejših izkušnjah in izsledkih delal na svoji lepi zemlji, katera je preživljala že toliko rodov naših Krajincev. Kako živo se je vse prebivalstvo teh okrajev zavedalo pomembnosti tega dneva, najlepše dokazuje slovesnost sama, ki se je začela že v Murski Soboti, kjer 60 z vseh hiš visele zastave. Od blizu in daleč so prihiteli Krajinčani v Mursko Soboto k slovesni sv. maši, katero je daroval lavantinski škof dr. Ivan Tomažič. Velika cerkev je bila nabito polna. Pred cerkvijo pa se je postavil gost špalir, v katerem so bili tudi slovenski fantje in dekleta v krojih. Na slovesnost je prispel tudi g. ban dr. Marko Natlačen, kateremu gre tudi glavna zasluga, da je kmetijska šola v Rakičanu danes dograjena. Knezoškof dr. Tomažič je imel najprej lep cerkven govor, v katerem je v ,ezi s slavnostjo poudaril pomembnost kmečkega dela, ki edino ustvarja pravo in požrtvovalno ljubezen do rodne grude in do družine. Iz teh dveh osnov pa raste tudi pravilna in zvesta ljubezen do naroda in države. Kmečko delo pa še posebej dokazuje odvisnost človekovo od Boga in njegove previdnosti. To delo nas uči zaupanja v božjo previdnost, Sleherni se mora veseliti vsake možnosti napredka v kmečkem delu, ki ga omogočajo še najbolj kmetijske šole. Sicer se sinovi uče od svojih očetov, hčere pa od mater, toda kmetijske šole lahko pokažejo nove vire blagostanja in dohodkov. S tem pa se ustvarjata sreča in zadovoljstvo. Zato naj bo naša molitev zahvala Bogu, ki je dal temu delu svojo pomoč. — Prevzvišeni je za tem pristopil k oltarju, kjer so mu asistirali dekan Kranz, domači župnik Vojkovič, katehet šoštarec in kaplan Škraban. Najsvetejšo daritev je prelepo spremljal cerkveni pevski zbor. Po slovesnosti v Murski Soboti so številni odlični gostje odšli v Rakičan, pa tudi precejšen del občinstva ni hotel zamuditi tako važnega dogodka. Za ta slovesni dan je bila šola, ki ima že itak nad vse lično in živahno zunanjost, še posebej okrašena. Z visokimi topoli ob cesti so tekmovali jambori z zastavami, vrt pa je bil kljub pozni jeseni še vedno ves pisan od 6amega cvetja. Pred glavnim vhodom, ki ga lepo povzdiguje z zelenjem obrasla pergola, je bil postavljen ličen oltar, pred katerim je knezoškof dr. Tomažič opravil blago-slovitvene obrede. Za tem so vsi gostje in udeleženci odšli v okusno urejeno veliko dvorano šole, kjer je ravnatelj šole inž. Franc M i k u š pozdravil g. bana dr. Marka Natlačena, knezoškofa dr. Ivana Tomažiča, okrajne načelnike dr. Bratina iz Murske Sobote, dr. Farčnika iz Ljutomera in Ga-brijana iz Lendave, nadalje kanonika Weixla, domačega župnika Vojkoviča in dekana Kranza, zastopnike kmetijskega in tehničnega oddelka banske uprave ter člane banskega sveta Bajleca, Bači-ča in Stuheca, podstarosto gasilske zveze gospoda Snoja ter dosedanja poslanca g. Benka in dr. Klara, ravnatelja murskosoboške gimnazije inž. Zobca, kakor tudi župane okoliških občin, predsednike okrajnih kmetijskih odborov in svetnike kmetijskih zbornic vseh treh okrajev. Naprosil je gosp. bana, naj odpre šolo, ki bo v bodoče šolala kmečki naraščaj Slovenske Krajine. Slovenska krajina nekdaj in sedaj Gosp. ban dr. Marko Natlačen je nato v izčrpnem govoru orisal razvoj Slovenske Krajine v 20 letih od osvobojenja. Do leta 1920 je pripadal velik del obdelovane zemlje v Slovenski Krajini veleposestvom, na katerih je kmečko prebivalstvo delalo le za skromno življenje. Tedaj je bilo ie mogoče iti z enega do drugega konca Slovenske Krajine, t. j. 90 kilometrov daleč, po sami veleposestniški zemlji. Z uvedbo agrarne reforme pa so se v Slovenski Krajini razmere temeljito spremenile. Med 9829 poljedelskih družin je bilo z izvedbo agrarne reforme razdeljenih nad 20.000 oralov obdelovalne zemlje, tako se je izpolnilo naročilo, ki ga je dal ob ustanovitvi Jugoslavije naš blagopokojni kralj Aleksander /., naj namreč pripada zemlja tistemu, ki jo obdeluje. Z izvedbo agrarne reforme pa so bili postavljeni tudi temelji, na katerih je bilo mogoče začeti smotrno posku-ševanje vseh panog kmečkega gospodarstva. Ustanovljena je bila semenogojska postaja v Beltincih in kmetijska šola v Rakičanu. Povzdigi kmetijstva in kmečkega stanu pa služijo večinoma tudi vsa javna dela, ki jih opravljala država in banovina v teh krajih in priznati je treba, da se posveča potrebam Slovenske Krajine v zadnjih letih mnogo večja skrb, kakor se je to godilo v prejšnjih letih. Naj govore številke! Od prevrata do 1935 je bilo v Slovenski Krajini iz državnih in iz sredstev bivšega Oblastnega odbora odnosno banovine izvršenih cestnih del — poleg rednih vzdrževalnih dpi _ in skupen znesek 042.000 din, v zadnjih treh letih pa je bilo opravljenih in je v delu iz banovinskih sredstev za 0,182.000 din. Ker prispevata k tem delom tudi oba cestna odbora v Murski Soboti in Lendavi, vidimo, da je bilo cestnih del opravljenih ali je še v delu v zadnjih treh letih za 7,091.000 dm, pn čemer redna vzdrže- valna dela niso upoštevana. Pri hidrolehničnih delih v Slovenski Krajini vidimo, da je bilo v telili od 1918 do 193o iz državne blagajne, blagajne bivšega Oblastnega odbora in banovine potrošenih 1,494.000 din. Zasebniki so dodali za la dela še 287.000 din, tako da je bilo v 17 letih porabljenih za hidrotehnična dela v Slovenski Krajini skupno 1,781.000 din. V zadnjih treh letih pa je bilo samo iz banovinskih in deloma državnih sredstev za hidrotehnična dela v Slovenski Krajini izdanih 3,083.000 din. Celoten pregled samo cestnih in hidrolehničnih del nam pove, da je Slovenska Krajina za obe panogi v prvih 17 letih prejela od oblasti 2,136.000 din, v zadnjih treh letih pa 9,265.000 din, ali v zadnjih treh letih več kot štirikrat toliko kakor v prejšnjih 17 letih. Še lepši je program za bodočnost, saj bo Slovenska Krajina v prihodnjih 6 letih samo za regulacije in melioracije prejela skupno nad 10 milijonov din. Te številke dovolj dokazujejo, da hočeta država kakor banovina posvečali Slovenski Krajini vso skrb in ji pomagati do boljšega in lepšega življenja. Temu namenu služi tudi kmetijska šola v Rakičanu, ki z današnjim dnem odpira vrata bodočim gospodarjem in družinskim očetom na domovih Slovenske Krajine in slovenskega Pomurja. Velike žrtve banovine za to šolo gotovo ne bodo zavržene, saj bodo iz nje prihajali bodoči gospodarji, dovzetni za vsak napredek in za vse, kar je dobro in plemenito. Dal Bog, da bi naraščaj, ki bo prišel s ie šole, ljubil svojo zemljo in postal trden steber slovenske domovine in vse jugoslovanske države. Tehtna izvajanja in prepričljive številke so vsi navzoči odobravali z navdušenjem, nakar je bila slovesnost končana. Po skupnem kosilu so si gostje ogledali še šolo, ki je izdelana po načrtu banske uprave. Notranja razdelitev prostorov je izvrstna, oprema, ki jo je dobavila tvrdka Remec in Co. z Duplice pri Kamniku, pa nad vse lična in solidna. Posebno lepo pa se prilega šola pokrajini, kar je zasluga banovinskega projektanta inž. Culka. Zgradba doma uslužbencev poštne hranilnice Ljubljana, 24. okt. V Ljubljano je dospel odlok vlade, s katerim je odobrena zgradba stanovanjske hiše uredništva Poštne hranilnice. To hišo gradi posebni fond tega uradništva. Stavba bo stala na parceli, kjer je bila nekoč dolgo let konjušnica ljubljanskega Jezdnega kluba, katerega člani so biii pretežno Nemci. Ta lepa točka pa je po zaslugi uradništva Poštne hranilnice prešla v slovenske roke. Poštni uradniki so neokusno stavbo takoj podrli, s čimer je pridobila na lepoti vsa Bleiweisova cesta. Še bolj pa bo pridobila, ko bo stal na njej novi dom tega uradništva. Delo je prevzela znana in ugledna stavbna tvrdka Miroslav Zupan, ki je že pričela dovažati na to parcelo najbolj potreben material. V kratkem pa prične tvrdka tudi z izkopom za temelje. Stavba bo imela visoko pritličje in tri nadstropja proti cesti, proti vilam pa visoko pritličje in dve nadstropji. Načrte za to stavbo je izdelal banski svetnik arh. Črnivec, ki je znan zlasti zaradi svoje posrečene stavbe Poštne hranilnice na Aleksandrovi cesti. Stavba bo čez zimo v surovem stanju dovršena, po dosedanjih računih pa bo veljala tri in pol milijona dinarjev. Maribor, 23. oktobra. V prostorih Delavske zbornice v Mariboru je bila danes konferenca obratnih zaupnikov tukajšnjega tekstilnega delavstva. Poleg zastopnikov drugih strokovnih organizacij so se konference udeležili tudi obratni zaupniki ZZD iz Maribora in kot zastopnik centrale ZZD strokovni tajnik gospod Luzar. Na dnevnem redu je bilo vprašanje kolektivne pogodbe tekstilcev, ki je bila sklenjena leta 1936. Zaradi spremembe razmer je namreč nastala potreba po zboljšanju omenjene pogodbe. Referent Delavske zbornice g. Stanko je podal poročilo o dosedanjem delu tarifnega odbora, ki je sestavljen iz zastopnikov vseh štirih strokovnih organizacij in ima pooblastilo in nalogo, da stremi za zboljšanjem kolektivne pogodbe. Obratni zaupniki in zastopniki strokovnih organizacij so se strinjali s predlogi, ki so jih sprejeli obratni zaupniki na konferenci v Kranju in Ljubljani. Delavstvo je naročilo tarifnemu odboru, naj skuša kolektivno pogodbo zboljšati in razširiti Nj. Vel. kralj Peter II., knez namestnik Pavel in kneginja Olga zapuščajo cerkev po pokopu kneza Arsena na vso banovino, da bo obvezna za vse delodajalce tekstilne stroke. Predvsem želi delavstvo, da bo okvirna kolektivna pogodba v celoti odpovedljiva konec leta, v tarifah oz. plačah pa naj bo pogodba oz. dotičtii odstavek odpovedljiv vsake tri mesece, da bi tekstilno delavstvo s tem dobilo priliko plače prilagoditi vsakokratnim spremembam razmer. — Popoldne je bila enaka anketa tekstilnega delavstva tudi v Celju. Danes pa bo po teh predpripravah prva razprava z zastopniki Zveze delodajalcev tekstilne stroke, katere se bo udeležila tudi Zveza združenih delavcev. Jubilejni teden ob 10 letnici slovenskega radia Z današnjim dnem se pričenja teden jubilejnih proslav za 10 letnico slovenskega radia. Uprava ljubljanske radijske oddajne postaje je za ta pomembni narodni in kulturni jubilej pripravila izbran spored, ki bo dal temu važnemu dogodku ves potrebni poudarek in bo hkrati tudi manifestacija načel, ki so vodila upravo našega radia teh 10 let pri določanju sporeda. Za uvod proslave je včeraj ob 18.40 prosvetni referent ljubljanske postaje g. Zor prikazal zgodovino naše oddajne postaje in pregled njenega dela v desetih letih. Ob 20. pa je bil jubilejni koncert slovenskih simfoničnih skladb, pri katerem so med drugimi izvirnimi deli izvajali skladbo »Vilino dete« Jurija Mihevca. Danes bo v okviru proslav koncert zbora Glasbene Matice, v sredo prenos iz ljubljanske opere, in sicer bo Ljubljana oddajala najpopularnejšo slovensko opero, Foersterjevega »Gorenjskega slavčka«, pripravljenega nalašč za to priliko. V četrtek bo radijska igralska družina izvajala Medvedovo viteško žaloigro »Viljem Ostrovrhar«, v petek bo drugi jubilejni koncert, pri katerem bodo sodelovali ga. Lovšetova, radijski komorni zbor in orkester. Izvajali bodo dve skladbi Jurija Mihevca, med njimi prvič kantato »Popotnik in potok« za sopran, tenor, mešani zbor in orkester, ter Foersterjev »Venec Vodnikovih«. Med koncertom bo imel slavnostni govor g. prof. dr. Lukman, predsednik Prosvetne zveze, ki je vsa ta leta upravljala in vodila naš radio. V soboto bo pisan ljudski večer slovenske glasbe, pri katerem nastopijo najpopularnejše skupine, avtorji in pevci našega radia. Opozarjamo na ta jubilej dela, ki pomenja v slovenski zgodovini velik uspeh in trajno vrednost. Vsak, ki se zaveda ogromnega pomena te najnovejše tehnične iznajdbe za izobrazbo naroda in kot vezi med vsemi Slovenci, raztresenimi križem sveta, bo čestital upravi pod vodstvom gosp. prof. Koblarja in tehničnemu vodstvu univ. prof. dr. M. Osane, da se jima je posrečilo v tako majhnem narodu in na tako omejenem področju dvigniti postajo na višino postaj drugih večjih narodov. Še in še bo treba poudarjati pomen radia za naše podeželje, ki ga tako tesno veže z vsem dogajanjem v svetu, ter v tem jubilejnem tednu podvojiti propagando za našo postajo, kajti čim več bo naročnikov, tem več bo postaja mogla nuditi svojim odjemalcem. Naj bo ta teden posvečen ljubljanski radijski postaji, h kateri se bomo v našem listu v tem času še povrnili. Tramvaj do Rakovnika so zaceli graditi Težko pričakovani podaljšek dolenjske tramvajske proge do Rakovnika so v soboto pričeli graditi. Od dolenjske mitnice pa do Oražnovega doma bo navo proga tekla po Dolenjski cesti, dočim bo od tam naprej speljana po pragovih izven cestišča na levi strani ceste vse tja do konca igrišča SK Korotana pod Rakovnikom. Ker je pri delu zaposlenih veliko delavcev, je upati, da bo nova proga, če le vreme ne bo nagajalo, v kakih treh tednih že dovršena. S tem podaljškom bo zelo ustreženo zlasti prebivalstvu Galjevice, pa tudi Rudničanom in stanovalcem ob Dolenjski cesti, ki so morali do zdaj na tramvaj po največjem blatu in brozgi tja do mitnice. Močno prav bo prišel tudi dijakom, ki stanujejo v dijaškem konviktu na Rakovniku in morajo vsak dan v mesto v šolo, nekateri celo po dvakrat. Prav veseli ga bodo še posebno številni romarji, ki po večkrat na leto priromajo v svetišče Marije Pomočnice na Rakovnik, pa se bodo zdaj lahko pripeljali tik pod Rakovnik. Tudi športniki, ki radi posečajo šporlne prireditve na igrišču SK Korotana pod Rakovnikom, se bodo tramvaja radi posluževali, saj jih bo zdaj pripeljal prav do vhoda omenjenega igrišča. Kot slišimo, gradi ta agilni SK Korotan tudi novo smuško skakalnico na pobočju Golovca, ki bo edina smuška skakalnica v Ljubljani in bo gotovo privabila veliko V soboto je odprl g. ban dr. Marko Natlačen lepo urejeno razstavo perutnine v Mariboru. število prijateljev zimskega športa, pa bodo veseli ker se bodo s tramvajem lahko potegnili tako blizu skakalnice, da ne bodo imeli pešhoje niti za pet minut. Pripomnili bi samo še to, da so ta tramvajski podaljšek prejšnji režimi gradili že 20 let. Točno pred vsakimi volitvami so ga gospodje na magistratu za gotovo obljubljali, potem pa na to obljubo prav tako točno pozabili. Še tole: Leta 1934 je bila v državnem proračunu postavka za tlakovanje Dolenjske ceste od km 616 dalje proti notranjosti mesta, le mestna občina bi bila morala v tem delu prej obnoviti tramvajske tračnice. Ker jih ni, je država ta kredit uporabila za ureditev Cojzove in Aškerčeve ceste. Tako je po krivdi takratnih gospodov na magistratu ostala Dolenjska cesta najslabša cesta v Ljubljani in okolici. Šele sedanja občinska uprava pod skrbnim in vestnim vodstvom župana dr. Adlešiča je pokazala razumevanje tudi za zanemarjeni dolenjski okraj, ko mu ureja Dolenjsko cesto in gradi tarmvajski podaljšek do Rakovnika. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz .lose!« grenčice. Nova postojanka ZZD V Hočah pri Mariboru je delavstvo že dal; časa z zanimanjem sledilo razvoju delavske strokovne organizacije ZZD in sklenilo, da si tudi \ Hočah z združitvijo v pravi delavski strokovni organizaciji postavi temelje boja za zboljšanje svojega gmotnega položaja. V nedeljo, 23. oktobra 1938 ,je sklicala Zveza združenih delavcev v Hočah zborovanje, katerega so delavci pričakovali z nestrpnostjo. Zborovanja se jo udeležilo lepo število tamkajšnjega delavstva. Prisostvovali so zborovanju tudi odborniki mariborske krajevne organizacije ZZD. Na sestanku sla obrazložila predsednik centrale ZZD g. Preželj in strokovni tajnik g. Luzar delavcem smisel in namen strokovne organizacije ter pravilna načela, na katerih mora graditi delav ska strokovna organizacija, ako hoče doseči svoj namen. Za njima jp povzel besedo tamkajšnji g. dekan Sngaj, ki je v lepih besedah spodbujal delavce za pristop v organizacijo in da naj požrtvovalno in zvesto delujejo v ZZD. Delavstvo je izvajanjem govornikov pazljivo sledilo. Izvoljen je bil pripravljalni odbor iz vrsi tamkajšnjega delavstva, ki bo zastavil vse sile, da se v Hočah razvije močna krajevna organizacija Zveze združenih delavcev. Predsednik centrale ZZD g. Preželj in strok, tajnik g. Luzar sta imela razen tega v soboto in nedeljo še več manjših lepo uspelih sestankov tako v Mariboru, v Slov. Konjicah, v Polzeli in v Celju. Večje zborovanje sta imela v Grižnli kjer so tamkajšnji rudarji pozorno sledili izvajanjem. Organizacija ZZD v Grižah je krepka in močna, kar se je dalo lepo razvideli iz ogromnega navdušenja zborovalcev, ki so bili zbrani na sestanku v velikem številu. Za gospodarski napredek Slovenske krajine Banovinska kmetijska šola v Rakičanu odprta Občni zbor Odvetniške zbornice | Ljubljana, 24. okt. V soboto ob 3 popoldne je bil v dvorain št. 79 na sodišču občni zbor Odvetniške zbornice za Slovenijo, ki se ga je udeležilo 85 članov. Občni zbor je bil precej razgiban. Poslovno poročilo je podal predsednik dr. Žirovnik. Poročila so bila soglasno sprejeta, enako je bil soglasno odobren proračun za prihodnje leto. Prispevki članov ostanejo na isti višini kakor doslej, to je 300 din za rednega člana in 100 din za odvetniškega pripravnika. Občni zbor so precej razgibale volitve, ker sta bili pripravljeni dve listi, in sicer prva z dr. Zirovnikom in skoraj vsem dosedanjim odborom, druga pa z dr. Fettichom. Druga lista je imela nekoliko političnega značaja. Na njej so namreč kandidirali izraziti pristaši JNS. Večina odvetnikov pa se je odločila za dr. Žirovnika, s čimer je skušala dati svoji zbornici nadstrankarski značaj. Za listo dr. Žirovnika se je odločilo 54 članov, za listo dr. Fetticha pa 30. Občni zbor je dalje v popolnem sjiorazumu sklepal o raznih stanovskih zadevah. Zborovanje ie trajalo do 5 popoldne. Drobne novice Koledar Torek, 25. Oktobra: Krizant m Darija, mu-čenča; Krispin, mučenec. Sreda, 26. oktobra: Evarist, papež; Bona-ventura, Pod. Novi grobovi + V Škofiji riži v Trbovljah je v 85. letu starosti mirno v Gospodu zaspal g. Jakob Ocepek, gostilničar in posestnik. Pokopali ga bodo v sredo ob 3 popoldne. ■f V Ljubljani je umrl. g. dr. Ivan Šlibar. odvetnik in rezervni podporočnik. Pogreb bo danes ob 4 popoldne na pokopališče pri Sv. Križu. Naj jima sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne novice = Poročil se je včeraj v ljubljanski stolnici znani planinec, mestni nameščenec g. Rudolf Šturm z gdč. Angelo Pristav. Priči sta bila brat ženinov g. Rado Sturm in svak g. Adolf Pelicon. Navoporočencema iskreno čestitamo! — Poročila sta se v nedeljo v frančiškanski cerkvi g. Bogo Stary in gdč. Lida Z i t -terschlager. Mnogo sreče! — Poročila sta se v Celju Franc Mohar, uradnik cestnega odbora, in Greti Pretner, trgovčeva hči, oba iz Slov. Konjic. Čestitamo! — Iz sodne službe. Napredovali sc\: za sodnika 3. skupine I. stopnje Alojz Debeljak in Ga-špar Stojkovič, apelacijska sodnika v Ljubljani, in za starešino 3. skupine 2. stopnje Vladimir Velušček, starešina na okrajnem sodišču v Ložu. Upokojeni so: Anton Avsec, sodnik 3. skupine II. stop. na okrožnem sodišču v Ljubljani, Adolf Arko, jct-niški ravnatelj 5. skupine na okrožnem sodišču v Ljubljani in Janko Seiko, pisarniški uradnik v 6. skupini na okrajnem sodišču v Ljubljani. = Premeščen je inž. Franc Kenda, rudarski svetnik v 6. skupini, iz državnega rudnika v Velenju k prometni upravi v Zabukavcu. Napredoval je za višjega veterinarskega pristava v 6. skupini Vinko Bedenek pri okrajnem načelstvu v Kranju. — V 3. skupino I. sto.pnje je napredoval ravnatelj na državni trgovski akademiji v Ljubljani dr. Karel Pirjevec. ser Weltreligionen. 91 str,, nevez. 15 din. — Wal-ter, Blldungspilicht und Katholizismus. 360 str., nevez. 8 din. — Redko, ceneno in zanimivo potovanje v Italijo. Svoječasno preloženo potovanje, katero je Putnik organiziral za v Italijo, bo od 18. do 29. novembra. Udeleženci tega zanimivega izleta bodo imeli priliko, da obiščejo Benetke, Rim, Neaipelj in Florenco, poleg tega pa IkkIo še krajši i/leti v Pompeje, na Vezuv in Kapri. Cena vožnje od Belgrada do Neaplja i.n nazaj znaša "50 din, od Rakeka clo Neaplja in nazaj pa 490 din. Vsa obvestila in prijave v poslovalnicah Putnik a. KINO SLO O A telefon 27-30 S um o Se danes ob IG, 10 ln 21 url Imate priliko videti enega nujlioli prelrcsiiivlh romanov slovitega rusKoga pisatelja M. GOUKEGA v filmu Na dnu Okrutna borba za srečo ln ljubezen dvoje mladih ljudi iz zloglasnega brloga. — Iz Kranja v ljubljanske zapore pripeljani. Močna orožniška eskorta je v nedeljo s prvim gorenjskim vlakom pripeljala 5 aretirancev, ki eo zapleteni v velike sleparije na tomboli kranjskega gasilnega društva. V preiskovalne zapore okrožnega sodišča so bili odvedeni: zasebni uradnik, 27-lctni Janko Rotman, doma iz Do.brenja pri Mariboru; samski piskrovez, 27 letni Edvard Tomažič, rojen v Bolzanu, Nemčija, pristojen v Ptuj, dalje samski delavec, 20 letni Avgust Pal, doma iz ptujske okolice, samski mizarski pomočnik, 26 letni Albin Sirec, doma iz Tržiča pri Ptuju in 26 letni dclavec France Boibič iz Bele cerkve pri Novem mestu. Proti njim je uvedena kazenska preiskava zaradi ponarejanja številk na tombolah in sleparije. — Pogumna mati. V soboto je v Slavonskem Brodil pral a na Savi perilo hišnica Liza Ilartmanova. Polog nje sc je igral njen sedemletni sinček Rudolf. Med igro je deček padel v Savo ter izginil pod splavom. Pogumna mati se ni premišljala niti za trenutek, temveč je takoj skočila sama pod splav. To je videla tudi I Danes ob 16, 19 ln 21 url Mčevo Grandiozna pomorska bitka. Silni prizori potopitve podmornice in reševanje na smrt obsojene posadke. Borba poveljnika in težka odločitev: ljubezen ali dolžnosti Harr.v Baur, Ivan Možuhin, Li-sette Lanvin, Marcelle Chantal, KINO UNION Telefon 22-21 — Za po toči 3. VII. 1938 katastrofalno prizadete vinogradnike občine Bizeljsko so darovali doslej: Mestna hranilnica Brežice 5000 din, gen. ravnatelj TPD g. Rihard Skubec 2000 din, g. Rudolf Strmecki, veletrgo.vec Celje, 1000 din, po 200 din: gg. Lesar Josip, notar v Brežicah, Volčanšek Ivan, župan v Brežicah, Dolžan Franc, gostil, v Radovljici in Mariborska tekstilna tvornica; po 100 din: gg. Holy Josip, dr. Zdolšek st., dr. Zdo.1-šek ml., dr. Drnovšek, Lukež Aleksander, tvornica Treppo, Chlumecky Jos. ter tvrdka Gabrič & Ko-lenc, vsi iz Brežic, nadalje A. Sarabon, Hotel Metropol in Kramar Franc iz Ljubljane, Juvančič Franc, Zidani most, Hafner Jaže, Skofja Loka, Kovač Karel, Stari trg pri Rakeku ter tvrdka NastTan in drug, Radomlje; po 50 din so prispevali: gg. Podboj Ivan, Ribnica, Župni urad Gomilsko, Vizjak Janko, Brežice, Lunder Viktor, župnik v Kozjem, Deržič Karel in Kern Josip iz Brežic, nadalje tvornica kandit »Unian«, Zagreb, 30 din, Wolf Franc, Brežice 20 din, Lapuh Mihael, Dobova 20 din, Ku-nej Forda, Celje, 20 din in Dular N., Ljubljana 10 din. Razen tega je nabrala gdč. Lušin Tinka v Sodra-žici 415 din; skupaj doslej darovano 11.115 din. Vsem darovalcem se za prispevke zahvaljuje Pomožni odbor. Prispevki, poslani v zgo.rnji namen žup, uradu Bizeljsko, se objavijo v prihodnji objavi darov. mmKino Kodelfevo te/.4i-64m■ Danes, jutri ter v četrtek ob 20. uri Racija v expresu — V spomin pok. dr. Dcbevca jc daroval g. Ivan Marinšek, geoaneter katastr. uprave v Novem mestu 60 din za Baragovo semenišče v Ljubljani. — Južničeve Francoske vadnice za višje razrede srednjih šol, ki je že razprodana, ima še nekaj izvodov na zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Vreme. Jugoslavija: Hladno vreme po vsej kraljevini, oblačno nn zahodu, jugu in na Primorju. V ostalih delili od časa do časa dež. Sneg je zapadel na visokih planinah v Bosni. Najnižja temperatura Kalinovnik —2, najvišja Skoplje 25 stopinj. - Napoved za <1 a n c s : Nekoliko hladnejše vreme na severni polovici in na zahodu. Pretežno jasno z jutranjo meglo v dolinah rek v zahodnih krajih in na Primorju, v ostalih delih oblačno. Dež tu in tam. — Dvodnevni avtobusni izlet v Benetke od 13. do 14. novembra za znižano ccno 240 din. Prijave sprejema do 6. novembra Iz letu a pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel »Slon«, telefon 26-45. — Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati, pa trpe vsled tega na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa se dnevne 1 časa »Franz-Joseiove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku. Ogl. reg. S. br. 30474/35. _ Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani nudi po izredno znižanih cenah sledeče knjige: Bart-mann, Dogma und Religionsgcschichte. Fiir wei-tere Kreise dargeatcllt. 110 str., nevez. 10 din. — Cathrein, Katholik und katholisehe Kirche. Was hat der Katholik in sciner Kirche und \va« schul-det er ihr? 364 str., vez 20 din. — Heimbuchcr, Willst Du Dich nicht auch gesundbeten? 85 str., nevez. 3 din. — Holzapfel, Die Kirche und die Freidenker. Religios - wissenschaftlichc Vortrage. 93 strani, nevez. 5 din. — Imle, Uber des Lebens Mitte. Besinnliches fiir Altere. 144 str., nevez. 15 djn, _ Kral, Der christliche Sozialismus? 184 str., nevez. 8 din. — Kreuser, Die apostolisehe Kirche. 154 str., vez 15 din. — Pohle, Nalur und Oher natur. 160 strani, nevez, 10 din. — Schomerim, Buddha und Chrislus. Ein Vergleich zwcier gros- 12 letna deiklcia Lenka škes, ki se je ulegla na splav ter pomolila roke Hartmanovi. Ilartmanova je zagrabila za rOk-e deklice ler splavala izpod splava, toda takoj se je zopet vrgla v vodo po svojega sinčka. Res se ji je poisrečilo, da ga je našla tor ga nezavestnega prenesla na breg. Prihiteli so ljudje, ki so pomagali obnemogli materi in nezavestnemu sinčku ter jima rešili življenje. — Filmski igralci v Splitu. V Splitu se je te dni poročil znani igralec v filmu Svetislav Petrovič s svojo zaročenko zrnano koloratuirno pevko Frido šuštarjevo. Poročil se je v staro katoliškem obredu. Civilno je namreč že ]>o-ročen dobro leto dni. Petrovič si je naročil tudi jahto, na kateri bo vsako leto prebil svoje •počitnice v dalmatinski obali. — Borba proti nepismenosti v Dalmaciji. V Dalmaciji so hrvatski javni delavci pričeli z energično borbo proti nepismenosti prebivalstva. V vsakem večjem mestu so že osnovani odbori, ki imajo nalogo, «la organizirajo pouk prebivalstva. — Svinjska kuga. V šibemiku se je pojavila v zadnjem času svinjska kuga. Oblasti so izdale vise potrebne odredbe, da bi se preprečilo širjenje te bolezni. Kmetje so dobili ,posebna navodila, kako preprečiti širjenje te nevarne bolezni. Ljubljana Predavanje za duhovnike V petek, 28. t. m. ob 16 bo v dvorani Rokodelskega doma predaval g. H. Czeloth, generalni tajnik »Ligae catho.licae internacionalis contra al-coholismum« o boju zoper alkoholizem v dušnem pastirstvu. Vabim vse duhovnike k temu predavanju, zlasti še vse tiste, ki imajo neposredno opraviti z vzgojo mladine. t Gregorij Rozman, škoi. Docent Dr. Cholewa ne ord nira od 26. do 31. oktobra 1938 1 Zanimanje za volitve. Od prejšnjega ponedeljka pa vse dni do danes je vladalo veliko zanimanje Ljubljančanov za volivne imenike. Velikanski je bil te dni naval v 6obo št, 48 na mestnem magistratu, kjer so razgrnjeni stalni vo,livni imeniki. Doslej je bilo vloženih od posameznikov in političnih skupin nad 1.400 reklamacij za vpis od-nosno izbris volivnih upravičencev. Samo včeraj je bilo v tej sobi do 510 posameznih volivnih upravičencev in skupine so se zanimale za 300 voliv-ccv. Tudi v nedeljo dopoldne so lahko ljudje pregledovali volivne imenike. V sobi št. 48 se je ta dan zglasilo 58 volivcev. Pretekli teden je prišlo na magistrat da 2400 oseb, ki so pogledale volivne imenike. 1 Kalehetski sestanek bo drevi ob osmih v srebrni dvorani hotela Union. Zaradi važne tva-rine je zaželena polnoštevilna udeležba. 1 Vincencijeva konferenca za frančiškansko župnijo v Ljubljani vliudno vabi svoje člane, da se udeleže sv. maše zadušnice za pok. Ivanom Novakom, ki bo v sredo, 26. t. m. ob 7 zjutraj pri glavnem oltarju. 1 Naša pokopališča o Vseh svetih, ko bodo grobovi okrašeni « preprostimi venci in svečami v mestnih barvah, bodo prvič izražala, kako dobro srce ima Ljubljana za Tevne someščane. Svoje dobrote se pač ni treba nikamur sramovati, zato pa lahko vsakdo grobove okrasi tudi z večimi venci, da spomin svojih dragih čimbolj počasti z dobrimi deli. 1 Prvo darilo vsesvetskl akciji je že pred dnevi poslal lastnik znane parfumerije »Venus« na Tyrševi cesti 9, g. Fran Jerala, da po-.časti svojega profesorja, blagopokojnega g. dr. Jožeta Dcbevca. Akcijski odbor se za velikodunšo darilo najlepše zahvaljuje in bo o Vseh svetih položil na gro,b prof. dr. Jožeta Debevca venec s svilenimi trakovi v mestnih barvah. 1 Za mestne reveže je mesto venca na krsto prof. Josipa Marna daroval 100 din major v p. g. M. J. Cesar, Geuposvetska c, 10. Velikodušnemu darovalcu se mestno poglavarstvo najlepše zahvaljuje. 1 Plenarna seja akcijskega odbora za vsesvet-ske odkupnine bo drevi ob 18.30 v veliki dvorani mestnega poglavarstva. Zaradi važnih poročil in poidrobne razdelitve dela pri veliki akciji je udeležba vseh članov akcijskega odbora, zlasti vseh zastopnic in zastopnikov sodelujočih organizacij nujno potrebna, poleg teh pa akcijski odbor vljudno prasi tudi vse okrajne načelnike, da se te važne seje zanesljivo udeleže. — Akcijski odbor Vrhovnega socialnega 6veta mesta Ljubljane. 1 Akademski klub JRZ »Slovenski jug«, Ljubljana, obvešča svoje članstvo, da je novi klubov lokal v Slomškovi ulici št. 1 odprt vsak dan od 8 zjutraj do 9 zvečer. Uradne ure so od 11 do 12 dnevno 1 Posestne spremembe. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani je prodala univ. prof. dr, Balduinu Sariji in njegovi soprogi Jolanti hišo št. 23 v Der« motovi ulici, spadajoči pod vi, št. 484 k. o. Kapucinsko predmestje za 180.000 din. — Repič Fran, hišni posestnik in trgovec v Kolezijski ulici št. 18, je prodal Kongregaciji usmiljenih sester sv. Vin-cencija Pavelskega parceli št. 319 in 315 k, o. Trnovsko predmestje, v izmeri 5,486 kvad. metrov za 70.000 din. 1 Stanovanjske odpovedi. Pri okrajnem sodišču je bilo v tem letu do včeraj vloženih že 1188 stanovanjskih odpovedi, lani pa da tega časa 1236. Od 15. septembra do 15. oktobra je bila podanih kar 72 odpovedi na izpraznitev raznih stanovanj za novembrski selitveni rok. Novembra računajo, da ba veliko preseljevanje strank, kajti vsakdo se raje seli ob lepem času, kakor pa v hudi zimi. 2e poprejšnje mesece je bilo vloženih za november prav mnogo odpovedi in jih je skupno nad 300. Prav različni so razlogi. Do 90% odpavedi navaja kot razlog neredno plačevanje najemnine in velike zaostanke najemnine. Tako jc neka 6tranka dolžna gospodarju do 6000 din samo na najemnini. Nekateri najemniki pa delajo gospodarjem tudi mnoge sitnosti in povzročajo v hiši razne prepire in nerede. 1 Za vsesvetske odkupnine so mestni uslužbenci pričeli raznašati prijavnice po vseh ljubljanskih hišah, da hišni gospodarji ali upravitelji vpišejo vse stranke, nato pa vsaka stranka zabeleži vsoto, ki se z njo odkupi prevelikega razkošja na grobovih. Za potrdilo odkupa dobi vsaka stranka toliko vencev ali sveč v mestnih barvah, kolikor znaša za mestne reveže darovana odkupnina. Kdor se odkupi s 5 din, dobi svečo z napisom »Za mestne reveže« in za odkupnino 20 din majhen ven-ček s trakovi, kjer je zelen napis »Rajnim v spomin — revnim v podporo«, a veliki venci s svilenimi belozelenimi trakovi in zlatim napisom bodo obiskovalce pokopališč opozarjali na dobrotnike, ki so darovali pa 100 din, da počaste spomin svojih dragih pokojnih z dobrimi deli. Akcijski odbor naproša vse prebivalstvo, da prijavnice čimprej izpolni s prijavami, ker že čez dva dni 6pet pošlje ponje, nato pa prijavljeni dobe darovani vsati ustrezajoče število vencev in sveč. 1 Olepšava grobov in tramvajski promet. Na pokopališču pri Sv. Križu se je pričelo živahno vrvenje, čim bolj se bliža praznik Vseh svetih. Ljudje čistijo grobove pokojnih, olepšavajo s cvetjem, snažijo kamnite okvire in posipljejo prostor okrog grobov s svežim peskom. Zaradi tega oživljajo pa ti opravki letos tudi tramvajski promet. Voz drči te dni drug za drugim gori in doli, eden bolj zaseden kot drugi. Tako gre ves dan, ves teden! Kaj bo pa šele zadnje dva, tri dnl"p'rS'd praznikom in par dni za tem! In ob pogrebih 1 Treba bo ob navalu vsekako — priklopnih vozovi Ne da se živeti brez MOTOHOVE KAVE Vodnikov trg 5 tel. 25-77 Krekov trg 11 tel. 23-48 1 Za nadaljevanje tlakovanja cest okoli Tabora je zmanjkalo materiala — drobnih kock. Kakor čujemo, se bodo ta cestna dela nadaljevala spomladi, ko bo navožen potrebni material Gledališče Drama: Torek, 25.: Veriga. Red B. — Sreda, 2(5.: Trideset sekund ljubezni. Red Sreda. — Četrtek, 27.: Žene na Niskavuoriju. Red Četrtek. — Petek, 28.: Zaprto. — Sobota, 29.: Trideset sekund ljubezni. Izven. Opera: Torek, 25.: Zaprto. — Sreda, 26.: Gorenjski slavček. Premierski abonma. — Četrtek, 27.: Poljub. Premiera. Premierski abonma. — Petek, 28.: Ob 15. Prodana nevesta. Dijaška predstava. Gostuje Josip Križaj. Cene od 16 din navzdol. — Sobota, 29.: Ero z onega sveta. Red A. Prireditve in zabave Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani priredi ob 8 v frančiškanski dvorani literarno-skioptič-ni večer »Legenda o svetogorski Kraljici«. Ob 400- letnici božje poti na Sveti gori pri Gorici (1539), ki pomeni našim goriškim rojakom to, kar nam gorenjske Brezje, bo o,b skioptičnih slikah predvajal dr. Joža Lovrenčič svojo umetno »Legendo o Mariji in pastirici Uršiki«. Vstopnice po 3 din v pisarni »Pax et bonum«. Člani z legitimacijami popust, Sestanki Dekliški krožek Ljubljana mesto bo imel drevi točno ob 8. redni sestanek v Vzajemni zavarovalnici. Vabljene vse članice. Šmarnogorsko okrožje ima drevi ob pol 9 zvečer sejo v samostanski dvorani Sp. Šiška. Vsi točno. Dekliški krožek Trnovo ima drevi ah 8 svoj redni sestanek. Tovarišice, pridite k zanimivemu predavanju, katerega ima g. Humekova o higieni kuhanja v kuhinji. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Ba.kar-čič, Sv. Jakoba trg; mr. Raimor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78. Poizvedovanja Sesalka za motor BMW je bila Izgubljena od Vrhnike do Ljubljane. Najditelj se naproša, da javi svoj naslov na; Dabovšek. Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 91. Vremenska napoved za Ljubljano 25. torek: Večinoma jasno, zjutraj mraz, podnevi nad 10 stopinj. 26. sreda: Večinoma jasno, zjutraj mraz. 27. tetrtek: Povečanje oblačnosti, najbrž ves dan megla, iz megle morda nekaj padavin. 28. petek: Zjutraj gosta megla, iz megle morda rahle padavine, pozneje pa pretežno jasno. Podnevi topleje. 29. sobota: Nagla pooblačitev, močan dvig toplote, močan jugozapadnik. Pozneje bo tudi deževalo. 30. nedelja: Večinoma oblačno in včasih dež. Toplota bo zopet padla. Maribor m Maribor volivni upravičenci, ki še niso iz-vrSili reklamacije, imajo še čas za to danes, v torek do 10 dopoldne, /.glasijo naj se do tega časa v tajništvu JRZ, Loška ulica 10. Tel. 23-34. m Klub železničarjev JRZ, poverjeništvo za Maribor, ima v četrtek, 27. t. m. ob pol 7 na Aleksandrovi cesti 6 sejo. Zaradi izredno važnega dnevnega reda so k seji vabljeni odborniki in Člani. m Umetniški teden preložen. Zaradi volitev je odbor Umetniškega tedna preložil Umetniški teden na ugodnejši čas. Rok za vlaganje del se podaljša do 1. februarja. Dosedanji natečaji ostanejo v veljavi. — Odbor. m Zadnja organizacija sodarjev v celi državi obstoji samo še v Mariboru ter obsega področja bivše mariborske oblasti. Imela je v nedeljo občni zbor v Narodnem domu, ki ga je vodil predsednik Jernej Golčer iz Kozjega. Vsebina njegovih obširnih izvajanj in besed, ki so jih izrekli tudi drugi govorniki, je bila: šušmarstvo je uničilo že vse ostale organizacije sodarjev in preti sedaj ista usoda tudi mariborskemu združenju. Združenje ima 80 članov-mojstrov, 11 pomočnikov in 4 vajence. Ob zaključku so sodarski mojstri soglasno sklenili, da bodo vsi do zadnjega odložili obrtne liste, če jih oblast ne bo zaščitila. m Zadnja pot ge. Slavice Urbanije. V soboto popoldne so pokopali pokojno go. Slavico Urba-nija. Pogreba na mestnem pokopališču na Pobrežju se je udeležilo veliko število sorodnikov in znancev Urbanijeve družine ter članov katoliškega starešinstva s senatorjem dr. Fr. Schau-bachom na čelu, ki je zastopal Zadružno zvezo, mariborskega fantovskega odskega in društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev. Pokojni gospe je v slovo zapelo dve žalostinki pevsko društvo »Maribor«, katerega članica je pokojna dolga leta bila. Pogreb je pokazal, kako priljubljena je bila ga. Urbanijeva in kako mnogi sočustvujejo z užaloščenim soprogom. Naj blaga gospa v miru počival m Katoliška mladina v Mariboru priredi dne 30. oktobra proslavo v čast Kristusu Kralju ob 5 popoldne v Cvetlični ulici 28. m Jubilejni koncert »Grafike«. Pevsko društvo »Grafika« v Mariboru priredi ob priliki svoje 10-letnice in v okviru jubilejnih prireditev 70-letnice obstoja Zvezne organizacije grafičnih delavcev v Jugoslaviji v soboto dne 29. oktobra ob 20 slavnostni koncert v veliki kazinski dvorani. Sodelujejo pevsko društvo in salonski orkester »Grafike« iz Ljubljane. m Odvetnik obsojen na lapor. »Delavski politiki« smo obljubili, da jo bomo informirali o nevšečnosti, ki je zadela njenega varovanca, odvetnika dr. Avguština Reismana v Dolnji Lendavi. G. dr. Reisman je imel v Dolnji Lendavi neko bagatelno razpravo, ki jo je pa za svojega klienta izgubil. Dr. Reisman je vložil potem proti tej sodbi priziv na okrožno sodišče v Murski Soboti. V tem prizivu je silovito napadel sodnika, češ da je postopal pristransko, ter mu učital, da ne pozna zakonov, dočim je on — dr. Reisman namreč — kot strokovnjak v delavskem pravu, poleg dr. Bajiča, menda edini, ki pozna delavsko zakonodajo itd. Z ozirom na to je predvsem okrožno sodišče v Murski Soboti odredilo proti dr. Reismanu redno kazen, obenem pa je razsojajoči sodnik dr. Umnik predlagal, da se dr. Reismana kaznuje zaradi prestopka zoper čast. V kazenski razpravi je bil nato dr. Reisman obsojen na 20 dni zapora, in sicer nepogojno, poleg tega pa se izvrši sedaj tudi zaporna kazen 10 dni, ki jo je dr. Reisman iz podobnega primera dobil pred nekim drugim sodiščem. G. dr. Reisman bo sedaj moral 30 dni odsedeti v zaporu. Sodba sodišča v Dolnji Lendavi sicer še ni pravomočna, ker se je dr. Reisman pritožil pri okrožnem sodišču v Murski Soboti. — G. dr. Reisman objavlja vse svoje razprave v »Delavski politiki«, pa smo bili zelo radovedni, če bo poročal tudi kaj o tej razpravi. Ker pa nismo ničesar tam čitali, prinašamo sedaj to interesant-no sodbo mi, ker bo gotovo zelo zanimala naše Mariborčane. m Fantovski odsek II poziva vse svoje člane, da se redno udeležujejo telovadbe, ki je vsak torek ob pol 8 zvečer v telovadnici Slomškove šole (vhod iz Miklošičeve ulice). Vadijo se nove proste vaje I m Namesto cvetja na grob gospe SI. Urbanija je darovala družina Toneta Kovačiča v Mariboru 100 din za mestne reveže. m Oproščeni zaradi napada na orožnika. Pred okrožnim sodiščem se je zagovarjalo pet fantov, ki so prišli na zatožno klop zaradi napada na orožnika. Avgusta lanskega leta je bil v Turni-šču v Prekmurju sejem, na katerem je imel službo tudi orožnik Rudolf Slamar. Na vrtu gostilne Balažič se je Slamar sporekel z nekaterimi fanti, ki so nato zavzeli grozeče stališče ter so ga hoteli napasti. Orožnik jih je pozval, da se razidejo, ker pa so le silili vanj, je oddal najprej strel, ki je zadel in ranil najbolj nasilnega fanta — Štefana Zdravca, ker pa ta kljub vsemu še ni miroval, ga je sunil z bajonetom v prsi in ga usmrtil. Zdravčevi tovariši so se sedaj znašli na zatožni klopi. Sodišče je vseh pet spoznalo za krive, vendar jih je oprostilo vsake kazni, ker da so bili k dejanju s protizakonitim in nepravičnim postopanjem orožnika izzvani. Gledališče Torek", 25. okt. ob 20: »Kar hočete«. Red D. Sreda, 26. okt.: Zaprto. Četrtek, 27. okt. ob 20: »Pokojnik«. Red C. Petek, 28. okt.: Zaprto. Sobota, 29. okt. ob 20: »Boccaccio«. Premiera. Naši železničarji Borovnica. Članski sestanek članov poverje-ništva Kluba železničarjev JRZ za Borovnico bo danes zvečer ob 19 v prostorih Društvenega doma. Zaradi važnega dnevnega reda se pozivajo člani, da se tega sestanka vsi udeleže. Poročajo delegati iz Ljubljane. Logatec. Članski sestanek članov poverjenl-štva Kluba železničarjev JRZ za Logatec bo danes zvečer ob 19. uri v Konsumnem društvu v Logatcu. Pozivajo se vsi Člani, da se tega sestanka sigurno udeleže. Poročajo delegati iz Ljubljane. št. Vid nad Ljubljano Fantovski odsek je dve nedelji zapovrstja z uspehom igral Kralikovo igro »Faust« v Omerso-vem prevodu. Na učinek premišljena scenerija g. Renčlja je dobro ustrezala svojemu namenu. Or-kest er pod vodstvom g. Zižmonda je dajal močan poudarek odrskemu dogajanju. Izmed vlog, dasi «o bile za diletantski oder vse še dobro rešen«, sta najbolje uspeli: Mefisto (g. Jeločnik) in Pavli-ha (g. Slavič), ki je z vsako besedo in kretnjo spravil občinstvo v smeh. Če bodo igro še ponovili, kar je naSa želja, bo občinstvo gatovo še tretjič napolnilo dvorano. Samo to bi prireditelje za v bodoče prosili, da se bolj točno drže napovedanega časa. Naša zunanja trgovina Y septembru kljub zmanjšanemu izvozu aktivne Objavljeni so statistični podatki o naši zunanji trgovini v mesecu septembru 1938 in s tem za prvih 9 mesecev t. 1. Iz teh podatkov posnemamo naslednje i Uvoz Izvoz 1. pol, 2.420.55 2.645.6 2.820.9 2.387.64 julij 427.15 403.2 532.56 282.7 avgust 446.34 407.1 606.5 461.85 september 488.3 368.64 591.9 397.05 9 mesecev 3.782.35 3.824.6 4.551.9 3.259.25 Naš uvoz se je od avgusta na september znat-ho zmanjšal, pa tudi v primeri z lanskim letom je padel občutno. Podobno sliko nudi tudi naš izvoz, ki se je zmanjšal od avgusta na september za 160.8 milij. din, in je za skoraj 200 milij. din manjši kot septembra lani. To zmanjšanje izvoza v septembru je pripisovati predvsem dejstvu, da je bil v skoraj vsej drugi polovici septembra 1938 izvoz v Nemčijo in na Češkoslovaško izredno majhen. Te izpremembe so povzročile, da je bila naša trgovinska bilanca v septembru aktivna za 28.4 milij. (avgusta za 15.5, septembra lani za 103.6 milij. din). Glavni predmeti uvoza so bili v septembru naslednji (vse v milij. din, v oklepajih uvoz v avgustu 1938); surov bombaž 18.4 (19.1), bo,mb, pre-divo 25.2 (28.6), bomb. tkanine 15.14 (13.95), ovčja volna 6,7 (7.8), voln. predivo 9.6 (10.7), voln. tkanine 25.1 (20.9), svileno predivo 6.76 (7.0), nepredelano in polpredelano železo 9.16 (9.7), razni izdelki iz železa in jekla 2.1 (23.75), riž 1.9 (4.5), kava 3.7 (3.9), premog 9.5 (17.1), stroji, orodje in aparati 22.27 (30.6), elektrotehnični predmeti 16.0 (14.35), prevozna sredstva 14.7 (20.56), rotacijski papir 5.35 (3.6), umetne organske barve 4.17 (5.9), zdravila 5.3 (3.8) itd. Izvozili pa smo v septembru naslednje predmete (v milij. din, v oklepajih podatki za avgust 1938): pšenica 36.9 (80.94), koruza 0.96 (10.6), sveže sadje 49.0 (16.8), hmelj 10.8 (0.1), konoplja 7.0 (11.4), tobak 6.3 (—), konji 5.6 (15.14), govega 8.5 (9,84), prašiči 36.0 (36.84), sveže meso 11.9 (11.6), mast 6.46 (5.25), jajca 8.23 (15.9), drva 1.7 (l.Oj, stavbni les 51.0 (50.0), oglje 0.84 (0.8), žel. pragovi 2.06 (3.84), izdelki iz lesa 1.4 (2.8), cijanamid 7.4 (2.1), cement 3.2 (6.2), surov baker 30.26 (18.8), razne rude 34.0 (30.6) itd. Skupno je znašal ves naš uvoz v prvih 9 mesecih letos 967.135 (lani v prvih 9 mesecih 811.520) ton v vrednosti 3.824.6 (3.782,35) milij. din, kar pomeni, da je uvoz po količini narastel za 19,18%, po vrednosti pa za 1.12%. Nadalje je v prvih 9 mesecih letos dosegel naš izvoz količino 2,772.743 (3,369.155) ton za 3.529.25 (4.551.9) milij. din, kar pomeni, da se je po količini zmanjšal za 17.67%, po vrednosti pa za 22.47%, Naša trgovinska bilanca, ki je bila lani v prvih 9 mesecih aktivna za 769.5 milij. din, je bila letos vkljub izvoznim presežkom v avgustu in septembru pasivna za 295.4 milij. din. Računajo pa, da bo zaradi znatnejšega izvoza do konca leta trgovinska bilanca izravnana in bo zaključila mogoče leto 1938 celo z majhnim prebitkom. * Izvoz lesa je znašal v sepetmbru 1938 73.661 ton za 67.7 milij. din (septembra lani 107.291 ton za 107.0 milij. din). Skupno je znašal naš izvoz lesa v prvih 9 mesecih letos 712.703 tone za 635.6 milij. din, dočim je lani v prvih 9 mesecih dosegel količino 911.077 ton za 857.1 milij. din in je torej letos padel za 21.8% po količini in 25.9% po vrednosti. Bilanca državne hipotekarne banke V mesecu septembru je Državna hipotekama banka kot drugi denarni zavodi izkazovala znatne dvige vlagateljev. Hranilne vloge pri banki so se zmanjšale za 219.1 milij. din, istočasno so se tudi povišali tekoči računi banke (pasivni) za 54.8 milij. din. Zaradi dviga vlog so se gotovinske rezerve Drž. hipotekarne banke zmanjšale v septembru za 106.9 milij. din. Bilanca banke sama pa izkazuje za konec septembra tele postavke (vse v milijonih din, v oklepajih podatki za avgust 1938): Aktiva: gotovina in blagajniški zapiski Narodne banke 588.75 (695.6), posojila: hipotekama 1.905.3 (1.907.4), na dohodke in doklade 1.478.0 (1.472.54), vodnim zadrugam 72.03 (72.2), lom-bardna 88.1 (80.76), menično-hipotekarna 81.94 (82.3), menična 58.4 (52.4), tek. računi finančnega ministrstva 669.36 (698.8), razni tek. računi 477.47 (423.7), efekti rezervnega sklada 269.75 (269.75), efekti sklada za amortizacijo bančnih zgradb 12.66 (12.66), efekti sklada za zavarovanje bančnih zgradb 1.21 (1.21), vrednostni papirji 796.8 (851.5), nepremičnine 254.04 (258.45), razna aktiva 218.7, bilančna vsota 6.972.5 (7.092.9), izven bilančne ysote: kavcije itd. 3.409.6 (3.377.27). Pasiva: samostojni skladi 580.4 (583.15), razni Skladi 1.645.4 (1.608.5), glavnica javnih ustanov 469.2 (464.9), hranilne vloge li870.6 oročajo, da bo s 1. novembrom 1938 ukinjena prosta prodaja živine na dunajskem živinskem in prašičjem trgu ter bo vsa prodaja v rokah posebne Reichsstelle. Borza i HARRY BAUR v svoji najboljši kreaciji v velefilmu iz življenja pod piratsko zastavo KAPETAH M0LENAR Premiera — KINO MATICA — Tel. 21-24 — Ob 16, 19 in 21. — Dva zvočna tednika! ] Prevzem sudetskonemškega gospodarstva Plačilni promet s sudetskonemškimi kraji. Narodna banka objavlja: Z ozirom na postavljena vprašanja z več strani, kakor tudi z ozirom na zahtevo posameznih uvoznikov za storniranje izvršenih plačil v češkoslovaški kliring daje Narodna banka tale navodila vsem pooblaščenim zavodom za delo z devizami in valutami, da jih sporoče interesentom: V bodoče se bodo sprejemala plačila v češkoslovaški kliring tudi v primerih, v katerih bodo šla v korist tvrdk iz krajev, ki sedaj ne pripadajo Češkoslovaški in jih bo knjižila v korist posebnega računa v čeških kronah. * Industrije na sudetskonemškem ozemlju. Znane tvornice avtomobilov Tatra se nahajajo na sudetskonemškem ozemlju. Jeklarska industrija v sudetskonemških krajih je predvsem v val.jarnah, od katerih so največje tvornice Mannesman v Komotovu. Sladkorna industrija. 18 tovarn sladkorja leži na sudetskonemškem ozemlju in je znašala njih produkcija 20—30% vse češkoslovaške produkcije sladkorja. Njih produkcija je znašala 150.000 do 170.000 ton sladkorja. Prevzem podružnic čeških bank. Pretekli teden so se začela med Deutsche Bank v Berlinu in Češko Unionbanko v Pragi pogajanja za prevzem podružnic slednje banke na sudetskonem- v zdravstvenem domu, o občinskem in okrajnem zdravniku, dr. V. Vari o protituberkuloznem dispanzerju, dr. Jože Pečan o načelu in sredstvih v boju proti trahomu, Leopold Puhar o skušnjah dela proti alkoholizmu, dr. Bojan Pire o zdravstvenem zadružništvu ter končno zopet dr. Ivo Pire o zdravstveni propagandi. — To so študije, ki stoje na čelu te knjige in ki dajo glavne smernice, ki vodijo našo zdravstveno politiko. Prav tako pa tudi nakazujejo celo vrsto problemov, ki so v zvezi s pospeševanjem zdravja ter navajajo potrebo po zavodih, ki bi jih čimprej morali imeti. Večino knjige (od str. 133 do 449) pa zavzemajo poročila o delu posameznih zdravstvenih ustanov v banovini, tako o osrednjem higienskem zavodu v Ljubljani v vseh njegovih oddelkih, o okrajnih ustanovah za več okrajev in. za posamezne okraje in končno o zdravstvenih ustanovah v posameznih zdravstvenih občinah. Članki so sestavljeni na podlagi uradnih statistik ter so bogato ilustrirani. Zadnji del (str. 457—693) pa je posvečen splošnemu pregledu sedanjega stanja ljudskega zdravja, ki da je zadovoljivo. Podan je pregled posameznih bolezni z njeno rastjo in upadanjem, z diagrami in statistikami (tako pregled o akutnih nalezljivih boleznih itd.). Obenem pa je tudi podan načrt za zboljšanje zdravstvenih razmer z ozirom na asanacijo vasi, alkoholizem, malarijo, prehrano prebivalstva, šolskozdravniško pomoč, pa tudi nekaj besed o mazaštvu in javni zdravstveni službi. To je pregled te obširne knjige o zdravju v Sloveniji, kakor se vidi v uradnih statistikah naših zdravstvenih ustanov. Če je slika našega splošnega zdravja še kolikor toliko zadovoljiva, vendar le mora iti vsa težnja naše zdravstvene politike za tem, da se zdravstvene ustanove po naši deželi pomnože in javno nadzorstvo nad našim zdravjem poostri, kajti le če bomo zdrav narod, bomo imeli bodočnost. Knjiga vsebuje ogromno gradiva za razna izobraževalna predavanja po naših društvih dalje, vse do novega voznega reda, to je do 14. maja 1939. Vlak št. 10 odhaja iz Belgrada ob 20.55, pride na Jesenice ob 9.34, vlak št. 9 odhaja z Jesenic ob 20.15, pride v Belgrad ob 8.16. Pri teh vlakih vozijo tudi spalni vozovi iz Belgrada do Ljubljane in obratno. Konferenca zastopnikov balkanskih Izvoznih zavodov. V ponedeljek se je začela v Atenah seja zastopnikov izvoznih zavodov balkanskih držav. Našo delegacijo tvorijo g. Andrič, pomočnik upr Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, g. T Mandič in dr. M. Mrmolja, uradnika zavoda. — Konferenca bo trajala 10 dni. Jugoslovanski cement za vzhodno Prusijo. Iz Konigsberga poročajo, da je bila pred nedavnim sklenjena med Nemčijo in Jugoslavijo pogodba po kateri bo Nemčija kupila večje količine cementa od jugoslovanske cementne industrije, pred vsem za vzhodno, Prusijo. — Te dni je prišel v konigsberško pristanišče parnik »Helga v. L. M. Russ« iz Splita in pripeljal s seboj 2500 ton cementa. Konigsberg je eno največjih nemških pri stanišč za uvoz cementa. Parnik je potreboval za 3600 morskih milj (1 morska milja ima 1852 m) 16 dni vožnje. Zasodnja ETEC-a. ETEC sklicuje sejo zastop nikov včlanjenih držav za 16. in 17. november 1938 v Stockholm. Zastopana bo tudi naša država, Dobave: Gradbeni oddelek ravnateljstva drž, železnic v Ljubljani sprejema do dne 28. oktobra ponudbe za dobavo čaš za elemente, do dne 4. novembra tračnih križišč s priključnimi tračnicami. ter nekateri problemi kriče naravnost po najširši popularizaciji. Vzgojitelj kakor duhovnik ali narodni gospodar bo rad segel po podatke v to zakladnico ugotovljenih dejstev našega organiziranega skrbstva za narodno zdravje ter v nji iskali potrdila pa tudi dokazila za svoje delo in za nove 24. oktobra 1938. iDenar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt nespremenjen na 237.20—236.80. Nemški čeki so zaradi govoric o ugodnem zaključku pogajanj z Nemčijo, ki so so tikala tudi vprašanja tečaja nemške marke, danes zelo narasli: v Zagrebu na 13.92—14.12, v Belgradu na 14.2910—14.4910. Nadalje so beležili v Zagrebu za konec oktobra 13.90—14.10, za sredo novembra 14.15—14.35, za konec novembra pa 14.20 do 14.40. Devizni promet je znašal v Zagrebu 5.279.984, v Belgradu 4.535.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 1.483.000 din. Ljubljana — tečaji I primom Amsterdam 100 hol. dolg. ■ Berlin 100 mark . ■ • • Curih 100 frankov ■ ■ . London 1 funt . < • ■ • Newyork 100 dolarjev . ■ Pariz 100 frankov . • • • Praga 100 kron • ■ ■ • Trst 100 lir ..... . 2387.65—2402.25 1756.53—1770.40 996.45—1003.52 208.60— 210.66 4358.51—4394.82 116.60— 118.04 150.69— 151.79 230.19— 233.27 Curih. Belgrad 10, Pariz 11.735, London 20.97, Newyork 440.50, Bruselj 74.50, Milan 23.175, Amsterdam 239.50, Berlin 176.50, Stockholm 105.05, Oslo 105.375, Kopenhagen 93.625, Praga 15.125, Varšava 82.75, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.245, Bueuos Aires 110.25. Vrednostni papirji Ljubljana. Drž. pap.: 1% inv. pos. 98.25—99.25, agrarji 59.25—61, vojna škoda promptna 468—470, begi. obv. 90-91, dalm. agrarji 88.50—89.50, 8% Bler. pos. 96.50-98.50, 7% Bler. pos. 90-92, 7% pos. DHB 99—100, 7% stab. pos. 97—98.25. — Delnice: Narodna banka 7.300—7.400, Trboveljska 185-195. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98—98.50, agrarji 59—60, vojna škoda promptna 467—470, begluške obveznice 88.50 do 90, dalm. agrarji 87.50-88.50, 4% sev. agrarji 57.50—59, 8% Blerovo posojilo 97—98.50, 7% Blerovo posojilo 91—91.50 (91.—, 91.50), 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. posojilo 97.50—98 (97.75). — Delnice: Priv. agrarna banka 215—222, Trboveljska 200 blago, Gutmann 50 do 60, Isis 25 denar, Osješka livarna 160 denar, Jadranska plovba 350 denar. Belgrad. Državni papirji: 1% investicijsko posojilo 98.50—99.25, agrarji 61 blago, vojna škoda promptna 470—470.50 (470), begluške obveznice 89.50-89.75 (89.50), dalm. agrarji 89-89.25 (89), 4% sev. agrarji 60.50 blago, 8% Blerovo posojilo 97—98, 7% Blerovo posojilo 91.50 blago, 7% posojilo Drž. hip. banke 101 denar, 7% stab. posojilo 96 denar. — Delnice: Narodna banka 7420 blago, Priv. agrarna banka 222 denar. 2itni trjf Novi Sad. Koruza: bačka in sremska 120 122, banatska 119 do 120. Ostalo neizpremenjeno. Promet srednji. Hmelj boje. še nekaj opomb h knjigi »Dolenjska« Še nekaj opazk h knjigi »Dolenjska« glede nekaterih cerkvenih slik. Na str. 120 je spis Jož. Gregoriča »Umetnost Dolenjske«, v katerem piše o slikarstvu po dolenjskih cerkvah in navaja na str. 130 slikarja Berganta (Wergant), pri katerem pripomni, da je slikal križev pot za Stično in oltarne slike za Veselo goro. Naj tu dodam, da je njegova slika Matere božje tudi, kakor je konsta-tiral konservator dr. Štele, v grajski kapeli na Mali Loki pri Sv, Lovrencu, kjer imamo od 1. 1929. šolske sestre III. reda sv. Frančiška banovinsko kmet. gospodinjsko šolo, katero kapelico so zadnja leta razširili in močno prenovili. K slikam Simona Ogrina na Doleniskem pa naj dodam, da je naslikal za župno cerkev v Adle-šičih za veliki oltar tri slike, katere sem bil iaz naročil o svojem času, katere pa niso omenjene v sicer precej obširnem seznamu njegovih slik v biografskem leksikonu, Zupna ccrkev v Adlešičih ima v velikem oltarju sicer kip in sliko sv. Nikolaja. Slika je prav podobna sliki v šenklavški cerkvi v Ljubljani. Naročil sem bil pa sliko Brezmadežne, ki se postavlja v oltar ob Marijinih praznikih, meseca maja za šmarnice in v adventu ob slovesnosti sv. rožn. venca. Druga slika pa je presv. Srca Jez. za prve petke in prve nedelje v mesecu. Tretja pa Kristusa na križu za postni čas. Naj omenim pa tu še o nekdanjih slikah v župni cerkvi v St. Petru pri Novem mestu, kar sem bil zapisa! v svoji knjižici: »Zgodovin« Sem-peterske fare na Dolenjskem«, ki je izšla 1. 1886., Zatee, 24. oktobra. XI. uradno poročilo Banovinske hmeljske komisije dravske banovine: Četudi so še neprodane zaloge letošnjega pridelka v prvi roki že zelo pičle, je kljub temu v preteklem tednu trajalo živahno zanimanje in povpraševanje nespremenjeno dalje. Ponovno je prišlo do različnih zaključkov ter so se tudi cene nadalje učvrstile in se je za boljše in najboljše blago plačalo tudi do 33 din za kg. Zaključna tendenca je čvrsta. Zatec, Nemčija. 15. oktobra. Lastniki blaga zelo zadržujejo blago. Kar se je dalo dobiti, je stalo 950—1050 kron za 50 kg. Nemške pivovarne so na deželi kupile nekaj sto stotov po ceni 125 mark za 50 kg. Producenti, ki čakajo na ureditev trga, drže cene visoko. Skupno obsega ža-teško hmeljsko okrožje najboljše hmeljnike s površino 5660 ha, prištevši še druga hmeljska ozemlja, je dobila Nemčij a 7220 ha novih hmeljnikov in je sedaj največji producent kvalitetnega hmelja na svetu. , ,, , „ Lounv, 20. oklobra. Nakup se nadaljuje. Cene znašajo od 800-1050 kron za 50 kg. Povpraševanje za roudniški hmelj je znatno, cene se gibljejo med 600—700 kron za 50 kg. str. 14: Se v začetku tega stoletja so bile njene stene poslikane s podobami iz trpljenja Kristusovega, katere je naslikal Herlein. Sedaj o njih ni več sledu. Koncem pretečenega stoletja ln le v začetku tekočega pa nahajamo, razen sv. Petra v velikem oltarju, še oltar žalostne Matere božje, kateri je bil prenesen iz pogorele cerkvice «v. Križa v Ha-rinjivasi na mestu sv. Bernarda, in pa oltar, posvečen izveličanemu Janezu S&lkandru. V sredi zadnjega je bila lepa slika sv. Alozija, katero je slikal Zeit. Veliki altar Ima tudi ie slike Brezmadežne, ki jo je naslikal F. Wisiak 1. 1858. Sedanja »lika sv. Petra je prav slabo delo nepodpisanega mojstra. Konec pretečenega stoletja pa je visela slika iz Mencingerjeve roke. V podružnici sv. Janeza Krstnika v Mačkovem je bila slika Nicolo Šolan, Ilirec. Križev pot na Trški gori je slikal A. Fr. Wisiak v Kranju 1. 1861. V oltarju Bajnofske kapele je bila svoj čas slika sv. Tomaža ap., katero je bil naslikal na bakreno ploščo novomeški sodnik Janez Koch. J. šašelj. * Zemeljski ostanki znanega srbskega skladatelja Kornelija Stankoviča počivajo v Budimpešti. Belgrajsko pevsko društvo »Stankovič«, ki si je jio skladatelju vzelo ime, je sklenilo, prenesti njegove kosti v Belgrad, kjer naj hi jih z velikimi slovesnostmi zagrebli v domači zemlji. Znani zgodovinar dr. Jnvan Radnnič je Izdal obsežno knjigo 7. naslovom »Slike la Morije i književnosti (533 strani). Najnovejša številka »Srpskega knj. itlasnlka« prinaša novplo »Kurir« Jaroslava Duryrha v prevodu J a r o s 1 a v a M a 1 i j a. Zdi se mi, da je to prvi srbski prevod tega sicer tako pomembnega češkega pisatelja. Zanimivi so tudi prevodi sedmero npsml iz raznih književnosti, ki iih ie pripravil X (pesnik Dučič). \CHUHTSCHUN SE!WAN I SCHUNTUK. TAMŠČitu) > TAMTSCHM fJnrstMu JUN KI .PMCHOISZ. SI/LAM J/Nf/GAN g CT^ak C' \(JUT*OKS/ i&p u tmscHOu Kitajci so se bojevali zoper strupeni opij: Kako je Anglija dobila v roke kitajski otok Honkong? Mož, ki je priredil sam svojo pogrebščino Nenavadno storijo poročajo 17. mesta Kingston v ameriški zvezni državi Tennessee. Tamkaj živi kakih 70 let star farmar Feliks Breazale, ki je pred kratkim vse svoje sorodnike, prijatelje in sosede povabit na svoj pogret). Pri vsem tem pa je stari mož še vodno zdrav in čvrst ter piav nič no kaže, da bi bil kaj kmalu pokopan. Na to nenavadno povabilo je od vseh strani prihitelo na pogreb živega moža nič manj ko 8000 pogrebcev. Pogrebščina je bila v njegovi hiši. \z njo so prinesli prazno leseno krsto ter položili na voz. prav kakor pokopavajo prave mrliče. Ko so je voz s krsto začel premikati, so je za ;ijo razvrstil velik sprevod, ki je njemu na čelu korakal sam gospod Breazale. Posebna godba je igrala žalno koračnico in druge žalostinke. Ko so nazadnje prazno krsto zakopali, je na rušo prsti stopil sam Breazale tor imel žalni govor. Kajpada ni žaloval za -rajnkim-, ki ga ni bilo, marveč se je v svojem žalnem go- vw Zemljevid kaže veliko kitajsko mesto Kanton, katero so te dni zavzeti Japonci, na jugu pa veliko angleško postojanko llonkong, ki jc s svojo lego obvladovala ves južni Kitaj. postojanl Kitajska je dandanes zlasti še zato tako nesrečna dežela, ker je velik del njenega prebivalstva močno propadel zaradi uživanja strupenega opija. Včasih je kitajsko ljudstvo bilo zdravo in ni poznalo tega strupa, ki zamori telo in duh. še v začetku 19. stolelja je ta strup na Kitajskem bil docela neznan. Stroge kazni so onemogočale, da bi bil kilo ta strup ljudem prodajal, Če se je pa kdaj kdo pregrešil zoper to prepoved, tisti navadno ni bil niti Kitajec, marveč kak naseljenec iz Indije, kjer je bilo grešno uživanje tega strupa že precej razširjeno. Leta 183-1 pa se je zgodilo, da je angleška trgovska družb« >Hritanska vzhod-noindijska kompanija« izgubila monopol trgovine s Kitajsko. Od tega leta dalje je s Kitajsko smel kupčevati vsak Anglež. S tem so delničarji le trnovske družbe izgubili masten vir dohodkov. Zalo so sklenili, da bodo poslej začeli na Kitajsko vtihotapljati opij. To tihotapstvo jo obetalo velikanske dobičke. In res je ta trgovina začela cve-sti. Peščica ljudi je tako dobila v roke velikanske milijone, milijoni kitajskih ljudi pa so bili palnjen zaradi tega v največjo duhovno in telesno bedo. Cisti dobički britanske vzhodnoindijske kompatiije so rastli od leta do leta. Ker pa se je kitajska vlada začela upirati taki kupčiji, ki njeno prebivalstvo spravlja v največjo nesrečo, je angleška vlada postavila na čelo tej družbi energičnega lorda Napierja. Pod njim je trgovina z opijem kar vzcvela. Za kitajsko vlado in njene postave se sedaj ni nihče zmenil, ker je za tem početjem stala oboročena sila Velike Britanije. Sedaj se je Kitajska postavlia po robu. Kitajski cesar je prav dobro vedel, kako strašne posledice bo opij imel za kitajsko ljudstvo. Njegov pametni minister Lin Tse Hsi je bil tudi odločen braniti svoje rojake in moč kitajskega cesarstva pred tem strupom, ki so ga tujci zaradi svojega profita začeli vsiljevati. Zato je dne 18. marca leta 1839 poslal tedanjemu britanskemu vrhovnemu nadzorniku vse angleške trgovine na Kitajskem, kapitanu Elliotu, nekak ultimat, naj Anglija prepove to trgovino. Ktliot so je zavedal, da ima na razpolago le nekaj topničark, če pride do boja. Zato je stvar skušal zavlačevati. Toda kitajski mi- nister se ni vdal. Nazadnje je kitajski cesar poslal svojega pooblaščenca v Kanton h kapitanu Elliotu. Ta mu je prebral prijazni, a odločni ukrep kitajskega cesarja, da morajo angleški trgovci nemudoma izročiti kitajskim oblastem ves opij, kar ga je na angleških ladjah. Nekaj tednov je Elliot sicer še zavlačeval pogajanja, nakar je. hočeš nočeš, moral ukazali angleškim, trgovcem, da morajo ves svoj opij izročiti njemu, nakar ga bo on izročil Kitajcem. To se je nazadnje zgodilo, nakar je kitajski minister dne Iti. julija dal iz tega opija napraviti velikansko grmado, ki je nanjo nagrmadil 20.291 zabojev opija, ki je bil tedaj vreden najmanj poltretji milijon angleških funtov. Vse to so Kitajci zažgali. Takrat je Kitajska obhajala svojo prvo zmago nad Angleži, ki pa je bila tudi zadnja. Kitajska vlada je namreč po tem prvem uspehu postala bolj pogumna ter je razglasila, da nihče na Kitajskem ne sme več trgovati z Angleži, ki so z opijem hoteli zastrupiti kitajski narod. To pa je izbilo sodu dno. Sedaj je Anglija zares nastopila. Kmalu je bilo v kitajskih vodah zbrano vse angleško brodovje. Nastala je vojna zoper Kitajce za opij. »Opijeva vojna« je trajala od junija leta 18-10 do avgusta leta 1848. Kitajci so se v tej vojni izkazali za dobre vojake, toda tedanji tehnični in pomorski sili Anglije niso bili lios. kitajski vojaki so nekatere svoje postojanke tako trdovratno branli, da so vsi mrtvi obležali. Nazadnje je Anglija imela v kitajskih vodah nad 90 ladij, med njimi 35 vojnih ladij. S pomočjo težkega topništva so naposled Angleži zavzeli razna obmorska kitajska mesta, Čapu in Šanghaj, nakar so angleške vojne ladje priplule pred Nan-king ter so angleški topovi ogrožali kitajsko glavno mesto. Kitajska se je tedaj morala vdati ter plačati 21 milijonov dolarjev odškodnie za sežgani opij. Angležem so Kitajci morali odpreti pristaniška mesta Šanghaj, Kanton, Amoj, Fučau in Ning-po. Otok Honkong pa je za vs. V petek bo igral CŠK v klubski sobi v hotelu' Evropa redni brzo turnir za prvenstvo v mesecu oktobru. Tekme 6e lahko udeležijo samo člani. c Družinske tekme Celjske strelske družine so bile v nedeljo ves dan na vojaškem strelišču v Pe-čovniku. Doseženi so bili lepi rezultati. Na splošno tarčo (15 strelov, 5 leže, kleče, stoje na 200 m); Blumer Fritz 105, Josek Oto 93, Keblič Avgust 90 točk. Na družinsko tarčo so streljali samo člani Celjske strelske družine: Blumer, Fritz 102, Tkal-, čič Jakob 98, Aman Jasip 97, Josek Oto 93, Keblič Avgust 93, Na malokalibnsko^ 10. strelov lež/a na 50 m: Blumer Fric 89, Wagner Janko 89, Dvar-šak Karel 87, Zornik Ivan 87, Tkalčič Jakob 86. Pri tekmah je nastopila tudi mladina. (10 strelov leže na 200 m) Krulc Vladimir 52, Krulc Zvonimir 48 in Cepin Anton 45. Strelci so prejeli diplome in nagrade. Tekme so trajale od po,l 9 dopoldne in se zaključile ob 4 popoldne. Pri tekmah je bil navzoč tudi predsednik strelskega okrožja g. podpolkovnik Krasnik, vodil pa jo je družinski predsednik Wagner. c Danes dopoldne je še čas, da se pozanimate, ali ste v volilnem imeniku. Če ne, poskrbite še danes dopoldne, da pridete v tajništvo JRZ v Prešernovi ulici 15, I. nadstr. Za reklamacijo zadostuje tudi vojaška izprava ali krstni list ali domovnica. c Ob 20 letnici Cankarjeve smrti so uprizorili dijaki mariborske gimnazije Cankarjevo dramo »Lepo Vido« v celjskem mestnem gledališču. Gledališče je bilo slabo obiskano, izkazalo se je le di-jaštvo, ki se je polnoštevilno udeležilo prireditve. V splo.šnem so igralci dobro odigrali svoje vloge. c Vsem železniškim upokojencem v območju železniške postaje v Celju. Odpošiljanje legitimacij železniških upokojencev za podaljšanje se prične po 10. novembru. Natančneje v oglasu, nabitem pri postajni blagajni v Celju. c Zvezna organizacija Zveze gTafičnih delavcev priTedi ob 70 letnici svojega obstoja v nedeljo, 30. oktobra ob 4 popoldne v mali dvorani Celjskega doma koncert pevske in arkestralne Grafike v Ljubljani, v nedeljo 6. novembra ob 9 dopoldne pa v istih prostorih slavnostno zborovanje. c 5000 din in obleko je ukradel Štefan K. lastniku vrtiljaka in strelišča v Gaberju Nemečeku Vikto.rju, ko se je mudil v Celju. c Gospodinjska nadaljevalna šola v Celju se prične v začetku meseca novembra. Dekleta, ki 6e žele udeležiti pouka, naj sc priglase te dni v I. b razredu II. deške šole v Celju. c P. Maks Mašič — zapustil Celje. Priljubljeni katehet na meščanski in ljudski šoli pri čč. šolskih sestrah p. Maks Mašič je včeraj zapustil Celje in odšel na novo službeno mesto v Varaždin. P. Maksu, ki je Todom Hrvat, pa se je naučil prav lepo slovenski jezik, želimo na novem mestu obilo uspeha. Programi radio Ljubljana: Torek. 25. oktobra: U Šolska ura: Kaj naj mladina vo o narodni obrambi (g. Frano Ostanek) — 12 S™"1';' -štirje fantje« — t-i.4r, Poročila — 1,1 Napovedi — 13.'JO Za nnše deiSelane (ploSče) — 14 Napovedi — 18 Pisan spored. Igra Radijski orkester — 18.40 Gradovi na Go-reniskem 1. (g. Leo Pettaucr) — 18 Napovoli, poročila — ln.TO Nnc. ura: Dim. Fntšič oli 100-letnlcl njegove smrti (Svet. fcumarevič) — 10 SO Vesela kronika — 'JO Koneert pevskega zbora Glasbene Mntiee — 20.43 Koncert Radijskega orkestra — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Lahka glasba (ltadijuki orpester). Spod židje vodijo jugoslovanski šport Hrvatski tednik »Nezavisnost« se v svoji 34. številki, ki je izšla 22. oktobra, zelo pritožuje čez razmere v hrvatskem športu ter konstatira bridko dejstvo, da vodijo zagrebški Židje na stotine hrvatskih klubov in na tisoče hrvatske mladine. Preko tega dejstva bi šli mi Slovenci mirno, če ne bi bili tudi mi sami pri tem prizadeti. Kakor znano, ima večina športnih zvez svoje sedeže v Zagrebu in našim čitateljem so še dobro znane borbe, ki so jih in jih še danes vodijo slovenski športniki proti vrhovnim inštancam v jugoslovanskem športu. Razmere, ki vladajo v nekaterih športnih zvezah, ki jih vodi Zagreb, so za nas Slovence tako neugodne, da se moramo naravnost ■ čuditi našemu športu, da je sploh mogel uspevati. Ako mi ne bi imeli tako požrtvovalnih in idealnih delavcev; bi naš šport že zdavnaj zaspal. In to v glavnem po krivdi vrhovnih športnih zvez, ki nam, če že ne ovirajo dela, vsaj naklonjene niso. Od kod to zlo, nam postane takoj jasno, če nekoliko pogledamo članek »Žalostna slika hrvatskega športa«, ki ga v izvlečku podamo tudi našim čitateljem. Za šport daje hrvatski narod težke milijone in marsikatero nedeljo kasira blagajnik pri nogometni tekmi nad 200.000 dinarjev. Zadnje pare izdajajo dijaki in delavci samo zato, da v nedeljo lahko prisostvujejo tekmi, medtem ko je prav redek oni, ki bi se tako zavzel za kako hrvatsko idejo, kakor za nogometno žogo; dobite jih na tisoče, ki ne bi dali niti pare za najsvetejšo hrvatsko stvar. Ko bi imeli mi Hrvatje — tako pravi pisec dalje — toliko navdušenih rodoljubov, kolikor imamo športnih kibicev, bi bilo precej drugače. Zakaj je tako stanje, zakaj hrvatsko športno občinstvo ni niti najmanj navdušeno za hrvatsko narodno stvar? Odgovor: Zato, ker vodijo hrvatski šport Židje! To je žalostno, a resnično dejstvo. Nikdar ni hrvatski narod toliko denarja dal za narodne cilje in svetinje, kakor za športne prireditve, nikjer se ni toliko zmetalo denarja, kakor na športnih blagajnah, nikdar se ni toliko milijonov vložilo v kulturne, socialne in politične cilje, kakor za nogomet. In v čigavih rokah je danes v pretežnem delu hrvatska mladina? V židovskih, nehrvatskih, protinarodnih in v mednarodnih. In to vse zato, ker se nahaja ves hrvatski šport v njihovih rokah. Pa poglejmo, če temu ni res tako. Najhujše je v tem pogledu v zagrebški nogometni podzvezi, kjer je včlanjenih nekoliko stotin hrvatskih klubov z več desettisoči članov. To veliko organizacijo zastopa nasproti Belgradu in inozemstvu Žid Dezider (Željko) Berger! Ta človek je postal neke vrste svetovna osebnost na račun hrvatskega športa in ima za seboj na desettisoče hrvatske mladine. Poleg njega sede v upravi za- frebške nogometne podzveze še tile Židje: Dr. pitzer (sedaj Milanovič), dr. Arpad Hahn, Stei-ner, Leitner, Klinger (sedaj Koraiiič), Richter, Bpsenfeld ter Geza Fleiss. V zvezi športnih zvez je glavni tajnik Miroslav Tritsch (sedaj Dobrin), žid, ki je prestopil v pravoslavno vero. V olimpijskem odboru je prvi podpredsednik Žid Edo Fuuk in tajnik omenjeni Tritsch (Dobrin). V lahkoatletski zvezi je bil bivši predsednik dr. Tritsch, Žid in še danes češki državljan. Pred njim so pa vedrili v tej zvezi Kohn (Dobrin) in S'ch\varz. V avtozvezi je podpredsednik Žid Edo fljfak. V motozveži Je predsednik zopet Žid Edo JfSnk in njegova desna," roka Zid dr. L. Weiss-mann, ki je obenem predsednik L vrh. motokluba. V kolesarski zvezi je predsednik Žid Hinko Ro-senberg. In v hazeni je gospodaril bivši glavni tajnik Fuhrmann. In v drugih zvezah, kakor sab-ljaški, težkoatletski, boksarski, tabletenisu i. dr. zavzemajo Židje najvažnejša mesta in kjer teh ni, tam imajo oni svoje »slamnate može«, ki delajo po njihovih intencijah kakor v trgovini. Ti »slamnati možje« so sokrivci razmer in sporov v hrvatskem športu (in v našem slovenskem ter vsem jugoslovanskem — op. uredn.), ki ga uničujejo. Poglejmo, kako na primer delajo Židje. Medtem ko oni po mili volji vodijo hrvatski šport (in jugoslovanski — op. uredn.), ne more in ne sme niti en Hrvat, niti arijec blizu k židovskemu klubu Makkabi-ju. Tu se oni strogo drže svojega rasnega principa in pazijo, da se ne bi kak nežid vtihotapil v njihovo društvo. Tega se moramo tudi mi Hrvatje držati in paziti, da niti en Žid ne pride v naše športne vrste. Treba je čistiti in dati vsakemu svoje. Tako Hrvatje, kaj pa mi? Borba slovenskih športnikov se mora še v večji meri nadaljevati proti vodstvom v Zagrebu, ker imamo z ozirom na svoje idealne delavce polno legitimacijo, da prevzamemo nekaj Športnih zvez v Ljubljano. Če Hrvatje sami tako napadajo sedanja vodstva, od katerih so imeli prav gotovo neprimerno več koristi kakor mi Slovenci, tedaj si lahko predstavljamo, koliko škode je utrpel zaradi tega slovenski in končno ves jugoslovanski šport. In končno, četudi tega ne bi bilo, vendar ne gre, da bi idealni in nesebični športni delavri med Srbi, Hrvati in Slovenci garali, Židje bi jih pa vodili- Tabela po sedmem kolu v drž. ligi BSK Jugoslavija Gradjansiki (Z) IIAŠK Hajduk BASK Jed bistvo Gradjansiki (S) Slavij a (S) lavija j ubij fiparta Slavija (V) Ljubljana 6 5 5 4 3 3 3 3 t 1 1 O 19: 5 15: 8 22: 6 14:12 14: 8 11: 9 16:17 11:16 10:15 11:17 5:17 3:21 13 11 10 9 8 8 7 7 4 3 3 1/ Drugi programi: Torek 2S oktobra: tleli/rad: 20 Vokalni koneert, 20 SO Sinifnn. koncert belgrnjske tilharmonije — Žanr rb ■ "0 Opera — Sofija: 2(1 Vok. konert 20.,Vi ltuske romance, 21.25 Lahka glasim — Varšava: 1.1 Znh krm-eert 22.15 Vuk. koncert - Uudlmpeita: lfl.,10 Blaetova opera .Carinen«, 23.10 Cig. orkester - Trut-Milav:■ 21 Pestra glasba 22 Komor, koncert — Ttim-Ilarl: 21 Slu-le jeva opera -Liola< — I)vnaj-Liv*lto: 20.10 Pester večer _ Konigsbern: 19 Opera -Kavallr 7, roio« — Ham-hurir 11 Iiizctovn opera Cannen — flrali.slava: 20.10 Operna in operetna glasba — Kolu: 20.10 Filmske novosti 20 »n Plesni večer — Slnltnarl: 20.10 Operna glns-ba. 21 Goethejev ciklus - Strasbourg: 20.30 Bizet-ova stgletnlctt. V nedeljskem osmem kolu igrajo: Gradjan-ski (Z) in Slavija (S), IIAŠK in Gradjanski (S), BSK in BASK, Jugoslavija in Jedinstvo, Slavija (V) in Ljubljana, šparta in Hajduk. Svetovno prvenstvo dvigačev Že takoj ob pričetku takem, katere so se vršile ob razprodani dvorani, so bili doseženi odlični rezultati. V peresni teži jc postal svetovni prvaik Nemec g. Liebsch, v lahki pa Američan Terlazzo. Črnec Terry pa je v peresni teži v obojeročnem potegu postavil nov svetovni rekord z 97.5 kg. Rezultati so ti-lc: Peresna teža: 1. I.iebsch (Nemčija) "V>5 kg; Beiscapo (Italijo) TOOkg; 3. Richtcr (Nemčija) 297.5 kg; 4. Terry (Amerika) 292.5 kg; 5. Bari! (Franci ja) 292.5 ikg: 6. Embrozi (Madžarska) 265 kg. Lahka teža: i. Terlazzo (Amerika) 3"Okg; 2. Attia (Egipt) 392.5 kg; 3. Schvvitalle (Nemčija) 332.5 kg; 4. Jan sen (Nemčija) 332.5 kg; Vsak atlet je imel en tezen dvig, en poteg in en sunek tor je bila vsota vseh treh disciplin merodajna za končno določitev svetovnega prvaka in vrstnega reda. Dva problema: prhut izpadanje las Ena rešitev: Silvilcrm Lotlon Silvikrin. Za delotvorno vsakdanje negovanje las; polepšava lase, prepreči izpadanje las ter ohrani kožo glave zdravo in brez prhuta. To je edina voda za lase, ki vsebuje prirodno hrano za lase Neo-Silvikrin. Neo-Silvikrin. Ta koncentrirana naravna hrana za lase uporablja se proti trdovratnemu prhutu, v resnih slučajih izpadanja las, pri oslabelih lasnih koreninah, pri obolelih mestih in kadar preti plešavost. Shampoo Silvikrin. Blago sredstvo za! pranje las, za snaženje in zaščito lasišča in las. Njegova obilna pena vsebuje naravno hrano za lase Neo-Silvikrin in deluje kot balzam na tkivo lasišča. Dobi se v vseh strokovnih trgovinah. V-406-H Prvenstvo ljubljanske podzveze V Ljubljani: Kranj : Hermes 5:1. Na Jesenicah: Kovinar : Bratstvo 0: V Celju: Celje -.Olimp 2 :0. V Čakovcu: CSK : Železničar 4:0. I. Boks: Zagreb : Maribor 4:1 Uspel nastop mariborskih boksarjev v Zagrebu. dne 22. X. 1038. Nastopilo je 9 parov, a v glavni borbi je bilo 6 parov. Mariborčanov 6 iu Zagrebčanov 6 od Herkulesa. Kot prvi par je nastopil Senekovič ,mušja teža (PSK) : Okovič (Herkules); tu se jo Mariborčan odlikoval s svojo rutino ali je kljub temu zgubil po točkah proti mnogo težjemu Zagrebčanu. Drugi par Meglič, perolahka teža (PSK) : Poldrugač (Ilerkules). Tu jc bila zopet razlika v teži na škodo Mariborčana; vsi so pričakovali zmago Poldrugača, a izneiiadil je Meglič, ki je edini zmagal od Mariborčanov; je še mlad in ima lepo bodočnost na baksarskem polju, če bo marljivo treniral. Tretji par Švajger, xelter (PSK) : .lurkovič (Herkules). Tu Mariborčan ni mogel uspeti proti odličnemu reprezentantu JurkoviČu. Švajger je bil že v prvi rundi štirikrat knock-down in je moral odstopiti v drugi rundi. Četrti par Štrukelj, srednja (PSK) : Krleža (Ilerkules). Zmagal je Krleža po točkah, Mariborčan je bil odličen in je dokazal, da je še vedno eden naših najboljših boksarjev, čeprav je obenem tudi najstarejši boksar Jugoslavije. Peti par, katerega so pričakovali z največjim zanimanjem, jo bil Ipavec, težka teža (PSK), prvak Male antante 1937 : Hladny (Herkules). Tu je Ipavec izgubil po točkah zaradi tega, ker sploh ni treniral od lanskega leta, odkar je prišel iz Temišvara. Ali kadar je zadel, ni bila šala in takrat se je vedno Zagrebčan zamajal, kar pa Ipavec ni izkoristil. Celokupni dvoboj se je končal v razmerju 4:1 za Zagreb. Olimpijske novice Finski olimpijski odbor za olimpiado 1. 1940 je končnoveljavno sklenil, da se prevzame v olimpijski program tudi jadralno letalstvo, v katerem se bo vršilo tekmovanje. Tekme bo izvedla finska zrakaplovna zveza na kraju Jaemij.aervi,. Tudi težkoče za izvedbo olimpijske veslaške tekme so • odstranjene. Ker v Helsinki ni primernega prostora, jih bodo izvedli v luki Taivallahti. Ob veslaški progi bodo postavili tribune za 15.000 gledalcev. Finci so povabili 58 narodov na XII. olimpijske igra. Istočasno so- sc odločili, da bodo p»-večali stadion za 63.000 gledalcev, od tega jih bo polovica lahko 6edcla. Vesti športnih zvez, klubov in društev Kolesarska pod? veza Ljubljana ohveSča vse gg. odbornike, da se bo vršila v torek, dne 25. t. m. oh 10 seja v prostorih kavarne V os pernik. Ker so bodo obravnavale važne točke, znto prosimo vse gg. odbornike, da sc seje sigurno udeleže. 4- Dotrpel je In nas za vedno zapustil naš ljublieni soprog in predobri oče, sin, brat, stric in svak, gospod dr. Ivan Šlibar odvetnik in rezervni podporočnik dne 23. t. m. po dolgotrajni in mučni bolezni. Na zadnji poti ga bomo spremili v torek, dne 25. oktobra, ob 4 popoldne od doma žalosti Topniška ulica št. 10 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Radovljica, Litija, Belgrad, Dnjeper, Brno, dne 23. oktobra 1938 Globoko žalujoči: Ljudmila Šlibar, soproga s hčerko Milico ter rodbine: Svetličič, Slibar, Pečenko, Hočevar, Reichmao Konči Ahačič: 33 Bumček in Bunkica Tedaj sta oče in mati odpahnila vrata in Bumček in Bunkica sta vstopila v gozd in odhlačala do tepke, ki je rastla za vogalom velike skale. Veselo so si pripovedovali svoje doživljaje, pa tako glasno, da so se začele zbirati krog njih gozdne živali, med njimi je bila tudi veverica. Pa ne samo živali, tudi smreke in jelke so sklonile svoje glave, da bi bolje slišale zgodbo Bumčka in Bunkice, ki sta jo vsaj stokrat že ponovila svojim poslušalcem, pa nikdar nista pozabila dodati glavnega smisla: »Povsod je lepo, a najlepše je doma. Blagor mu, kdor ga imal' In še danes si drevesa pripovedujejo zgodbo o Bumčku in Bunkici, če jih zbudi iz spanja veter ali pa tudi le veverica s košatim repom. Le nagnite v gozdu ušesa, otroci, morda ujamete njegovo skrivnostno šepetanje, kakor sem ga jaz, in če ga boste razumeli, boste videli, da je vse to bilo do pičice res, kakor sem vam povedala. Konec. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovno besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. K Absolvent Kmetij. In zadružne šole z inozemsko prakso išče kakršnokoli službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16.S64. .(a) liifliraiga Hiša z gostilno ln mesarijo -v letoviškem kraju, v mestu, na lepi točki, naprodaj zaradi bolezni. — Ogleda ce lahko na mestu. Naslov v upr. »SI.« pod št. 16636 (P) Mužbodobe Dva mizarska pomočnika dobra-, in vajenca takoj sprejmem. Naslov v upr. »Slovenca« pod 16.863. b Razpisana je služba organlsta ln cerkovnika pri župni cerkvi v Planini pri Rakeku. Plača 630 din mesečno, pogrebna in poročna štolnlna, dohodek enega travnika ter prosto stanovanje z električno Inštalacijo. — Nastop čimprej. Prošnje s spričevali do 6. novembra na župni urad v Planini pri Rakeku. (b) Iz trpežnega nepremočljivega lodna nudi jesenske športne damske in moške plašče od 240 din naprej — iste fan: lovske in dekliške od 150 din naprej F. I. GORICAH, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 Vajenec z 2 alt 4 razredi srednje šole. se sprejme v večjo manufakturno in špecerijsko trgovino. Stanovanje in hrana v hiši. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Vesten« št. 1590. .(v) l'JW,f Štajerska jabolka la. velika izbira vseh vrst, naprodaj. Tudi zelo dobre hruške. — Pohitite, kajti najceneje vam nudi »Jugosad«, Resljeva 4. 1 Nepremočljive hubertuse dežne plašče ln obleke, najboljši nakup: Presker, Sv. Petra cesta 14. Mreže za postelje najceneje pri Andlovic, zaloga pohištva Komenskega ulica 34. Dokolenice, nahrbtnike, aktovke, ročne torbice, kovčeke itd. priporoča IV. KRAVOS Maribor Aleksandrova cesta 13 Eroz posebnega obvestila. Rodbine Ocepek, Jenčlč, Gorše In Žagar Javljajo globoko potrte, da je v ponedeljek, dne 24. oktobra, previden s tolažili svete vere, v 85. letu umrl ljubljeni soprog, oče, stric, ded, praded, JAKOB OCEPEK gostilničar in posestnik Pogreb blagega pokojnika bo v sredo, dne 26. oktobra ob 3 popoldne iz hiše žalosti Škofija riža 49, Trbovlje, onkraj Save, Škofija riža, Spodnje Jarše, Ljubljana, Sv. Pavel pri Preboldu, dne 24. oktobra 1938. Katarina roj. Meke, soproga — Mirko, Tilka, Gizela, otroci -« in ostalo sorodstvo. Seno in otavo sladko, prodamo ca. 40 met. stotov. Vprašati v podružnici »Slovenca« v Celju. (1) Deteljni odpadki zmleti, bo najboljše močno krmilo za govedo, 100 kg 90 din. Tudi fižolove odpadke nudimo po 90 din. Sever in Komp., Ljubljana. (1) Patent »Kraljica peBi« kt se naloži le enkrat dnevno, potem pa gori ves dan, se dobi v vseh velikostih prt A. Semenič tn drug, Ljubljana, Miklošičeva cesta 15, telef. št. 48-67. (1) ITEfc. 2 951 KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIH L BANČNO-KOM. ZAVOD Maribor, Aleksandrova 40 kupi takoj ln plača najbolje HRANILNE KNJI2IC8 bank in hranilnic VREDNOSTNE PAPIRJE 3% obveznico, bone ln srečke, delnice Itd. VALUTE VSEH DR2AV PRODAJA SREČK državne razr. loterije, Kdor ljubi glasbo, izbere TRGOVINA RADIO-APARATOV NA DEBELO (JJlende Iščemo zastopnike za svobodna področja* Glavni zastopnik za Jugoslavijo G. MINACH, SUŠAK Petcevni model s tremi valovnimi dolžinami od din 3750'— dalje Luksuzni model din 9750'— Zrebna lista dobitkov I. zvezne efektne loterije rejcev malih živali Ljubljana, Karunova ulica št. 10 Glavni dobitki! 3 motorji 8984, 6307, 14042. 14733, 14573, 14602, 19758, 21140, 12382, 24573, 18848, 13761, 3451, 24907, 23747, 9164, 20650, 27878, 14425, 11133, 17919, 26728, 14973, 18461, 2668, 2992, 9918, 14934, 2827, 27756, 23273, 28412 28436, 11118, 10564, 25422, 4918, 18045, 10347, 14559. Ostali dobitkii 233, 237, 329, 384, 400, 427, 493, 799, 849, 1090 1183, 1196, 1256, 1263, 1286, 1472, 1492, 1499, 1532, 1727, 1837, 1878, 2168, 2369, 2377, 2382, 2249, 2479, 2512, 2609, 2644, 2675, 2694, 2827, 2992, 3008, 3049, 3086, 3110, 3136, 3172, 3254, 3291, 3451, 3460, 3465, 3624, 3742, 3775, 3776, 3844, 3863, 4185, 4261, 4505, 4602, 4918, 4976, 5008, 5054, 5241, 5314, 5527, 5531, 5565, 5851, 6013, 6150, 6297, 6307, 6713, 6734, 6869, 6881, 6925, 6966, 6984, 7078, 7195, 7218, 7291, 7449, 7538, 7550, 7563, 7571, 7610, 7635, 7667, 7734, 8099, 8161, 8485, 8489, 8525, 8576, 8750, 8723, 8833, 8852, 8895, 8959, 8948, 9020, 9164, 9220, 9225, 9382, 9387, 9483, 9524, 9586, 9696, 9711, 9722, 9820, 9918, 9965, 10050, 10136, 10149, 10181, 10188, 10310, 10333, 10347, 10352, 10371, 10473, 10552, 10566, 10634, 10654, 10694, 10790, 10834, 10982, 11035, 11064, 11118, 11133, 11148, 11172, 11224, 11400, 11453, 11467, 11470, 11503, 11514, 12006, 12008, 12072, 12083, 12204, 12261, 12382, 12560, 12580, 12650, 12706, 12733, 12818, 13083, 13131, 13212, 13325, 13464, 13579, 13596, 13624, 13636, 13641, 13716, 13724, 13761, 13833, 13975, 14042, 14178, 14221, 14233, 14296, 14397, 14407, 14425, 14435, 14452, 14502, 14559, 14573, 14602, 14622, 14733, 14831, 14878, 14887, 14903, 14903, 14907, 14934, 14973, 15090, 15218, 15398, 15381, 15517, 15540, 15635, 15992, 16013, 16057, 16207, 16219, 16232, 16280, 16333, 16356, 16389, 16486, 16568, 16633, 16657, 16660, 16678, 16697, 16806, 16893, 16925, 17009, 17050, 17275, 17336, 17362, 17566, 17582, 17602, 17604, 17733, 17802, 17858, 17919, 18045, 18062, 18143, 18145, 18148, 18242, 18274, 18301, 18461, 18606, 18716, 18753, 18084, 18817, 18848, 18852, 18867, 18976, 18998, 19124, 19152, 19199, 19375, 19395, 19435, 19748, 19758, 19776, 19853, 19858, 19888, 20041, 20044, 20108, 20176, 20331, 20570, 20576, 20650, 20668, 20771, 20827, 20868, 20885, 20531, 21140, 21144, 21208, 21214, 21325, 21534, 21618, 21675, 21895, 22039, 22099, 22136, 22175, 22326, 22456, 22495, 22596, 22728, 22899, 22960, 23183, 23224, 23239, 23246, 23273, 23348, 23403, 23437, 23569, 23662, 23677, 23700, 23747, 23761, 23880, 24003, 24131, 24174, 24358, 24467, 24515, 24573, 24584, 24598, 24668, 24750, 24907, 24966, 25073, 25113, 25219, 25350, 25403, 25422, 25460, 25476, 25584, 25675, 25676, 25819, 26005, 26058, 26099, 26134, 26177, 26211, 26260, 26269, 26479, 26705, 26718, 26760, 26820, 26851, 26866, 26885, 26892, 27081, 27045, 27322, 27336, 27399, 27469, 27488, 27646, 27631, 27756, 27777, 27878, 27914, 27940, 27959, 27973, 28041, 28105, 28111, 28117, 28334, 28412, 28436, 28469, 28598, 28610, 28615, 28744, 28897, 28917, 29070, 29087, 29140, 29151, 29524, 29966 in 8942. Dobitki so na razpolago v pisarni Zveza društev rejcev malih živali Ljubljana, Karunova ul. 10. I ITIMI Vsakovrstno ZlatO kupuje po najvišjih eenah CERNE, juvelir, Ljubljana OToUova ulica št. 8 MSSM Za šestošolca Iščem stanovanje — po možnosti v bližini Bežigrada. Pogoj strogo nadzorstvo. Ponudbe s ceno upravi »Slovenca« pod št. 16.875. ;(D) Podružnica „SLOVENCA" Revnega otroka 11 let starega, brez matere, dam za svojega. — Naslov v upravi »Slov., pod št. 16.847. ,(r) Naznanjamo žalostno vest, da je danes oh 16. Url previdena S tolažili sv. vere, po kratki bolezni nepričakovano umrla gospa Katarina Gabernik roj. Dev V 76. letu svoje starosti. Pogreb bo v sredo iz Jožefišča, Poljanska cesta št. 16. Blaga pokojnica se priporoča v pobožno molitev. Vodstvo Jožefišča. lise von Stach: 27 Poslanci iz Voghere Kulturno zgodovinski roman iz protestantske dobe. Poslovenil Fr. Omerza. Že se ie Benjamin malo sklonil k Melanchthonu, da bi pritrdil njegovemu predlogu z besedo in kretnjo, ko vzklikne Margareta z jekleno trdoto: »Nobene ubegle redovnice ne maram v svoji hiši. Naj gleda, če jo vzame za deklo Jonavka ali Bugenhagcnovkal « Benjamin 6kuša prikriti Margaretino neljubez-nivo vedenje pred tujcem z dovtipom, ko reče: »Vendar pa maraš ubeglega meniha v svoji hiši.« Melanchthon pojasnjuje zmoto, da je mlada redovnica v navi domovini lahko dekla, ne kot varovanka. »Plemenite krvi je,« se obrne bolj k Ben)a-minu kot k Margareti. »Imenuje se Ave, — Ave iz Brandcnfelsa. Sirota je, pa skrbno vzgojena v samostanu, da je v veliko začudenje učiteljevo zložila celo nekaj latinskih od —« Toda Margareta nc pusti, da bi razgrinjal Me-lanchtho.n Avine odlike po sobi kot svilo in bar-žun, ampak se kljubovalno zadere: »Bom li jaz plemeniti gospodični za deklo?« Filip Melanchthon in Benjamin sta poznala Margareto kot zvesto mater, ki ji je bilo sicer sočutje tuje, pa je vendar v dejanju pomagala vsem siromakom in bolnikom. Oba sta zaman iskala pametnega vzroka, zakaj pač kaže trdo srce proti tej redovnici brez doma, toda v tej uri ji ni mogel nobeden od njiju pogledali skozi gospodovalen e.braz v ubogo dušo, ki sta jo mučila strah in slutnja. tcsnokn. tišini pravi Filip Melanchthon, kakor mu je velela njegova preprosta pobožnost: »Pomislite, gospa Margareta, da nam ne pošilja zapuščenih sirot nihče drug kot vsemogačni B°ŽTedaj Margareta široko in prestraeno pogle- da in se za trenutek ne gane. Nato ji pa privre iz prsi ihtenje, si zakrije obupano obraz in zdirja v sosedno soba Ko vidi mali Martin, da je mati jokajoč zbežala, poskoči s sedeža pri Lutrovem svetem pismu in hoče za Margareto. Toda vrata v sobo sq zaklenjena. Obraz se mu raztegne na jok, ko stoji pred vrati. Ker je Mclanchthon spoznal, da je zanetil v hiši vihar 6 tem, da je ponudil mlado redovnico, sc čuti nekako dolžnega, da se opraviči pri Benjaminu, in pravi: »Lahko mi verjamete, dragi Eichler, da je deklica po telesu in duši čedna, le njena usoda je vredna pomilovanja.Če bo brez varstva, mora stopiti v življenje kot lahka vaba za moško pohot-nost. Za njo gre samostanski vratar, drzen dečko, ki mu pa zaradi nizkega stanu ni privoščila mi-lostljivcga pogleda. Skrbi me, da se bo wittcn-berška mladina premalo častno vnela za njo, če sc hitro in brez sramu oziramo pa kakem soprogu, namesto da jo potrpežljivo skrijemo v negi krščanske družine pred poželjivimi pogledi.« »Gospod magister,« odvrne dostojanstvena Benjamin, »Margareta se bo spomnila svete dolžnosti žene cvangeljskega duhovnika. Zato jo bom prosil za zapuščeno dekle. Majhna je število željd, ki mi jih ni izpolnila v osemletnem zakonu.« Kratek je bil odmor, toda molk obeh mož ga je raztegnil, dokler se ni vrnila Margareta in potisnila otroka v stran. Plamen jeznega odpora je ugasnil v njenih očeh, ki so brez bleska in težko zakrite s trepalnicami tičale v duplinah. Predeno plavih las ji je leno padalo čez čelo in celo udje so viseli kot pri mrliču tnlahavo ob telesu. Tako uničena sto.pi iz sobice pred Melanchthona in soproga in pravi brez glasu in duše: »Če mi ne pošilja nihče drug kot vsemogočni Bog Ave v hišo, nai se zgodi njegava volja.« Filip Melanchthon sc je nemalo spodbujal nad jasno zmago, ki ja je dobojevala krščanska čednost nad upornim srccm te mlade žene, in Benjamin je hvaležno in veselo poljubil Margareto na čelo. Ona sc ni naravnost upirala tej nežnosti, ampak je vzela z mize pisano pobarvano leseno raca in pocenila z igračko k Martinu. Ko je Melanchton odšel, je Benjamin zopet dvignil Margareto k sebi in ji govoril dobre in to-lažilne besede, ki jih je voljno sprejela kot lajšanje trenutka. Zunaj je pripeljalo marčno solnce 6vetel dan, ki je privoščil majhni družini v hišici zadnjo, prijetno uro. Toda ura, ki je bila brez bolesti in brez želja, 6e je bližala koncu. Prišla je Ave, z njo je prišla bolest, prišle želje, Margareti so se zopet zaprli čuti. Nad živo sliko mlade redovnice se je zatemnilo to, kar je gledala v duhu — tega se je držala božje maščevanje. Slepo kot Benjamin je šla Margareta nasproti usodi, ki 6e je bližala. Ave je bila oblečena v kratek kmetski suknjič in rdeč životnik, ki ga je vrtnar s prošnjami in kletvami izsilil svoji sestri in ga prinesel obo-ževanki za beg iz samostana. Dovolj čudno je tičala njena plemenita postava v ableki nizkosti, ki je kazala seveda tem razločneje nežnost členkov, Čuden in skromen je postal tudi mili dekličji obraz, ki bi mu V6ak rad privoščil kras kit, strogo obkrožen z ostriženimi lasmi; kajti še so kazali pritisk čepice in viseli po samastanki navadi, ki je eličila noši las pažev, če je padla tančica, samo tik do tilnika, kar je dajalo odraslemu dekletu skoraj videz otroka. Ker se je Ave zavedala, da je preoblečena in brez pomoči, je ponižno in malo sramežljivo pa-besila oči k liom, ko jc pozdravila Margareto in Benjamina. Toda kmalu je dobila zaupanje in začela pripovedovali svaje življenje brez strahu, ker 60 ji dajala sočutna vprašanja gostiteljev poguma. Nikoli, jc pravila, ni čutila v srcu pravega poklica za samostansko življenje, toda usoda jo je prijela s trdo roka. Starši so ji zgodaj umrli, njo pa prepustili oskrbi duhovnemu sorodniku, ki je želel, da bi ji ovijala rodovniška tančiča kamaj razcvelo telo, kar jo je tako streslo, da ji je izginil ves pogum, da bi odkrito ugovarjala. Zdaj je Benjamin prvič in živo vprašal Avo, ki je do zdaj v dekliški zmedenosti govorila Margareti in bila 6 tem prvič tako srečna, da je smela z njo govoriti in jo vprašati. »Ker ste živeli vendar v Nemčiji, "gospodična,c pravi Benjamin, »ali vam ni prišlo do ušes veselo Lutrovo oznanilo, preden ste napravili obljubo?« »Gospod,« odvrne Ave, žareč od življenja in upanja, »pomlad prodre do notrajnosti gora, do dna morja, da najbolj temnih ječ, kjer medle ljudje in živali — kako ne bi prodrla tudi 6kozi zidovje samostanov? Toda sila staršev drži otroka in 6ila obljube devico huje kot z verigami. Če ne pomaga Bog, se pač nabena ne oprosti in reši!« »Tudi doktor Luter nas je učil,« odvrne Benjamin, »da moramo smatrati rešitev redovnic iz njihovega ujetništva za ja6en čudež božji, ki 6e zgodi edino zato, da se poslavi evangelij.« »To je res čudež,« potrdi Ave s pogledom k nebu, »in ljudje sami ga ne bi mogli storiti. To ve tudi opatinja in imenuje hudičevo delo, če pride devica čez zid, ko je vendar v resnici božje delo. Kajti kda je sredi v samostanu vžgal moje srce za novi nauk, da so skočile noge brez težave — Bog ali hudič? Vsej skrivnosti, 6 katero smo smele tu in tam ujeti kaka lutrovsko besedico, je prišla nekega dne na pomoč jasna in glasna pridiga, ki je napolnila večino redovnic z gnusom, nas pa s hrepenenjem in ljubeznijo za evangelij.« Ave se usede, potem pa pripoveduje: »Pred letom je ena naših pobegnila, — kako, ve samo Bog, ki jo je vodil. — V sreči ni pazabila ujetih 6ester, ampak se je zvezala z združenimi četami, ki so plenile po deželi, V spremstvu vojakov in tudi sama kot vojak, je s silo vdrla v naš 6amostan, kjer smo bile zbrane ob isti uri v kapiteljski dvarani pri duhovnem branju. Stopila je h katedru za prednico in nam govorila drugače kot ta, pa ne manj spodbudno, namreč o zakonu in da ga je Bog ukazal vsem ljudem, moškim in ženskam, devištvo pa da je predrzna in Bogu zoprna stvar —« »Martin,« pravi Margareta dečku, »Pajdi na vrt in poglej, morda je že vzcvetela kaka vijolica!« Mali Martin 6e je pri besedi »vojaki« začel zanimati za zgodbo; zato je obotavljajo se ubogal. Ave nadaljuje: Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cefc Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Ceniit Konferenca zaupnikov tekstilnih delavcev Knezoškof dr. Tomažič blagoslavlja novo kmetijsko šolo v Rakičanu. Murska Sobota, 24. oktobra. Slovenska Krajina je v nedeljo končno dočakala dan, ki bo važen mejnik v razvoju njenega gospodarstva. Slovesno je bila odprta lepa in vzorna banovinska kmetijska šola, iz katere bo v prihodnjih letih začel prihajati kmečki naraščaj, ki bo po najnovejših izkušnjah in izsledkih delal na svoji lepi zemlji, katera je preživljala že toliko rodov naših Krajincev. Kako živo se je vse prebivalstvo teh okrajev zavedalo pomembnosti tega dneva, najlepše dokazuje slovesnost sama, ki se je začela že v Murski Soboti, kjer so z vseh hiš visele zastave. Od blizu in daleč so prihiteli Krajinčani v Mursko Soboto k slovesni sv. maši, katero je daroval lavantinski škof dr. Ivan Tomažič. Velika cerkev je bila nabito polna. Pred cerkvijo pa se je postavil gost špalir, v katerem so bili tudi slovenski fantje in dekleta v krojih. Na slovesnost je prispel tudi g. ban dr. Marko Natlačen, kateremu gre tudi glavna zasluga, da je kmetijska šola v Rakičanu danes dograjena. Knezoškof dr. Tomažič je imel najprej lep cerkven govor, v katerem je v zvezi s slavnostjo poudaril pomembnost kmečkega dela, ki edino ustvarja pravo in požrtvovalno ljubezen do rodne grude in do družine. Iz teh dveh osnov pa raste tudi pravilna in zvesta ljubezen do naroda in države. Kmečko delo pa še posebej dokazuje odvisnost človekovo od Boga in njegove previdnosti. To delo nas uči zaupanja v božjo previdnost, Sleherni se mora veseliti vsake možnosti napredka v kmečkem delu, ki ga omogočajo še najbolj kmetijske šole. Sicer se sinovi uče od svojih očetov, hčere pa od mater, toda kmetijske šole lahko pokažejo nove vire blagostanja in dohodkov. S tem pa 6e ustvarjata sreča in zadovoljstvo. Zato naj bo naša molitev zahvala Bogu, ki je dal temu delu svojo pomoč. — Prevzvišeni je za tem pristopil k oltarju, kjer so mu asistirali dekan Kranz, domači župnik Vojkovič, katehet šoštarec in kaplan Škraban. Najsvetejšo daritev je prelepo spremljal cerkveni pevski zbor. Po slovesnosti v Murski Soboti so številni odlični gostje odšli v Rakičan, pa tudi precejšen del občinstva ni hotel zamuditi tako važnega dogodka. Za ta slovesni dan je bila šola, ki ima že itak nad vse lično in živahno zunanjost, še posebej okrašena. Z visokimi topoli ob cesti so tekmovali jambori z zastavami, vrt pa je bil kljub pozni jeseni še vedno ves pisan od samega cvetja. Pred glavnim vhodom, ki ga lepo povzdiguje z zelenjem obrasla pergola, je bil postavljen ličen oltar, pred katerim je knezoškof dr. Tomažič opravil blago-slovitvene obrede. Za tem so vsi gostje in udeleženci odšli v okusno urejeno veliko dvorano šole, kjer je ravnatelj šole inž. Franc Mikuš pozdravil g. bana dr. Marka Natlačena, knezoškofa dr. Ivana Tomažiča, okrajne načelnike dr. Bratina iz Murske Sobote, dr. Farčnika iz Ljutomera in Ga-brijana iz Lendave, nadalje kanonika Weixla, domačega župnika Vojkoviča in dekana Kranza, zastopnike kmetijskega in tehničnega oddelka banske uprave ter člane banskega sveta Bajleca, Bači-ča in Stuheca, podstarosto gasilske zveze gospoda Snoja ter dosedanja poslanca g. Benka in dr. Klara, ravnatelja murskosoboške gimnazije inž. Zobca, kakor tudi župane okoliških občin, predsednike okrajnih kmetijskih odborov in svetnike kmetijskih zbornic vseh treh okrajev. Naprosil je gosp. bana, naj odpre šolo, ki bo v bodoče šolala kmečki naraščaj Slovenske Krajine. Slovenska krajina nekdaj in sedaj Gosp. ban dr. Marko Natlačen je nato v izčrpnem govoru orisal razvoj Slovenske Krajine v 20 letih od osvobojenja. Vo leta 1920 je pripadal velik del obdelovane zemlje v Slovenski Krajini veleposestvom, na katerih je kmečko prebivalstvo delalo le za skromno življenje. Tedaj je bilo še mogoče iti z enega do drugega konca Slovenske Krajine, t. j. 00 kilometrov daleč, po sami veleposestniški zemlji. Z uvedbo agrarne reforme pa so se v Slovenski Krajini razmere temeljilo sjrre-menile. Med 9829 poljedelskih družin je bilo z izvedbo agrarne reforme razdeljenih nad 20.000 oralov obdelovalne zemlje, tako se je izpolnilo naročilo, ki ga je dal ob ustanovitvi Jugoslavije naš blagopokojni kralj Aleksander /., naj namreč pripada zemlja tistemu, ki jo obdeluje. Z izvedbo agrarne reforme pa so bili postavljeni tudi temelji, na katerih je bilo mogoče začeli smotrno posku-ševanje vseh panog kmečkega gospodarstva. Ustanovljena je bila semenogojska postaja v Beltincih in kmetijska šola v Rakičanu. Vovzdigi kmetijstva in kmečkega stanu pa služijo večinoma tudi vsa javna dela, ki jih opravljala država in banovina v teh krajih in priznali je treba, da se posveča potrebam Slovenske Krajine v zadnjih letih mnogo večja skrb, kakor se je to godilo v prejšnjih letih. Naj govore številke! Od prevrata do 1935 je bilo v Slovenski Krajini iz državnih in iz sredstev bivšega Oblastnega odbora odnosno oanovine izvršenih cestnih del — poleg rednih vzdrževalnih drl _ ~n skupen znesek <1-12.000 din, v zadnjih treh letih pa je bilo opravljenih in je v delu iz banovinskih sredstev za C,.182.000 din. Ker prispevata k tem delom tudi oba cestna odbora v Murski Soboti in Lendavi, vidimo, da je bilo cestnih del opravljenih ali je še v delu v zadnjih treh letih za 7,091.000 din, pri čemer redna vzdrže- valna dela niso upoštevana. Pri hidrotehničnih delih v Slovenski Krajini vidimo, da je bilo v letih od 1918 do 1935 iz državne blagajne, blagajne bivšega Oblastnega odbora in banovine potrošenih 1,494.000 din. Zasebniki so dodali za ta dela še 287.000 din, tako da je bilo v 17 letih porabljenih za hidrotehnična dela v Slovenski Krajini skupno 1,781.000 din. V zadnjih treh letih pa je bilo samo iz banovinskih in deloma državnih sredstev za hidrotehnična dela v Slovenski Krajini izdanih 3,083.000 din. Celoten pregled samo cestnih in hidrotehničnih del nam pove, da je Slovenska Krajina za obe panogi v prvih 17 letih prejela od oblasti 2,136.000 din, v zadnjih treh letih pa 9,265.000 din, ali v zadnjih treh letih več kot štirikrat toliko kakor v prejšnjih 17 letih. Še lepši je program za bodočnost, saj bo Slovenska Krajina v prihodnjih 6 letih samo za regulacije in melioracije prejela skupno nad 10 milijonov din. Te številke dovolj dokazujejo, da hočeta država kakor banovina posvečati Slovenski Krajini vso skrb in ji pomagati do boljšega in lepšega življenja. Temu namenu služi tudi kmetijska šola v Rakičanu, ki z današnjim dnem odpira vrata bodočim gospodarjem in družinskim očetom na domovih Slovenske Krajine in slovenskega Pomurja. Velike žrtve banovine za to šolo gotovo ne bodo za vržene, saj bodo iz nje prihajali bodoči gospodarji, dovzetni za vsak napredek in za vse, kar je dobro in plemenito. Dal Bog, da bi naraščaj, ki bo prišel s te šole, ljubil svojo zemljo in poslal trden steber slovenske domovine in vse jugoslovanske države. Tehtna izvajanja in-prepričljive številke so vsi navzoči odobravali z navdušenjem, nakar je bila slovesnost končana. Po skupnem kosilu so si gostje ogledali še šolo, ki je izdelana po načrtu banske uprave. Notranja razdelitev prostorov je izvrstna, oprema, ki jo je dobavila tvrdka Remec in Co. z Duplice pri Kamniku, pa nad vse lična in solidna. Posebno lepo pa se prilega šola pokrajini, kar je zasluga banovinskega projektanta inž. Čulka. Zgradba doma uslužbencev poštne hranilnice Ljubljana, 24. okt. V Ljubljano je dospel odlok vlade, s katerim je odobrena zgradba stanovanjske hiše uradništva Poštne hranilnice. To hišo gradi posebni fond tega uradništva. Stavba bo stala na parceli, kjer je bila nekoč dolgo let konjušnica ljubljanskega Jezdnega kluba, katerega člani so bili pretežno Nemci. Ta lepa točka pa je po zaslugi uradništva Poštne hranilnice prešla v slovenske roke. Poštni uradniki so neokusno stavbo takoj podrli, s čimer je pridobila na lepoti vsa Bleiweisova cesta. Še bolj pa bo pridobila, ko bo stal na njej novi dom tega uradništva. Delo je prevzela znana in ugledna stavbna tvrdka Miroslav Zupan, ki je že pričela dovažati na to parcelo najbolj potreben material. V kratkem pa prične tvrdka tudi z izkopom za temelje. Stavba bo imela visoko pritličje in tri nadstropja proti cesti, proti vilam pa visoko pritličje in dve nadstropji. Načrte za to stavbo je izdelal banski svetnik arh. Črnivec, ki je znan zlasti zaradi svoje posrečene stavbe Poštne hranilnice na Aleksandrovi cestL Stavba bo čez zimo v surovem stanju dovršena, ' po dosedan jih računih pa bo veljala tri in pol milijona dinarjev. Maribor, 23. oktobra. V prostorih Delavske zbornice v Mariboru je bila danes konferenca obratnih zaupnikov tukajšnjega tekstilnega delavstva. Poleg zastopnikov drugih strokovnih organizacij so se konference udeležili tudi obratni zaupniki ZZD iz Maribora in kot zastopnik centrale ZZD strokovni tajnik gospod Lu za r. Na dnevnem redu je bilo vprašanje kolektivne pogodbe tekstilcev, ki je bila sklenjena leta 1936. Zaradi spremembe razmer je namreč nastala potreba po zboljšanju omenjene pogodbe. Referent Delavske zbornice g. Stanko je podal poročilo o dosedanjem delu tarifnega odbora, ki je sestavljen iz zastopnikov vseh štirih strokovnih organizacij in ima pooblastilo in nalogo, da stremi za zboljšanjem kolektivne pogodbe. Obratni zaupniki in zastopniki strokovnih organizacij so se strinjali s predlogi, ki so jih sprejeli obratni zaupniki na konferenci v Kranju in Ljubljani. Delavstvo je naročilo tarifnemu odboru, naj skuša kolektivno pogodbo zboljšati in razširiti Nj. Vel. kralj Peter II., knez namestnik Pavel in kneginja Olga zapuščajo cerkcv po pokopu kneza Arsena na vso banovino, da bo obvezna za vse delodajalce tekstilne stroke. Predvsem želi delavstvo, da bo okvirna kolektivna pogodba v celoti odpovedljiva konec leta, v tarifah oz. plačah pa naj bo pogodba oz. dotični odstavek odpovedljiv vsake tri mesece, da bi tekstilno delavstvo s tem dobilo priliko plače prilagoditi vsakokratnim spremembam razmer. — Popoldne je bila enaka anketa tekstilnega delavstva tudi v Celju. Danes pa bo po teh predpripravah prva razprava z zastopniki Zveze delodajalcev tekstilne stroke, katere se bo udeležila tudi Zveza združenih delavcev. Jubilejni teden ob 10 letnici slovenskega radia Z današnjim dnem se pričenja teden jubilejnih proslav za 10 letnico slovenskega radia. Uprava ljubljanske radijske oddajne postaje je za ta pomembni narodni in kulturni jubilej pripravila izbran spored, ki bo dal temu važnemu dogodku ves potrebni poudarek in bo hkrati tudi manifestacija načel, ki so vodila upravo našega radia teh 10 let pri določanju sporeda. Za uvod proslave je včeraj ob 18.40 prosvetni referent ljubljanske postaje g. Zor prikazal zgodovino naše oddajne postaje in pregled njenega dela v desetih letih. Ob 20. pa je bil jubilejni koncert slovenskih simfoničnih skladb, pri katerem so med drugimi izvirnimi deli izvajali skladbo »Vilino dete« Jurija Mihevca. Danes bo v okviru proslav koncert zbora Glasbene Matice, v sredo prenos iz ljubljanske opere, in sicer bo Ljubljana oddajala najpopularnejšo slovensko opero, Foersterjevega Gorenjskega slavčka«, pripravljenega nalašč za to priliko. V četrtek bo radijska igralska družina izvajala Medvedovo viteško žaloigro »Viljem Ostrovrharc, v petek bo drugi jubilejni koncert, pri katerem bodo sodelovali ga. Lovšetova, radijski komorni zbor in orkester. Izvajali bodo dve skladbi Jurija Mihevca, med njimi prvič kantato »Popotnik in potoke za sopran, tenor, mešani zbor in orkester, ter Foersterjev »Venec Vodnikovih*. Med koncertom bo imel slavnostni govor g. prof. dr. Lukman, predsednik Prosvetne zveze, ki je vsa ta leta upravljala in vodila naš radio. V soboto bo pisan ljudski večer slovenske glasbe, pri katerem nastopijo najpopularnejše skupine, avtorji in pevci našega radia. Opozarjamo na ta jubilej dela, ki pomenja v slovenski zgodovini velik uspeh in trajno vrednost. Vsak, ki sc zaveda ogromnega pomena te najnovejše tehnične iznajdbe za izobrazbo naroda in kot vezi med vsemi Slovenci, raztresenimi križem sveta, bo čestital upravi pod vodstvom gosp. prof. Koblarja in tehničnemu vodstvu univ. prof. dr. M. Osane, da se jima je posrečilo v tako majhnem narodu in na tako omejenem področju dvigniti postajo na višino postaj drugih večjih narodov. Še in še bo treba poudarjati pomen radia za naše podeželje, ki ga tako tesno veže z vsem dogajanjem v svetu, ter v tem jubilejnem tednu podvojiti propagando za našo postajo, kajti čim več bo naročnikov, tem več bo postaja mogla nuditi svojim odjemalcem. Naj bo ta teden posvečen I ljubljanski radijski postaji, h kateri se bomo v našem listu v tein času še povrnili. Tramvaj do Rakovnika so začeli graditi Težko pričakovani podaljšek dolenjske tramvajske proge do Rakovnika so v soboto pričeli graditi. Od dolenjske mitnice pa do Oražnovega doma bo navo proga tekla po Dolenjski cesti, do-čim bo od tam naprej speljana po pragovih izven cestišča na levi strani ceste vse tja do konca igrišča SK Korotana pod Rakovnikom. Ker je pri delu zaposlenih veliko delavcev, je upati, da bo nova proga, če le vreme ne bo nagajalo, v kakih treh tednih že dovršena. S tem podaljškom bo zelo ustreženo zlasti prebivalstvu Galjevice, pa tudi Rudničanom in stanovalcem ob Dolenjski cesti, ki so morali do zdaj na tramvaj po največjem blatu in brozgi tja do mitnice. Močno prav bo prišel tudi dijakom, ki stanujejo v dijaškem konviktu na Rakovniku in morajo vsak dan v mesto v šolo, nekateri celo po dvakrat. Prav veseli ga bodo še posebno številni romarji, ki po večkrat na leto priromajo v svetišče Marije Pomočnice na Rakovnik, pa se bodo zdaj lahko pripeljali tik pod Rakovnik. Tudi športniki, ki radi posečajo športne prireditve na igrišču SK Korotana pod Rakovnikom, se bodo tramvaja radi posluževali, saj jih bo zdaj pripeljal prav do vhoda omenjenega igrišča. Kot slišimo, gradi ta agilni SK Korotan tudi novo smuško skakalnico na pobočju Golovca, ki bo edina smuška skakalnica v Ljubljani in bo gotovo privabila veliko .V soboto je odprl g. ban dr. Marko Natlačen "lepo urejeno razstavo perutnine v Mariboru. število prijateljev zimskega športa, pa bodo veseli, ker 6e bodo s tramvajem lahko potegnili tako blizu skakalnice, da ne bodo imeli pešhoje niti za pet minut. Pripomnili bi samo še to, da so ta tramvajski podaljšek prejšnji režimi gradili že 20 let. Točno pred vsakimi volitvami so ga gospodje na magistratu za gotovo obljubljali, potem pa na to obljubo prav tako točno pozabili. Še tole: Leta 1934 je bila v državnem proračunu postavka za tlakovanje Dolenjske ceste od km 616 dalje proti notranjosti mesta, le mestna občina bi bila morala v tem delu prej obnoviti tramvajske tračnice. Ker jih ni, je država ta kredit uporabila za ureditev Cojzove in Aškerčeve ceste. Tako je po krivdi takratnih gospodov na magistratu ostala Dolenjska cesta najslabša cesta v Ljubljani in okolici. Šele sedanja občinska uprava pod skrbnim in vestnim vodstvom župana dr. Adlešiča je pokazala razumevanje tudi za zanemarjeni dolenjski okraj, ko mu ureja Dolenjsko cesto in gradi tarmvajski podaljšek do Rakovnika. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Joscft grenčice. Nova postojanka ZZD V Hočah pri Mariboru je delavstvo že dalj časa z zanimanjem sledilo razvoju delavske strokovne organizacije ZZD in sklenilo, da si tudi v Hočah z združitvijo v pravi delavski strokovni organizaciji postavi temelje boja za zboljšanje svojega gmotnega položaja. V nedeljo, 23. oktobra 1938 ,je sklicala Zveza združenih delavcev v Hočah zborovanje, katerega so delavci pričakovali z nestrpnostjo. Zborovanja se je udeležilo lepo število tamkajšnjega delavstva. Prisostvovali so zborovanju tudi odborniki mariborske krajevne organizacije ZZD. Na sestanku sta obrazložila predsednik centralo ZZD g. Preželj in strokovni tajnik g. Luzar delavcem smisel in namen strokovne organizacije ter pravilna načela, na katerih mora graditi delavska strokovna organizacija, ako hoče doseči svoj namen. Za njima je povzel besedo tamkajšnji g. dekan Sagaj, ki je v lepih besedah spodbujal delavce za pristop v organizacijo in da naj požrtvovalno in zvesto delujejo v ZZD. Delavstvo jo izvajanjem govornikov pazljivo sledilo. Izvoljen je bil pripravljalni ndbnr iz vrst tamkajšnjega delavstva, ki bo zastavil vse sile, da se v Hočah razvije močna krajevna organizacija Zveze združenih delavcev. Predsednik centrale ZZD g. Preželj in strok, tajnik g. Luzar sta imela razen tega v soboto in nedeljo še več manjših lepo uspelih sestankov tako v Mariboru, v Slov. Konjicah, v Polzeli in v Celju. Večje zborovanje sta imela v Orižah. kjer so tamkajšnji rudarji pozorno sledili izvajanjem. Organizacija ZZD v Orižah je krepka in močna, kar se je dalo lepo razvldeti iz ogromnega navdušenja zborovalcev, ki so bili zbrani na se-sianku v veiikem številu. la gospodarski napredek Slovenske krajine Banovinska kmetijska šola v Rakičanu odprta Občni zbor Odvetniške zbornice j Ljubljana, 24. okt. V soboto ob 3 popoldne je bil v dvorain št. 79 na sodišču občni zbor Odvetniške zbornice za Slovenijo, ki se ga je udeležilo 85 članov. Občni zbor je bil precej razgiban. Poslovno poročilo je podal predsednik dr. Žirovnik. Poročila so bila soglasno sprejeta, enako je bil soglasno odobren proračun za prihodnje leto. Prispevki članov ostanejo na isti višini kakor doslej, to je 300 din za rednega Člana in 100 din za odvetniškega pripravnika. Občni zbor so precej razgibale volitve, ker sta bili pripravljeni dve listi, in sicer prva z dr. Žirovnikom in skoraj vsem dosedanjim odborom, druga pa z dr. Fettichom. Druga lista je imela nekoliko političnega značaja. Na njej so namreč kandidirali izraziti pristaši JNS. Večina odvetnikov pa se je odločila za dr. Žirovnika, s čimer je skušala dati svoji zlior-nici nadstrankarski značaj. Za listo dr. Žirovnika se je odločilo 54 članov, za listo dr. Fetticha pa 30. Občni zbor je dalje v popolnem sporazumu sklejial o raznih stanovskih zadevah. Zborovanje je trajalo do 5 popoldne. Drobne novice Koledar Torek, 25. oktobra: Krizant in Darija, mu-čenča; Krispin, in učenec. Sreda, 26. oktobra: Evarist, papež; Bona-ventura, Pod. Novi grobovi "t" V Škofiji riži v Trbovljah je v 85. letu starosti mimo v Gospodu zaspal g. Jakob Ocepek, gostilničar in posestnik. Pokopali ga bodo v sredo ob 3 popoldne. + V Ljubljani jo umrl. g. dr. Ivan Šlibar, odvetnik in rezervni podporočnik. Pogreb bo danes ob 4 popoldne na pokopališče pri Sv. Križu. Naj jima sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne novice •= Poročil se je včeraj v ljubljanski stolnici znani planinec, mestni nameščenec g. Rudolf Šturm z gdč. Angelo Pristav. Priči sta bila brat ženinov g. Rado Šturm in svak g. Adolf Pelicon. Novoporočencema iskreno čestitamo! ■ Poročila sta se v nedeljo v frančiškanski cerkvi g. Bogo Stary in gdč. Lidu Z i t -terschlager. Mnogo sreče! = Poročila sta se v Celju Franc Mohar, uradnik cestnega odbora, in Greti Pretner, trgovčeva hči, oba iz Slov. Konjic. Čestitamo! — Iz sodne službe. Napredovali so.: za sodnika 3. skupine I. stopnje Alojz Debeljak in Ga-špar Stojkovič, apelacijska sodnika v Ljubljani, in za starešino 3. skupine 2. stopnje Vladimir Velušček, starešina na okrajnem sodišču v Ložu. Upokojeni so: Antan Avsec, sodnik 3. skupine II. stop. na okrožnem sodišču v Ljubljani, Adolf Arko, jet-niški ravnatelj 5. skupine na okrožnem sodišču v Ljubljani in Janko Seiko, pisarniški uradnik v 6. skupini na okrajnem sodišču v Ljubljani. — Premeščen je inž. Franc Kenda, rudarski svetnik v 6. skupini, iz državnega rudnika v Velenju k prometni upravi v Zabukovcu. Napredoval je za višjega veterinarskega pristava v 6. skupini Vinko Bedenek pri okrajnem načelstvu v Kranju. — V 3. skupino I. stopnje je napredoval ravnatelj na državni trgovski akademiji v Ljubljani dr. Karel Pirjevec. ser Weltreligionen. 91 str., nevez. 15 din, — Wal-ter, Bildungspflicht und Katholizismus. 360 str., nevez. 8 din. — Redko, ceneno in zanimivo potovanje v Italijo. Svoječasno preloženo potovanje, katero je Putnik organiziral za v Italijo, bo od 18. do 29. novembra. Udeleženci tega zanimivega izleta bodo imeli priliko, da obiščejo Benetke, Rim, Neapelj in Plorenco, poleg tega pa IkkIo še krajši i/teti v Pompeje, na Vezuv in Kapri. Cena vožnje od Belgrada do Neaplja Ln nazaj znaša 750 din. od Rakeka do Neaplja in nazaj pa 490 din. Vsa obvestila in prijave v poslovalnicah Putnikn. KINO SLOGA telefon 27-30 Samo Se danes ob tfi, 19 tn 21 url imnto priliko videti onega najbolj pretresMvth romanov -lo-vitega rusBoga pisatelju M.GORKEUA v filmu Na dnu Okrutna borba m srečo in ljubezen dvoje mladih ljudi iz zloidasnciru brloga. — Iz Kranja v ljubljanske zapore pripeljani. Mo.čna orožniška eskorta je v nedeljo s prvim gorenjskim vlakom pripeljala 5 aTetirancev, ki 60 zapleteni v velike sleparije na tomboli kranjskega gasilnega društva. V preiskovalne zapore okrožnega sodišča so bili odvedeni: zasebni uradnik, 27-letni Janko Rotman, doma iz Dobrenja pri Mariboru; samski piskrovez, 27 letni Edvard Tomažič, rojen v Bolzanu, Nemčija, pristojen v Ptuj, dalje samski delavec, 20 letni Avgust Pal, doma iz ptujske okolice, samski mizarski pomočnik, 26 letni Albin Širec, doma iz Tržiča pri Ptuju in 26 letni delavec France Bobič iz Bele cerkve pri Novem mestu. Proti njim je uvedena kazenska preiskava zaradi ponarejanja številk na tombolah in sleparije. — Pogumna mati. V soboto je v Slavonskem Brodu prala na Savi perilo hišnica Liza llartmnnova. Polog nje se je igral njen sedemletni sinček Rudolf. Med igro je deček padel v Savo ter izginil pod splavom. Pogumna mati se ni premišljala niti za trenutek, temveč je takoj skočilo sama pod splav. To je videla tudi Danes ob 16, 19 ln 21 url Ničevo Grandiozna pomorska bitka. Silni prizori potopitve podmornice in reševanje na smrt obsojene posadke. Borba poveljnika in težka odločitev: ljubezen ali dolžnost! Harry Banr. Ivan Možuhin, Li- KINO UNION sette Lanvin. Marcelle Chantal, Telefon 22-21 I — Za po toči 3. VIL 1938 katastrofalno prizadete vinogradnike občine Bizeljsko so darovali doslej: Mestna hranilnica Brežice 5000 din, gen. ravnatelj TPD g. Rihard Skubec 2000 din, g. Rudolf Strmccki, veletrgovec Celje, 1000 din, po 200 din: gg. Lesar Josip, notar v Brežicah, Volčanšek Ivan, župan v Brežicah, Dolžan Franc, gostil, v Radovljici in Mariborska tekstilna tvornica; po 100 din: gg. Holy Josip, dr. Zdolšek st., dr. Zdo.1-šek ml., dr. Drnovšek, Lukež Aleksander, tvornica Treppo, Chlumecky Jos, ter tvrdka Gabrič & Ko-lenc, vsi iz Brežic, nadalje A. Šarabon, Hotel Metropol in Kramar Franc iz Ljubljane, Juvančič Franc, Zidani most, Hafner Jože, Skofja Loka, Kovač Karel, Stari trg pri Rakeku ter tvrdka Nastran in drug, Radomlje; po 50 din so prispevali: gg. Podboj Ivan, Ribnica, Zupni urad Gomilsko, Vizjak Janko, Brežice, Lunder Viktor, župnik v Kozjem, Deržič Karel in Kern Josip iz Brežic, nadalje tvornica kandit »Unian«, Zagreb, 30 din, Wolf Franc, Brežice 20 din, Lapuh Mihael, Dobova 20 din, Ku-nej Fcrda, Celje, 20 din in Dular N„ Ljubljana 10 din. Razen tega je nabrala gdč. Lušin Tinka v Sodra-žici 415 din; skupaj doslej darovano 11.115 din. Vsem darovalcem se za prispevke zahvaljuje Pomožni odbor. Prispevki, poslani v zgo.rnji namen žup. uradu Bizeljsko, se objavijo v prihodnji objavi darov. ■■Kino Ko deliev o te/. 41-64^ Danes, jutri ter v četrtek ob 20. uri Racija v expresu mBmtaaBammmtmmmmmaBammmm^ — V spomin pok. dr. Debevca jc daroval e. Ivan Marinšek, geometer k a tast r. uprave v Novem mestu 60 din za Baragovo semenišče v Ljubljani. — Južničeve Francoske vadnice za višje razrede srednjih šol, ki je že razprodana, ima še nekaj izvodov na zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Vreme. Jugoslavija: Hladno vreme po vsej kraljevini, oblačno nn zahodu, jugu in na Primorju. V ostalih delih od časa do časa dež. Sneg je zapadel na visokih planinah v Bosni. Najnižja temperatura Kalinovni.k —2, najvišja Skoplje 25 stopinj. - Napoved za danes: Nekoliko hladnejše vreme na severni polovici in na zahodu. Pretežno jasno z jutranjo meglo v dolinah rek v zahodnih krajih in na Primorju, v ostalih delih oblačno. Dež tu in tam. — Dvodnevni avtobusni izlet v Benetke od 13. do 14. novembra za znižano ceno 240 din. Prijave sprejema do 6 novembra Izletna pisarna M. Oko m, Ljubljana, hotel »Slon«, telefon 26-45. ___ — Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati, pa trpe vsled tega na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa se dnevne 1 čaša »Franz-Josefove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku. Ogl. reg. S. br. 30474/35. _ Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani nudi po izredno znižanih cenah sledeče knjige: Bart-mann, Dogma und Religionsgeschichte. Fiir wei-tere Kreise dargestellt. 110 str._, nevez. 10 din. — Cathrein, Katholik und katholisehe Kirche. Was hat der Katholik in seiner Kirche und vvas schul-det er ihr? 364 str., vez 20 din. — Heimbuchcr, Willst Du Dich nicht auch gesundbeten? 85 str., nevez. 3 din. — Holzapfel, Die Kirche und die Freidenker. Religios - wissenschaftliche Vortrage. 93 strani, nevez. 5 din. — Imle, Cber des Lebens Mitte. Besinnliches fur Altere. 144 str., nevez. 15 jin, _ Kral, Der christliche Sozialismus? 184 str., nevez. 8 din. — Kreuser, Die apostolisehe Kirche. 154 str., vez 15 din. — Pohle, Natur und Cber-natur. 160 strani, nevez, 10 din. — Schomerus, Buddha und Cl-ristus. Eia Verglaich »veier gros- 12 letna deiklcia Lenka Skes, ki se je ulegla na splav ter pomolila roke Ilartmanovi. Ilartmanova je zagrabilu ia roke deklice ter splavala izpod splava, toda takoj se je zopet vrgla v vodo po svojega sinčka. Res se ji je posrečilo, dn ga je našla ter ga nezavestnega prenesla na breg. Prihiteli so ljudje, ki so pumagali obnemogli materi in nezavestnemu sinčku ter jima rešili življenje. — Filmski igralci v Splitu. V Splitu se je te dni poročil znani igralec v Jilmu Svetislav Petrovič s svojo zaročenko znano koloratiurno pevko Frido šuštarjevo. Poročil se je v staro katoliškem obredu. Civilno je namreč že poročen dobro leto dni. Petrovič si je naročil tudi jahto, na kateri bo vsako leto prebil svoje počitnice v dalmatinski obali. — Borba proti nepismenosti v Dalmaciji. V Dalmaciji so hrvatski javni delavci pričeli z energično borbo proti nepismenosti prebivalstva. V vsakem večjem mestu so že osnovani odbori, ki imajo nalogo, da organizirajo pouk prebivalstva. — Svinjska kuga. V Šibeniku se je pojavila v zadnjem času svinjska kuga. Oblasti so izdale vse potrebne odredbe, da bi se preprečilo širjenje te bolezni. Kmetje so dobili posebna navodila, kako preprečiti širjenje te nevarne bolezni. Ljubljana Predavanje za duhovnike V petek, 28. t. m. ob 16 bo v dvorani Rokodelskega doma predaval g. H. Czeloth, generalni tajnik »Ligae catholicae internacionalis contra al-coholismum« o boju zoper alkoholizem v dušnem pastirstvu. Vabim vse duhovnike k temu predavanju, zlasti še vse tiste, ki imajo neposredno opraviti z vzgojo mladine. t Gregorij Rožman, škof. Docent Dr. Cholewa ne ord<'nira od 26. do 31. oktobra 1938 1 Zanimanje za volitve. Od prejšnjega ponedeljka pa vse dni do danes je vladalo veliko zanimanje Ljubljančanov za volivne imenike. Velikanski je bil te dni naval v eobo št. 48 na mestnem magistratu, kjer so razgrnjeni stalni volivni imeniki. Doslej je bilo vloženih od posameznikov in političnih skupin nad 1.400 reklamacij za vpis odnosno izbris volivnih upravičencev. Samo včeraj je bilo v tej sobi da 510 posameznih volivnih upravičencev in skupine eo ee zanimale za 300 voliv-ccv. Ttidi v nedeljo dopoldne so lahko ljudje pregledovali volivne imenike. V sobi št. 48 se je ta dan zglasilo 58 volivcev. Pretekli teden je prišlo na magistrat da 2400 oseb, ki so pogledale volivne imenike. 1 Katehetskl sestanek bo drevi ob osmih v srebrni dvorani hotela Union. Zaradi važne tva-rine je zaželena polnoštevilna udeležba. 1 Vincencijeva konferenca za frančiškansko župnijo v Ljubljani vljudno vabi svoje člane, da se udeleže sv. maše zadušnice za pok. Ivanom Novakom, ki bo v sredo, 26. t. m. ob 7 zjutraj pri glavnem oltarju. 1 Naša pokopališča o Vseh svetih, ko bodo grobovi okrašeni s preprostimi venci in svečami v mestnih barvah, bodo prvič izražala, kako dobro srce ima Ljubljana za revne someščane. Svoje dobrote se pač ni treba nikomur sramovati, zato pa lahko vsakdo grobove okrasi tudi z večimi venci, da spomin 6vojih dragih čimbolj počasti z dobrimi deli. I Prvo darilo vsesvetski akciji je Že pred dnevi poslal lastnik znane parfumerije »Venus« na Tyrševi cesti 9, g. Fran Jerala, da počasti svojega profesorja, blagopokojnega g. dr. Jožeta Debevca. Akcijski odbor se za velikodunšo darilo najlepše zahvaljuje in bo o Vseh svetih položil na grob prof. dr. Jožeta Debevca venec s svilenimi trakovi v mestnih barvah. 1 Za mestne reveže je mesto venca na krsto prof, Josipa Marna daroval 100 din major v p, g, M. J. Cesar, Gosposvetska c, 10. Velikodušnemu darovalcu se mestno poglavarstvo najlepše zahvaljuje. 1 Plenarna seja akcijskega odbora za vsesvet-ske odkupnine bo drevi ob 18.30 v veliki dvorani mestnega poglavarstva. Zaradi važnih poročil in pe.drobne razdelitve dela pri veliki akciji je udeležba vseh članov akcijskega odbora, zlasti vseh zastopnic in zastopnikov sodelujočih organizacij nujno potrebna, poleg teh pa akcijski odbor vljudno prasi tudi vse okrajne načelnike, da se te važne seje zanesljivo udeleže. — Akcijski odbor Vrhovnega socialnega sveta me6ta Ljubljane, 1 Akademski klub JRZ »Slovenski jug«, Ljubljana, obvešča svoje članstvo, da je novi klubov lokal v Slomškovi ulici št. 1 odprt vsak dan od 8 zjutraj do 9 zvečer. Uradne ure so od 11 do 12 dnevno I Posestne spremembe. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani je prodala univ. prof. dr. Balduinu Sariji in njegovi soprogi Jolanti hišo št. 23 v Der-motovi ulici, spadajoči pod vi. št. 484 k. o. Kapucinsko predmestje za 180.000 din. — Repič Fran, hišni posestnik in trgovec v Kolezijski ulici št. 18, je prodal Kongregaciji usmiljenih sester sv. Vin-cencija Pavelskega parceli št. 319 in 315 k. o. Trnovsko predmestje, v izmeri 5.486 kvad. metrov za 70.000 din. 1 Stanovanjske odpovedi. Pri okrajnem sodišču je bilo v tem letu do včeraj vloženih že 1188 stanovanjskih odpovedi, lani pa da tega časa 1236. Od 15. septembra do 15. oktobra je bila podanih kar 72 odpovedi na izpraznitev raznih stanovanj za novembrski selitveni rok. Novembra računajo, da ba veliko preseljevanje strank, kajti vsakdo se raje seli ob lepem času, kakor pa v hudi zimi. Ze poprejšnje mesece je bilo vloženih za november prav mnogo odpovedi in jih je skupno nad 300. Prav različni so razlogi. Do 90% odpovedi navaja kot razlog neredno plačevanje najemnine in velike zaostanke najemnine. Tako je neka stranka dolžna gospodarju do 6000 din samo na najemnini. Nekateri najemniki pa delajo gospodarjem tudi mnoge sitnosti in povzročajo v hiši razne prepire in nerede. 1 Za vsesvetske odkupnine so mestni uslužbenci pričeli raznašati prijavnice po vseh ljubljanskih hišah, da hišni gospodarji ali upravitelji vpišejo vse 6tranke, nato pa vsaka stranka zabeleži vsoto, ki se z njo odkupi prevelikega razkošja na grobovih. Za potrdilo odkupa dobi vsaka stranka toliko vencev ali sveč v mestnih barvah, kolikor znaša za mestne reveže darovana odkupnina. Kdor se odkupi 6 5 din, dobi 6večo z napisom »Za mestne reveže« in za odkupnino 20 din majhen ven-ček s trakovi, kjer je zelen napis »Rajnim v spomin — revnim v podporo«, a veliki venci s svilenimi belozelenimi trakovi in zlatim napisom bodo obiskovalce pokopališč opozarjali na dobrotnike, ki so darovali pa 100 din, da počaste spomin svojih dragih pokojnih z dobrimi deli. Akcijski odbor naproša vse prebivalstvo, da prijavnice čimprej izpolni s prijavami, ker že čez dva dni spet pošlje ponje, nato pa prijavljeni dobe darovani V6ftti ustrezajoče število vencev in sveč. 1 Olepšava grobov in tramvajski promet. Na pokopališču pri Sv. Križu se je pričelo živahno vrvenje, čim bolj se bliža praznik Vseh svetih. Ljudje čistijo grobove pokojnih, olepšavajo s cvetjem, snažijo kamnite okvire in posipljejo prostor okrog grobov s svežim peskom. Zaradi tega oživljajo pa ti opravki letos tudi tramvajski promet. Voz drči te dni drug za drugim gori in doli, eden bolj zaseden kot drugI. Tako gre ves dan, ves teden! Kaj bo pa šele zadnje dva, tri dni pred praznikom in par dni za tem! In ob pogrebih! Treba bo ob navalu vsekako — priklopnih vozov! Ne da se živeti brez MOTOHOVE KAVE Vodnikov trg 5 tel. 25-77 Krekov trg 11 tel. 23-48 1 Za nadaljevanje tlakovanja cest okoli Tabora je zmanjkalo materiala — drobnih kock. Kakor čujemo, se bodo ta cestna dela nadaljevala spomladi, ko bo navožen potrebni material. Gledališče T)ramn: Torek, 25.: Veriga. Red B. — Sreda, 26.: Trideset sekund ljubezni. Red Sreda. — Če- trtek, 27.: Žene na Niskavuoriju. Red Četrtek. — Petek, 28,: Zaprto. — Sobota, 29.: Trideset sekund ljubezni. Izven. Opera: Torek, 25.: Zaprto. — Sreda, 20.: Gorenjski slavček. Premierski abonma. — Četrtek, 27.: Poljub. Premiera. Premierski abonma. — Petek, 28.: Ob 15. Prodana nevesta. Dijaška predstava. Gostuje Josip Križaj. Cene od 16 din navzdol. — Sobota, 29.: Ero z onega sveta. Red A. Prireditve in zabave Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani priredi ob 8 v frančiškanski dvorani literarno-skioptič-ni večer »Legenda o svetogorski Kraljici«. Ob 400-letnici božje poti na Sveti gori pri Gorici (1539), ki pomeni našim goriškim rojakom to, kar nam gorenjske Brezje, bo ob skioptičnih slikah predvajal dr. Joža Lovrenčič svojo umetno »Legendo o Mariji in pastirici Uršiki«. Vstopnice po 3 din v pisarni »Pas et bonum«. Člani z legitimacijami popust. Sestanki Dekliiki krolek Ljubljana mesto bo imel drevi točno ob 8. redni sestanek v Vzajemni zavarovalnici. Vabljene vse članice. Smarnogorsko okrožje ima drevi ob pol 9 zvečer sejo v samostanski dvorani Sp. Šiška. Vsi točno. Dekliški krožek Trnovo ima drevi ob 8 svoj redni sestanek. Tovarišice, pridite k zanimivemu predavanju, katerega ima g, Humekova o higieni kuhanja v kuhinji. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Ba.kar- čič, Sv. Jakoba trg; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78. Poizvedovanja Sesalka za motor BMW je bila izgubljena od Vrhnike do Ljubljane. Najditelj se naproša, da javi svoj naslov na: Dabovšek, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 91. Vremenska napoved za Ljubljano 25. torek: Večinoma jasno, zjutraj mraz, podnevi nad 10 stopinj. 26. sreda: Večinoma jasno, zjutraj mraz. 27. (etrtek: Povečanje oblačnosti, najbrž ves dan megla, iz megle morda nekaj padavin. 28. petek: Zjutraj gosta megla, iz megle morda rahle padavine, pozneje pa pretežno jasno. Podnevi topleje. 20. sobota: Nagla pooblačitev, močan dvig toplote, močan jugozapadnik. Pozneje bo tudi deževalo. 30. nedelja: Večinoma oblačno in včasih dež. Toplota bo zopet padla. Naši železničarji Borovnica. Članski sestanek članov poverje-ništva Kluba železničarjev JRZ za Borovnico bo danes zvečer ob 19 v prostorih Društvenega doma. Zaradi važnega dnevnega reda se pozivajo člani, da se tega sestanka vsi udeleže. Poročajo delegati iz Ljubljane. Logatec. Članski sestanek članov poverjeni-štva Kluba železničarjev JRZ za Logatec bo danes zvečer ob 19. uri v Konsumnem društvu v Logatcu. Pozivajo se vsi člani, da se tega sestanka sigurno udeleže. Poročajo delegati iz Ljubljane. $t. Vid nad Ljubljano Fantovski odsek je dve nedelji zapovrstjo z uspehom igral Kralikovo igro »Faust« v Omerso-vem prevodu. Na učinek premišljena scenerija g. Renčlja je dobro ustrezala svojemu namenu. Orkester pod vodstvom g. Zižmonda je dajal močan poudarek odrskemu dogajanju. Izmed vlog, dasi 60 bile za diletantski oder vse še dobro rešene, sta najbolje uspeli: Mefisto (g. Jeločnik) in Pavli-ha (g. Slavič), ki je z vsako besedo in kretnjo 6pravil občinstvo v smeh. Če bodo igro še ponovili, kar je naša želja, bo občinstvo gotovo še tretjič napolnilo dvorano. Samo to bi prireditelje za v bodoče prosili, da se bolj točno drže napovedanega časa. Socialni teden v Zagrebu Zagreb, 24. oktobra. Med drugimi številnimi pismenimi iin brzojavnimi pozdravi moramo posebej omeniti zelo toplo pozdravno pismo predsednika francoskega »socialnega tedna« Duthoia, pozdrave tajniku angleškega socialnega tedna Obesa in rektorja poljske katoliške univerze Szimanskega. S tem jo bilo končano dopoldansko slavnostno zborovanje, katerega se je udeležilo okrog 5oo ljudi. Pravo delo pa se je začelo zvečer v Jero-nirnovi dvorani, ki se je za take prireditve izkazala premajhna, kajti tudi tokrat se je zbralo blizu 500 poslušalcev. Prvi je nastopil profesor zagrebške bogoslovne fakultete dr. Stjepan Bakšič, ki je razpravljal o liberalizmu in individualizmu kot filozofskih temeljih kapitalizma. Liberalizem, ki se leta 1814 prvič imenuje s tem naslovom, jo filozofski in psihološki vzrok mamonistič-nega kapitalizma. Liberalizem oznanja neomejeno človeško svobodo, ki jo ne smejo vezati niti verski niti moralni niti družabni oziri. Človek ie sam sebi najvišji zakonodajavce. Ko pa je liberalizem, ki je v začetku tako poudarjal neomejeno svobodo posameznika, prišel do oblasti, je zašel v drugo skrajnost in tniko jc Hegel začel učiti vsemogočnost in absolutnost države, kar se je slednjič izprevrglo v pravo oliožcvanje države, tako zvani etatizem, ki ga danes lahko v raznih oblikah opazujemo na lastne oči. Tako sta individualizem in liberalizem največji zmoti, pravi hereziji nušega stoletja. Toplo pozdravljen, posebno od mladine, je nastopil za njim socialni delavec o. Bonefncij Pcrovič, OFM, ki je v temeljitem in učenem govoru podal razvoj pojma o kapitalizmu. Drugi dan socialnega tedna V isti dvorani so se danes predavanja socialnega tedna nadaljevala. Kot prvi je nastopil jezuit prof. dr. Franjo Šanc, ki je goVoril o temi »Filozofija marksizma«. V zelo nazornem in jasnem govoru je razložil filozofske temelje marksizma in jih ovrgel. Ločiti moramo najprej, kateri filozof je marksist iin kaj ie filozofija marksizma. Različni filozofi rnz-li0.no pojmujejo marksizem. Zato je eno filozofija marksizma, drugo pa jc filozofija Karla Marxa. Vužno jc, kaj jc učil sam Marx in njc-govi pristaši. Mar.vov nauk v luči resnice izgubi vso svojo vrednost. Tako lahko rečemo, da na podlagi marksizma ni mogoče izdelati gospo* darskega sistema, ki bi jamčil človeku lepšo bodočnost. Kot drugi je govoril prof. Konstantin Ri-marič-Volinski, esejist in priznani predavatelj, po rodu Rus, ki je v temperamentnem govoru podal zgodovinski razvoj socializma v Rusiji, ki je privedel do današnjega stanja. Če pogledamo socializem in komunizem v praksi, vidimo, da slaba sredstva nikoli ne morejo pripeljati do visokih ciljev. Govornik je v mojstrskem govoru podal ves razvoj do konca (ikto-berske revolucije leta 1917 in se obširno zadržal pri današnjem stanju v sovjetski Rusiji. Boljševizem je kmalu po svojem nastopu doživel v oktobrski revoluciji v Rusiji mnogo sprememb. Za Ljeninom je prišel na površje Stalim. Ne moremo se podrobneje dotakniti vseh govornikov izvajanj, tmomniimo pa vendar, da je omenil današnjo obliko ruskega kmečkega gospodarstva, to je kolhoze. Govornik je mnenja, da imajo ti kolhozi bodočnost, seveda z drugačno etično ideologijo, ikot jo zastopajo sedanji oblastniki. Najžalostnejša slika današnje Rusije je |k) mnenju govornika bluf. Današnji boljševiški sistem moremo imenovati najbolj ponesrečen poskus, ki so je kdaj hotel ustvariti v Rusiji. Govornik končuje z žalostno ugotovitvijo, da je danes Rusija v takšnem stanju, ali boljše rečeno, v razsulu, da ji grozi ista usoda kot Kitajski. Pravi, da bi Rusija utegnila postati kolonija nelkuterih evropskih velesil. Znižane voznine Belgrad, 24. okt. AA. Z odlokom prometnega ministra jc dovoljen 50odstotni popust na drž. železnicah za vse člane pokojninskega sklada odvetniške zbornice v Zagrebu, ki se bodo udeležili svojega letnega občnega zbora. Popust velja za odhod od 21. do 23. t. m., a za povratek od 23. do 25. oktobra. , * London, 24. oktobra, c. Poročajo, da je sedaj odstopil še trgovinski minister Oliver Stanley. Tako so sedaj v vladi tri mesta izpraznjena. Oliver Stanley je baje odstopil iz rodbinskih razlogov. Dunaj, 24. oktobra, c. Nemške oblasti so zopet dovolile češki manjšini na Dunaju izhajanje lista »Videnske Noviny« Urejeval bo list bivši poslanec Masač. Češkoslovaška legija je ostala razpuščena, pač pa je zopet odprta češka šola na Dunaju.