Poštn na plačana v gotovini
Maribor, četrtek 2?. novembra 1934
Sle, 266	L9'°	V"'	fXV)
i B I i 1 ZZSBHBHBBHBMi
MARIBORSKI
Cena 1 Din.
Ih
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gospoaka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 2455 Uhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri / Velja meeečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani « Poitnl čekovni račun it. 11.408
99
JUTRA
99
lagat* nujnega spoznanja
Akcija, ki jo je pričel madžarski ministrski predsednik G 0 m b o s s svojim Potovanjem v Rim in na Dunaj ter nadaljeval avstrijski zvezni kiancelar dr. Schuschnig z obiskom pri Mussoliniju, je sedaj zaključena. Uradni komunike seveda ne poroča o vsem, kar so voditelji Italije, Madžarske in Avstrije sklepali in sklenili, razni znaki pa govore vendar precej glasno, da je šlo v prvi Vrsti za ugotovitev postopanja italijanske skupine pri zadevah, ki izvirajo iz marseilleskega atentata, torej tudi pri reševanju vprašanja izročitve sokrivcev, °dnosno idejnih in dejanskih organizatorjev dr. Paveliča, Kvaternika, Perčeviča ■n drugih. Avstrija je že takoj po vrnitvi kancelarja dr. Schuschnigga iz Rima objavila »korigirani« sklep sodnega senata, da za izročitev Perčeviča »n i z a-dost n e podlage«! To je pač jasen dokaz, da je bila ta objava izdana na Podlagi sporazuma med Italijo, Madžarsko in Avstrijo.
Kar nas tiče, nas ta sklep ni prav nič Presenetil. Povejmo odkrito: v to, da bi Italija, Madžarska in Avstrija izročile voditelje teroristov nismo nikoli verjeli. Že preiskava, ki se je vodila brez njih, je nedvomno ugotovila, da so te tri države moralno in materialno podpirale tiste elemente, ki so organizirali in izvršili gnusni iiiiarseilleski atentat. V Italiji in na Madžarskem so imeli teroristi svoja taborišča, v katerih so živeli nemoteno, nosili ponekod celo posebne uniforme, se vežbali za atentate Id pripravljali svoje zločinske akcije proti
Memorandum najretnejša zadeva
Včeraišnle konference zunaniiti ministrom v Ženevi - italijanski komentar o proceduri - Mnenia angleških in francoskih listov Memorardum Je najresnejša zadeva
■fegos'
aviji: v Avstriji so se pa tudi
ŽENEVA, 22. nov jugoslovanski zunanji minister Jevtič j ponoven sestanek s svojim francoskim i tovarišem Lavalom, kakor tudi z dr.1 Benešem in Titulescom. Na tem sestan ku je bil ponovno in dokončno ugotovljen postopek glede jugoslovanske ga memoranduma Društvu narodov. Iz tega se je sklepalo, da bo jugoslovanski memorandum predložen ofici-elno Društvu narodov že danes.
ŽENEVA, 22. nov. Poročevalci italijanskih listov poročajo, da je Lava-lov prihod v Ženevo znatno ublažil napetost, ki je nastala zaradi jugoslovanskega memoranduma. Laval je predvčerajšnjim in včeraj konferiral z zunanjimi ministri male antante in se je včeraj sestal tudi z Rudžijem be-jem ter Litvinovim. Obenem zatrjujejo, da se bo Laval danes vrnil v Pariz. Glavni Lavalov namen je bil ublažiti ton jugoslovanskega memoranduma, ki bo izročen Društvu narodov ob enem z dvema notama, ki ju bosta taj
Sinoči je imel, ništvu predložila Češkoslovaška in j kakšne posledice bodo imeli koraki Romunija. Kakor zatrjujejo italijanski | Jugoslavije in smatrajo to vprašanje poročevalci, bo jugoslovanski memo-1 za najresnejše. Iz tajništva Društva randum vseboval ugotovitev, da so I narodov se izve, da bodo Jugoslavijo bili revolucionarni elementi pri svo-! podpirale poleg Francije tudi države
jem delu proti Jugoslaviji podpirani po tujini in da se iz predloženih dokumentov vidi, da se je v tem oziru najbolj eksponirala Madžarska. Memorandum pa ne bo postavljen na dnevni red sedanjega, marveč šele prihodnjega zasedanja Društva narodov v mesecu januarju prihodnjega leta. Madžarska vlada bo do takrat izdelala od govor. Niti o memorandumu niti o odgovoru se pa ne bo razpravljalo prej, preden ne bo postavljen na dnevni red po vseh predpisih procedure Društva narodov.
ŽENEVA, 22. nov. »Daily Telegraph« poroča, da je današnji dan posvečen aktualnemu vprašanju, to je jugoslovanskemu memorandumu. Vse delegate Društva narodov zanima samo to vprašanje. Vsi govore samo o tem,
male antante in balkanske zveze, Belgija in sovjetska Rusija, v nasprotni skupini pa bodo Italija, Avstrija in Mad žarska.
PARIZ, 22. nov. »L Ouevre« piše o posledicah jugoslovanskega memoran duma in pravi, da bo prvi ukrep proti Madžarski strog ukor s strani Društva narodov. Istočasno se bo od Madžarske zahtevalo, da z energičnimi ukrepi onemogoči vsako nadaljnje priprav ljanje terorističnih akcij s svojega ozemlja. V Ženevi se smatra, da je ju goslovanski memorandum zelo resna stvar in da resnejše doslej sploh še ni bilo pred Društvom narodov. Zaradi tega je tajništvo Društva narodov zaskrbljeno. Jugoslovanski memorandum zahteva mnogo takta in obzirnosti.
Popolnoma svobodno gibali, imeli svojo Poročevalsko agencijo »G rič« in vzdrže vali najtesnejše stike z ljudmi, ki so ta-korekoč v vladi. Delo teroristov brez P°moči in zaščite teh treh držav nikoli Pe bi bilo mogoče! Da so jih ščitile in Podpirale, izhaja iz interesov revizionistov in legitimistov, katerim je Jttgo-sfevija najbolj na poti in bi storili vse, -Satno da bi jo narušili in porušili. To de-io proti našemu obstoju se ni pričelo šefe z ustanovitvijo terorističnih organizacij. ampak že davno prej, in naj nam nihče ne zameri zlega prepričanja — da ^ bo nadaljevalo v tej ali oni obliki tudi Poslej.
Po
vsem tem bi mogel samo največji naivnež pričakovati izročitev teroristov Po Italiji, Madžarski in Avstriji. Ti bodo ostali
na varnem, ako bo pa iz kakršnihkoli vzrokov potrebno, bodo prej izginili brez sledu, kakor pa prišli v roke tistih, ki jih zahtevajo in bi od njih lahko Izvedeli še dosti več, kakor že vedo. Z ne-^ročitvijo zahtevanih teroristov bo pa tako upamo vsaj — tudi konec »sporazumevanja«, ki smo ga v zadetem času že do grla siti. Francija se je fehko iz dolge vrste dokazov prepričala p,av temeljito, da Italija s svojim »spo-razumevanjerh« nima iskrenih in odkritih namenov. To dokazuje že samo njeno trdovratno odklanjanje francoskega posredovanja med njo in našo državo. Ita-,a hi se hotela »sporazumeti« z Jugo-?fevij0 sama, kako bi pa tak »sporazum« Ogledal, si kaj lahko mislimo! Vsak dan b°staja bolj jasno, da med Italijo in ,e,iinia podonavskima zaveznicama ter
antanto ni mogoč noben sporazum, te tri države nočejo opustiti svoje r^itike, ki je vsa od začetka do konca Operjena proti obstoju Jugoslavije, češkoslovaške in Romunije. x Pariza že prihajajo vesti, da je prišla Francija obupovati nad možnostjo sDeha v pogajanjih z Italijo, in to ne sa-110 v evropskih, marveč tudi v koloma!-
Paragvaj zaoušča ŽenevoZ
V ASSUNCIONU SO TRDNO PREPRI ČANI O SVOJI POPOLNI ZMAGI NAD
SOVRAŽNO BOLIVIJO.
BUENOS AIRES, 22. novembra. Iz Assunciona poročajo, da je paragvajska vlada naročila svojim delegatom pri Društvu narodov, naj zapuste Ženevo in spo roče izstop Paragvaja iz te ženevske institucije. Paragvaj se umika zaradi tega, ker želi baje Društvo narodov rešiti spor zaradi Gran Chaca na način, ki se ne stri nja z načrti Paragvaja in bi bi! nevaren za varnost republike. Nadalje poročajo listi, da je paragvajska vlada popolnoma prepričana v skorajšnjo popolno zmago nad Bolivijo in ne bi nikakor dopustila, da bi se ji odvzeli plodovi zmage, to je
posest nad Gran Chaeom. Paragvajsko vojno ministrstvo poroča vsak dan o novih zmagah, toda zdi se, da položaj ie ni tak in da Bolivija še dolgo ni premagana. Paragvajska vojska je bila doslej v mnogo ugodnejšem položaju zaradi tega, ker je imela dobre zveze s svojim zaledjem, dočim so imeli Bolivijci slabe. Sedaj se položaj spreminja. Oddaljenost paragvajskih čet od baz v zaledju postaja vedno večja, dočim se oddaljenost bolivijske voske, ki se umika, manjša. Moglo bi se zgoditi, da bi se vojna sreča obrnila in bi bili nazadnje tepeni Paragvajci.
Berge r-Wafdenega obišče Prago, dr. Beneš
Dunai
RIM, 22. nov. Tukaj se zatrjuje, da bo v začetku decembra obiskal avstrijski zunanji minister Berger-Wal-denegg Prago in se sešel tam z dr.
Benešem. Pozneje bo dr. Beneš vrnil
obisk in obiskal Dunaj. Oba obiska bi bila posvečena želji češkoslovaške vla de po zboljšanju odnošajev s podpisnicami rimskega protokola.
ipor v francoski vsadi
PARIZ, 22. novembra. V pariški javnosti se širijo glasovi, ki jih z merodajne strani sicer odločno zanikajo, da v francoski vladi ni soglasja in je neki minister baje že hotel odstopiti. Spor je nastal baje zaradi postopanja proti radikalnim organizacijam. Kakor se izve, bo vlada sicer vztrajala pri svojem sklepu, da se ne dovoljuje nobene poulične demonstracije, da pa radikalnih organizacij, ne levičarskih ne desničarskih ne bo razpustila.
CHAMBRUNOVA AKCAJA.
RIM, 22. novembra. Tik pred svojilni odhodom iz Rima se je avstrijski zvezni kancelar dr. Schoschnigg sestal z rimskim francoskim poslanikom de Cham-brunom in konferiral z njim gotovo o vprašanjih Podonavja. Včeraj je bil de Chaimbrum prvič po vrni tvi iz Pariza pri Mussoliniju kateremu je izročil odgovor svoje vlade na italijanske zahteve glede nadaljnjih pogajanj za zbližanje med Francijo in Italijo.
I.ITVINOV ZA VRNITEV NEMČIJE V DRUŠTVO NARODOV.
ŽENEVA, 22. nov. Včeraj dopoldne sta imela daljšo konferenco Laval in
nih vprašanjih, dasi se je še nedavno optimistično naglašalo, da bo v Afriki | lahko najti zadovoljivo rešitev. Italija misli tudi v Afriki samo nase in si predstavlja sporazum s Francijo tako, da bi ji ta samo dajala, ne bi pa od nje prav ničesar dobila, niti zgolj politično ne. Fran-
cija se bo zato za tak »sporazum« gotovo lepo zahvalila, še bolj pa se bomo zahvalili mi za sporazum, ki bi pomenil vtikanje glave v zanko po lastni krivdi. Morda bo prej mogoč sporazum nekje duigje, ki bo dosti p o š t e n e j š i in k 0-rfstnejši za Francijo in za nas. -r,
Litvinov, na kateri sta razpravljala
o	aktualnih vprašanjih in tudi o vrnitvi Nemčije v Društvo narodov. Litvinov je zagovarjal vrnitev Nemčije, izjavil pa je, da je vrnitev pred plebiscitom v Posaarju nemogoča.
ITALIJA NE IZROČI NIKOGAR.
RIM, 22. novembra. Italijanski listi poročajo, da Italija ne bo izročila dr. Paveliča, Kvaternika in dr. Budaka. Ta poročila so očito v zvezi z enakim sklepom Avstrije in Madžarske in dokazujejo, da obstoja v tem oziru dogovor.
BREZPOSELNOST V FRANCIJI.
PARIZ, 22. novembra. Nezaposlenost se v Franciji stalno veča. Zaradi tega je vlada sklenila, da se v bodoče morajo sprejemati in zaposlevati tuji delavci samo takrat, ako so že vsi domači delavci iste stroke zaposleni. Mimo tega ne bo smelo biti v nobeni stroki zaposlenih več kakor le 10 odstotkov tujih delavcev. FRANCIJA SE BOJI EMIGRANTOV
ŽENEVA, 22. nov. Pri Društvu narodov sc mnogo razpravlja o posledicah plebiscita v Posaarju. Računa se, da bo proti Nemčiji glasovalo okoli 30 odst. upravičencev. Francoski listi zatrjujejo, da bo morala Francija po plebiscitu sprejeti okoli 30 tisoč emigrantov iz Posaarja, ker Društvo narodov ne bo v stanju prevzeti zaščite nad to manjšino.
VATIKAN IN POSAARJE.
PARIZ, 31. novembra. Rimski dopisnik »Pctit Parisiena« poroča v zver' s sestankom zunanjega ministra Lavala in papeževaga nuncija Maglioneja, da je na tem sestanku nuncij obvestil fran cosko vlado o stališču Vatikana in po-saarskega klera do saarskega plcbisci ta. Duhovniki v Posaarju so dobili, ako ne nasvet, pa vsaj nekakšno navodilo, da sc mora glasovanje za Nem čijo smatrati kot popolnoma legitimen izraz mišljenja prebivalstva Posaarja. GENERALNI ŠTABI MALE ANTANTE.
PRAGA, 22. novembra. Po konferenci generalnih štabov male antante sta generala Nedič in Antonescu obiskala včeraj v spremstvu generala Krejčija Ško-dove tovarne in druge industrije naprave v Plznju.
Dnevne vesti
Delavski zbornici v Ljubljani
Tajnik Delavske zbornice v Mariboru g. stopa samo socialiste
Pri tovarni Karol Thoma, tvornica svi lenih izdelkov v Mariboru, sc je med delavci razširila vest, da bo tvornica omejila obrat. Ta omejitev bi trajala samo čez zimo ter bi bilo prizadetih okoli trideset delavcev in delavk, člani podružnice Narodne strokovne zveze v Mariboru, ki so prinesli to novico, so zaprosili intervencije. Intervencija naj bi se vršila v tem smislu, da ako je že redukcija potrebna, naj se tovarna ozira na socialni položaj delavcev. Med delavci je namreč dosti posestnikov, ki bi event. odpust laže prenesli, kakor pa delavci, ki žive od rok v usta. Podružnica je takoj storila potrebne korake, želela pa je tudi osebno intervenirati pri tovarni sami. Zvedela pa je tudi, da bodo v tej zadevi podvzeli korake socialisti.
Podružnica se je nato obrnila na g. Čeha, tajnika Delavske zbornice, naj pojasni, če vodi intervencijo Delavska zbornica. G.
Čeh je to zanika1, pristavil pa je, da je o neki intervenciji pri tvrdki Thoma slišal, da pa je to izključna zadeva Strokovne komisije ozir. socialistične strokovne organizacije.
V interesu stvari, da se reši kar najbolj ugodno za prizadete, smo se obrnili na tovarno, da nas informira, kdaj se bodo predstavili gg. socialisti. Rečeno je bilo, da dne 21. 11. 1934 ob 15. uri. Določen čas so pred tovarno čakali gg. Vi-
Ceh za*
dovič in drugi in Čeh, tajnik Delavske zbornice. Prihod naših tovarišev Frasa in Zajca jim pa nikakor ni bil po volji. Šlo jim je za prestiž lastne organizacije in ne za interes vsega delavstva. Vprašani g. Čeh, tajnik Delavske zbornice, pa je ponovno poudari, da intervenira samo socialistična strokovna organizacija, ki pa ni želela navzočnosti naših tovarišev. Izgovoreč to ponovno zatrdilo, se je lepo pridružil g. Vidoviču in drugim ter so se vsi skupaj podali k vodstvu tovarne.
Povemo to vsej javnosti, zlasti pa našim članom. Delavsko zbornico v Ljubljani pa vprašamo: Ali je g. Čeli tajnik Delavske zbornice, ali pa je samo zato v Delavski zbornici in od nje plačan, da dela za socialistične organizacije? Če je g. Čeh tajnik Delavske zbornice, katero vzdržujejo vsi delavci brez izjeme, zakaj ne izvršuje svojih poslov objektivno in nepristransko? Zakaj g. Čeh v tako važni stvari ne organizira intervencije na način, ki bi zasigurala največji uspeh? To se pravi, zakaj g, Čeh, ki je tajnik institucije, ki je po zakonu predstavitelji-ca vsega delavstva, briskira obče interese in dela samo po intencijah s o-c i a 1 i s t i č n e strokovne
same? Narodna strokovrr družnica Maribor.
organizacije
rvoza, po-
lž banovinske službe. Premeščeni so: upravnik banovinskega zdravilišča v Rogaški Slatini inž. Anton Dietrich, k tehničnemu oddelku banske uprave v Ljubljano, banovinski zdravnik v Rogaški Slatini dr. Franjo Kolterer za zdravnika združene zdravstvene občine Stari trg pr: Črnomlju, banovinski uradnik Valentin Oblak iz Rogaške Slatine k banski upravi v Ljubljano in banovinski tehnični pristav ing. Vinko Glamz iz Rogaške Slatine v Dobrno.
Iz zdravniške službe. Za asistentko internega oddelka v splošni bolnišnici v Mariboru je imenovana dr. Marija Goro-pevškova, asistentka na medicinski fakulteti v Beogradu.
Premestitev učiteljev. Premeščeni so: Avgust Rinder iz Dolnje Bistrice v Vitanje, Angela Debevčeva iz Poljan v Kostanjevico, Boris Debevec iz Št. Janža v Kostanjevico, Stanko Janež iz Skal k Sv. Lenartu v Slov. gor. Ludvik Jazbec od Miklavža pri Ormožu v Svetinje, Nada Icnčičeva iz Male Nedelje v Stranje, Angela Križmanova od Sv. Jurija pod Kumom v Dolnjo Bistrico v Prekmurju, J. Križman od Sv. Jurija v Prekmurju v Dol. Bistrico, Stanko Mikuš iz Lokavcev k Št. Pavlu pri Preboldu, Ci'ka Milerjeva iz Gor. Radgone v Velenje. Cirila Omanova iz Togovcev v Poljane, Matilda Plevelova iz Podzemlja in Viktor Pie vel iz Gribelj, oba v Leše, Lojzka Praun-sajsova iz Murske Sobote v Sebeborče, Marija Rutarjeva od Št. Ruperta v Šmarje pri Jelšah, Pavla Topolovčeva s Ptujske gore v Spodnjo Polskavo in Viljem Banič pa od Št. Janža v Bošter.
Namestitev novih učiteljev in učiteljic, i Z odlokom prosvetnega ministra so postavljeni za učitelje odnosno učiteljice naslednji dosedanji pogodbeni učitelji in učiteljice: Josip Babič v Dobrovniku pri Dolnji Lendavi, Marija Flajsova pri Sv. Bolfenku pri’ Ptuju, Anton Kočevar pri Sv. Duhu v Halozah, Emilija Kogejeva v Kuzmi pri Gornji Lendavi, Albin Vončina v Črni, Anton Hvala v Trnju pri Dol. Lendavi, Albina Lovrenčičeva v Kuzmi ori Gornji Lendavi, Alojzija Peršičeva pa v Pertoči pri Murski Soboti.
Napredovanje v učiteljski službi. V vi-.jo položajno skupino je napredoval Ka-el Volmajer, šolski upravitelj v Vuzenici.
Pred oltar. Pretekli teden so se vMa-iboru poročili: zidar Bogomir Klemenčič in zasebnica Karolina Požlepova, zasebnik Rudolf Biber iz Ptuja in Avgusta Veisova, železničar Henrik Jordan in šivilja Pavla Še lova, mizarski mojster Srečko Onič in zasebnica Manda Kova taceva^ mehanik Ajiten Lušpik in
Derantova, tkalski mojster Alojz Stiberc in Marija Murkova, krojaški pomočnik Jurij Lampret in Neža Lampretova, železničar Janez Mernik in Marija Žunko-vičeva, inštalater Anton Babič in Lojzka šafaričeva, čevljarski pomočnik Karl Fak in tkalka Marija Antonovičeva, ter trgovski pomočnik Maks Škof in Matilda Kranjčeva. Bilo srečno!
Zlata poroka. Pri Sv. Petru pri Mariboru sta obhajala te dni v krogu svojih domačih zlato poroko Ivanka in Alojzij Šeneker iz Vodol. Jubilante štejeta skupno 160 let in sta še oba čila in krepk^.
Avtobusi na novi krožni progi vozijo prazni. Že dober teden dni vozijo avtobusi na novi mestni krožni progi, ki veže središče s koroškim predmestjem. Zjutraj, opoldne in zvečer vozita na tej progi dva avtobusa v nasprotni si smeri, toda vselej prazna. Avtobusno podjetje ima s takimi poizkusi ogromno izgubo, saj včasih kasirata oba šoferja na dan komaj po 50 Din, dočim so izdatki ogromni. — Nerazumljivo je, zakaj se avtobusov ne poslužujejo prav tisti ljudje, ki so leto dni in še delj godrnjali in zmerjali občino, da nima smisla za razvoj in napredek avtobusnega prometa. Prav ti ljudje se sedaj, ko je proga otvorjena ne vozijo. Prepričani smo, da bo avtobusno podjetje krožno progo v najkrajšem času ukinilo.
Osnutek mestnega proračuna mestne občine za leto 1935. Pretekli torek je imel finančni odsek pod predsedstvom mestnega župana g. dr. Lip^lda svojo sejo, na kateri je razpravljal o osnutku proračuna mestne občine mariborske za leto 1935. Osnutek je gotov in ga bo te dni še proučila posebna komisija, ki jo tvorijo člani mestnega sveta gg. Saboty, inž. Dračar, Ivan Kejžar in Viktor Grčar.
Drva za mestne reveže. Od 3. decembra 1934 dalje se bodo nakazovala mestnim ubožcem drva oziroma se jim bodo dajali pris/pevki za nakup drv. Mestni u-božci, ki niso v oskrbi mestne oskrbnišni ce, naj se zglasijo s svojimi izkaznicami ob 'uradnih urah v sociailno-političnem oddelku mestnega poglavarstva, Rotovški trg 9, kjer prejmejo zadevne nakaznice. Pripominja se, da bodo prejeli nakaznice za drva le oni mestni ubožci, ki jim je na podlagi sklepa mestnega ubož-nega sveta priznana redna mesečna u-božna podpora.
Dve nezgodi. V mariborsko bolnišnico so pripeljali včeraj popoldne 27-letnopo sestniško hčerko Julko Vodenikovo, ki je padla s strehe in se hudo poškodovala po vsem telesu ter leto in pol starega viničarjevega sina Franca Pršlja iz Št. lija, ki se |e hudo opekel na štedilniku.
Ljudska univerza v Mariboru. V petek 23. novembra ni predavanja. V ponedeljek 26. novembra se nadaljuje zdravstveni ciklus. Primarij mariborske bolnišnice g. dr. Mirko Černič predava o interesantni temi »Stebri moderne kirurgije«.
Krajevna organizacija JNS za II. okraj
vabi na članski sestanek, ki bo danes 22. XI. ob 20. uri v prostorih tajništva, Cankarjeva ulica 1.
Tlakovalna dela na državnem mostu se bližajo koncu. Tlakovanje državnega mostu je silno oviralo promet. Do sobote pa bodo tlakovalna dela končana in o-vira prometa bo odstranjena. Nujno potrebno tlakovanja pa je tudi cestišče na obeh straneh mostu, kar priča strahovito drdranje voz in tovornih avtomobilov preko tlaka.
Smučarski izlet v Avstrijo. Avstrija — propagandni biro za medsebojni tujski promet Beograd, Prestolonaslednikov trg 35 — organizira s tehničnim sodelovanjem »Putnika« in društva »Wagons Lits« ter v sporazumu z Zimsko športno zvezo kraljevine Jugoslavije in z Jugoslovanskim turing-klubam, na podlagi reciprocitetne propagande za tujski promet med našo kraljevine in Avstrijo, 1. skupinsko potovanje smučarjev v Avstrijo, in sicer v po vsem svetu že znani smu čarski kraj Lermoos. Lermoos spada med najidiličnejše kraje Tirolske, leži na višini 1004 m v območju slovite Zugspitze (2.700 m). Izletnikom se nudi sledeče:
1. najboljši smučarski trenerji in to za začetnike, za izvežbane smučarje in trenerje za skakanje (odlične skakalnice so na razpolago. 2. Obilna jako dobra prehrana. 3. Dobro kurjene sobe. 4. Prijetna družba. 5. Krasna vožnja z brzovla-kom skozi najlepše kraje Avstrije, preko Beljaka, Taiuernbahna (Mallnitz-Badga-stein) Zeli am See in Kitzbiihela do Innsbrucka skozi prekrasne predele Tirolske v Lermoos. 6. Ogled Innsbrucka. 7. Spoznavanje prastarih božičnih običajev na Tirolskem in 8. Možnost, da se udeležen ci poslužijo vzpenjače na Zugspitze, od katere je za smučarje edinstvena 25 ki-lometerska tura v dolino po zmerno padajočem terenu. Izletniki uživajo Irez-plačni avstrijski vizum. Cena, vključno bivanje, vožnja, trenerji itd. je sledeča: za 14 dnevno bivanje: Din 15S4, za dnevno bivanje Din 1279. Odhod dne 22. decembra, povratek 7. januarja. Zadnji rok prijave 10. december 1934. Prijave in vse informacije:	»Putnik«,	Maribor,
Aleksandrova 35 in »Putnik«, Celje, Krekov trg.
Asfaltna cesta Beograd—Zagreb. Pred kratkim smo poročali, da bodo prihodnjo pomlad pričeli graditi moderno asfaltno cesto Zemun—Zagreb, ker je del ceste med Beogradom in Zemunom že dogo' tovljen. Gradbeni stroški bodo znašali nad 8C0 milijonov Din. Vsi načrti, generalni in detaljni, so odobreni. V Zemunu se bo od nove asfaltne ceste Beograd-Zagreb odcepila prav tako moderna cesta za mednarodni promet Zemun—Subotica. To cesto so pričeli že graditi in bo še letos dograjen precejšen del. Obe omenjeni cesti, ki bosta vodili preko zemunskega mosta, sta del dolgih mednarodnih asfaltnih cest, ki vodijo od Londona in Pariza skozi vsa evropska me sta. Obe cesti se bosta v Zemunu zlili v eno cesto, ki bo vodila dalje proti jugu, do Carigrada
Najdeno kolo. Včeraj dopoldne so našli orožniki ob Betnavskem ribniku popol noma novo žensko kolo, ki je bilo skrito v grmovju. Tat je kolo prav gotovo ukra •Jel v Mariboru, pa se je zbal in ga pusti v grmovju.
Grajski kino. Do vključno petka kra sen film v nemškem jeziku »Obsojena da ljubi« z Normo Shearer v glavni vlo gi. Od sobote dalje Lebarjeva najpopu larnejša opereta »Frasquita« z Jarmilo Novotno in Hansom Bollmannom. Pri pravlja se »Bitka«.
Kino Union. Danes premiera vesele o perete »Rivijera ekspress«. Glasba Ro berta Stolz-a, šarmantna Charlota Sus sa, K. L. Dielil in R. A. Roberts. Sledi naj več j e mojstersko planinsko veledelo »Krali Mont Blanca« (Večni sen).
Narodno gledališče
REPERTOAR.
Četrtek, 22. novembra ob 20. uri »Gugalnica« red C.
Petek, 23. novembra. Zaprto.
Sobota, 24. novembra ob 20. uri: »Car-evič«. Premiera. Otvoritev glasbene sezone.
Nedelja, 25. novembra ob 15. uri: »Gugalnica«. — Ob 20. uri: »Carjevič«. Začetek glasbene sezone. Glasbena sc-ona, ki se je radi žalosti za blagopokoi-nim viteškim kraljem Aleksandrom L Zediniteljem zavlekla, začne v soboto. 24. t. m. Prva premiera bo Leharjeva opereta »Carjevič«, delo odlične glasbene kakovosti, ki si bo s svojo melodidz-nostjo takoj osvojila občinstvo. Vsebina je pestra in zabavna ter so godi v Car-jevičevi palači ter v Neaplju. Režira M. Cošič, dirigira Herzog. Inscenacija je po večini nova, nove toalete je po osnutkih ing. arh. B. Stupice izvršil atelje Živke Severjeve v Ljubljani.
Nedelja v gledališču. Popoldanska pred stava bo »Gugalnica«, nad vse zabavna veseloigra O. Scheinpflugove, ki je izmed vseh pri nas igranih veseloiger poslednjega časa dosegla največji uspeh. Opozarjamo na to okoliško občinstvo.
jubitelji smeha pridejo pri tej predstavi v polni meri na svoj račun. — Zvečer oonove Lebarjevo opereto »Carjevič«. Delo odlikuje divna. melodiozna glasba in zabavna vsebina. Rezervirajte si vstop niče! (Tel. 23-82).
Pri boleznih želodca, črevesja in pre snavljamja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne or 'rane do rednega delovanja in tako olaj ša tok hranilnim snovem, ki preidejo kri.
Ko se začno krvne cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice za redno izpraznjenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Jo-sefovo« grenčico, ker odpravi zastajanje želodčnem črevesnem kanalu in leno prebavljanje ter omili dražljivost. »Franz Josefova« voda se dobi povsod.
Krajevna organizacija JNS za III. mestni okraj (Melje) bo imela d; c vi ob 19.30 v Koširjevi gostilni odborovo sejo z naslednjim dnevnimi redom: objavi sklepov propagandnega odseka n sklepanje o pobiranju članarine za letos. Za vse odbornike je seja strogo obvezna, dobro došli tudi drugi člani in somišljeniki.
Pritožba. V vložišču mestnega poglavarstva je razgrnjen strankam na vpogled 1 seznani pridobnine za prihodnje eto. Ker se mariborski davčni zavezanci letos zelo zanimajo za odmerjeno pridob nino, je v'vložišču precejšen naval na seznam in morajo čakati po več ur. Naj bi davčna uprava izdelala več takih seznamov in jih razgrnila na vpogled, da bi ne bilo pritožb.
Vlom v posojilnico v Framu. V noči od torka na sredo so neznanci vlomili v posojilnico v Framu. Prišli so v posoiil-niške prostore skozi vežna vrata, iz katerih so iztisnili ključ, ki je tičal v njih. Nato so prišli do blagajne sistema »Oesterreichische Cassen-Fabrik, Wien-<» v katero so vlomili na ta način, da so iztrgali pri glavni ključavnici držaj, demo-lirali ključavnico in odprli vrata. Vlomi]1 so nato še v tresor v notranjosti blagajne ter odnesli okoli 2000 Din gotovine. Blagajna je bila starejšega tipa in premalo zavarovana. Vlomilci so delali zelo previdno in niso pustili nobenih prstnil1 odtisov.
Stare blagajne, ki so polnjene s peskom, ne nudijo proti modernim vlomilcem nobene varnosti. Zato svetujemo vsakomur, da svojo staro blagajno takoj modernizira ter jo da polniti z maso, k' daje popolno sigurnost proti vsakemu vlomu. Pojasnila in proračune pošlje n* željo Tovarna blagajn, družba z o. z- v Mariboru, Orožnova 10.
Radio Ljubljana. Spored za petek 2; tm. Ob 11. šolska ura: 12.15:	plošče,
12.50: poročila; 13; čas, plošče; 18: literarna ura; 18.20: radio orkester: 18.40-sokolsko predavanje; 19: nacionalna n™' 19.25: radio orkester; 19.50: jedilni hs > programi za soboto; 20: radio orkeste . 21: mandolinistični kvartet; 21.40: ca'' poročila; 22: radio orkester.
Vremensko poročilo mariborske me orološke postaje. Davi ob 7. uri je kaf toplomer 20 st. 747.9, reduciran na na 745.9; re'ativna vlaga 78; vreme P ” ho im jasno; vremenska napoved: pre žno jasno, čez dan topleje.
Ustanovitev
spomeniškega odbora v Mariboru
Veliko zborovanje v Kazini - izvolitev odborov, odsekov in razdelitev dela za spomenik osvobojenja
Kako težavna je rešitev spomeniškega vprašanja v Mariboru, je pokazala zadnja anketa, ki jo je sklical mestni žu-
^sn g. dr. Lipold in o kateri smo na kratke poročali že v predvčerajšnji številki našega lista. Maribor je mesto brez spomenikov. Doletela pa ga je usoda, da bi moral in bil dolžen postaviti kar tri spomenike, in to kralju Petru Velikemu Osvo Roditelju, viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju in generalu Rudolfu Maistru. Spomeniki, ki bi bili viden dokaz hvaležnosti in zvestobe do kraljev, ki so nas osvobodili in ki bi dostojno dokumentirali našo ljubezen in zvestobo, bi stali ogrom nega denarja in bi ga prebivalstvo Maribora v teh hudih časih najbrž ne zmoglo. Porodila se je zato misel po postavitvi spomenika osvoboditelja in zedinjenja in naj bi bilo s to mislijo tudi rešeno težavno spomeniško vprašanje v obmejnem Mariboru.
Iz uvodnih besed, ki jih je govoril mest ni župan g. dr. Lipold in ki jih v celoti objavljamo, je izzvenela njegova velika skrb za rešitev spomeniškega vprašanja.
Županov govor.
Deveti oktober je tako globoko odjeknil v našem narodu, kakor malo kateri dan izmed najtežjih v naši narodni preteklosti. Vse je zaplakalo od naših severnih mej, od Kozjaka, Pohorja, Prekmurja, Karavank do naših južnih meja ob Jadranu do Timoka. Vsa Jugoslavija se je Preko noči zavila v črnino v enodušno-Sti oplakujoč svojega mrtvega kralja.
Jugoslovanskemu narodu so ugrabili voditelja. Z njim so hoteli zadeti naše edinstvo in našo svobodo. Zunanji svet, ki je dajal potuho zločinskim rokam, je Pričakoval, da bo smrt našega kralja začetek razkroja. Že so pošiljali v našo državo ljudi, ki naj bi poročali o notranjih bojih in razpadu naše domovine. Varali so se. Jugoslavija ni umetna zgradba. Jugoslavija je produkt naravnega zgodovin skega razvoja vseh naših narodnih sil. Ob smrti svojega visokega kralja smo to dokazali pred vsem svetom. Enotnost •Vseh je tudi dokumentirala, da je bil pokojni kralj res voditelj naroda, prizna °d vseh in da se je ves narod globoko Zavedal, da je izgubil voditelja in da je ob njegovi izgubi tem bolj dolžan posvetiti vse svoje sile dobrobitu domovine.
Marseilleska tragedija je pokazala, da k Jugoslavija tako trdno povezana enota, da je noben udarec ne more razdražiti in da bo krepko odbijala vse napade. Padle so vse one senčne figure, ki so iih postavljali zaslepljeni in zapeljani naši ljudje in barikade, ki so jih gradili naši sovražniki. Veliki naš pokojni kralj je Satn, globoko se zavedajoč svojega poganstva. in stvarstva zgodovine, dejal, ko je bil opozorjen na nevarnosti, ki mu hrete, da bo Jugoslavija le še močnejša, fe bo padel tudi on zanjo. Peklensko delo. ki nam je ugrabilo naše najdragocenejše bitje, našega kralja, je v posledi-j*di Bog blagoslovil. Smrt kralja, ki naj bi bila začetek razkroja, je Jugoslavijo čudovito utrdila notranje in jo pokazala Pred svetom kot enotno silo, kot zaščit-nico reda in minu na jugovzhodu Evrope, »čuvajte mi Jugoslavijo!« so bile zadnje besede našega kralja. Te zadnje besede so bile njegova oporoka svojemu narodu. č>a'eč v tujini je njegovo umirajče oko gledalo domovino, zadnji srčni utripi so bili posvečeni njemu. Nad nas vsa ta težka preizkušnja najde v mislih in željah združene, ki nam jih je pokojni kralj zapustil kot testament. Naj nas velika doba ne najde majhne. Veličini domovine, sreči naroda posvetimo vse svoje sile. Tako bomo mogli tudi v preizkušnjah, ki uas še čakajo, vredno nas reševati vprašanja, ki so pred nami. Zlasti v Mariboru jn tu na severni meji se moramo zavedali. da je napredek dobrin v enotnosti in fckrenosti, in če nam bo vsem skupaj Uajveči smoter in blaginja domovine.
, Kako globoko je ves narod ljubil svo-lega kralja in kako je občutil veličino njegovega dela, je pokazala spontana akcija Po vsej državi, da se postavijo spomeniki blagopokojnemu kralju. Vlada je bila pri-
morana opozoriti ljudstvo, naj se ne prenagli. Spomeniki kralju naj bodo dostojni, upoštevati pa je treba, da današnje težke gospodarske prilike zahtevajo nekatere omejitve. Izjemo morajo v tem pogledu tvoriti za našo Ljub'jano in naš obmejni Maribor. Center našega obmejnega ozemlja mora imeti vidni znak osvobojenja, za katero se mora zahvaliti blagopokojnemu kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju in viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju, ki je to delo kronah Mi hočemo pokazati z vidnim znakom naš Maribor v njegovi nacionalni luči, spominjajoč se pokojnega generala Maistra in njegovih borcev ter dobrovoljcev, padlih v osvobodilnih bojih svetovne vojne. Mi pa hočemo obenem tudi, da naj Ma ribor ob naporu svojih lastnih finančnih sil omogoči, da pričnemo takoj in čim-preje srečno dokončamo one zgradbe, ki so za našo mladino nujno potrebne. Že do’go rešuje Maribor vprašanje svojega šolstva. Problem pa je mogoče rešiti le z gradnjo novih šol. Težke gospodarske in finančne prilike ovirajo normalno rešitev tega problema. Maribor bonajdo-stojnejše manifestiral velike nacionalne ideje pokojnega kralja, če bo naši mladini postavil prepotrebne šole in mladinsko zavetišče v magdalenskem okraju.«
Končno je še mestni župan g. dr. Lipold predlagal, naj bi se izvolil ožji in širši odbor, ki naj bi se podelil na posamezne sekcije in naj bi te sekcije sporazumno med seboj rešile zamisel postavitve spomenika osvobojenja in zedinjenja v Mariboru.
Predlogi predstavnikov.
Po županovem nagovoru se je razvila stvarna debata in se je prvi oglasil k besedi narodni poslanec g. Ant. Krejči, ki je v imenu gospodarskih krogov kot pred sednik gospodarskega predstavništva izrazil svoje mnenje, naj bi Maribor dobil dostojen viden spomenik obeh blagopo-kojnih kraljev in generala Rudolfa Maistra. Predlagal je, naj bi se mariborsko šolsko vprašanje ne reševalo skupno s spomeniškim vprašanjem. V imenu Muzejskega in Zgodovinskega društva se je oglasil k besedi banovinski arhivar prof. Baš, ki je toplo pozdravil predlog mestnega' župana g. dr. Lipolda, naj bi dobil Maribor spomenik osvobojenja in zedinjenja. Obenem je pa tudi omenil, da bo zgodovinsko društvo izdalo Maistrove spomine. V imenu Zveze Maistrovih borcev je obljubil vso pomoč pri akciji za postavitev spomenikov kralju Petru in kralju Aleksandru g. Julij Guštin. Končno je spre govoril še predsednik »Jadrana«, odvetnik g. dr. Fornazarič, ki je predlagal, naj bi se šolsko vprašanje ne reševa'o v zvezi s spomeniškim vprašanjem, vendar pa naj bi mestna občina skušala po svojih finančnih »nočeh ovekovečiti spomin obeh velikih vladarjev na ta način, da bi postavila v Mariboru velik mladinski dom, pravo mladinsko zavetišče.
Vsem govornikom je odgovoril mestni 'župan g. dr. Liipold in resumiral stavljene predloge tako-le: Maribor naj dobi videu spomenik. Kako rešiti zamisel postavitve, naj bo skrb in delo odbora. Mestna občina mariborska pa si bo prizadevala, da bo čiimprej spravila pod streho prepotrebne šole in zavetišče v delavskem mestnem okraju in bodo te zgradbe posvečene spominu viteškega kralja Afek sandra I. Zedinitelja.
Častno predsedstvo.
Na predlog občinskega svetnika odvetnika g. dr. Miloša Vauhnika so bili izvoljeni v častno predsedstvo podpredsednik senata dr. Miroslav Ploj, knezo-škof lavantinski g. dr. Ivan Tomažič, mestni poveljnik brigadni general g. Svetozar Hadžič in predsednica Slovenskega ženskega društva ga. Marija Maistrova.
Odbor.
Predsednik dr. Lipold, podpredsednik narodni poslanec dr. Pivko, narodni poslanec Anton Krejči, predsednik komiteja za postavitev spomenika kralju Petru I. Osvoboditelju Stanko Detela, predsednik^ Zveze Maistrovih borcev dr. Anton Do-
lar, predsednik Oblastnega odbora NO dr. Ivan Jančič, tajnika: dr. Milan Senekovič in prof. Franjo Baš; blagajnika: bančni ravnatelj Bogdan Pogačnik in dr. Janko Kovačec; odborniki: predsednik okrožnega sodišča dr. Fran Žiher, oba okrajna gavarja dr. Senekovič in Makar, šef mestne policije Svetislav Radoševič, komisar obmejne policije Stevo Krajnovič, garnizionar Stevo Cejkovski, nadalje člani banovinskega sveta: Rudolf Golouh, Ivan Janžekovič, Jakob Zadravec in Vinko Gornjak, upokojena ministra dr. Vekoslav Kukovec in Ivan Vesenjak, okoliški župani dr. Ivan Gorišek, dr. Josip Pučnik, Davorin Lesjak, Alojzij Šiker in Matija Volk. Bivši mariborski župani Vik tor Grčar, dr. Josip Leskovar in dr. Alojzij Juvan, dalje prof. bogoslovja dr. Alojzij Osterc, prof. dr. Fran Sušnik, prota Peter Trbojevič, načelnik koroškega kolodvora Avgust Lukačič, upravnik Narod nega gledališča dr. Radovan Brenčič, rav natelj klasične gimnazije Davorin Mastnak, ravnatelj deške meščanske šole Drago Humek, Čani mestnega sveta mariborskega Ivan Kejžar, dr. Karol Kieser, dr. Ferdo Miler, dr. Vinko Rapotec, Henrik Saboty in dr. Mi'oš Vauhnik; nadalje Dragotin Žak, ravnatelj podružnice Narodne banke, predsednik Združenja trgov cev Ferdo Pinter. industrijec Josip Hutter, predsednik okrožnega odbora Franjo Bureš, predsednik Združenja gostilničarjev Gjuro Valjak, predsednik Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev Anton Reher, predsednik Društva hišnih posestnikov Otmar Meg'ič, predsednik Zgodovinskega in Muzejskega društva dr. Fran Kovačič, predsednik Kluba novinarjev Udo Kasper, predsednik Kluba književnikov dr. Ivo Šorli, predsednik Umetniškega kluba »Brazde« Radivoj Rehar, predsednik SPD inž. Vladimir Šlajmer, blagajnik komiteja za postavitev pomenika kra lju Petru I. Ante Lavrenčič, zastopnica Slovenskega ženskega društva Anica Aši-čeva in predsednica Krščanske ženske zveze Katarina Baumanova.
Širši odbor.
Predsednik okrožnega odbora strelskih družin polkovnik Božo Putnikovič, povelj nik vojaškega okrožja podpolkovnik Djor dje Petrovič, stolni prošt dr. Maks Vra-ber, stolni dekan dr. Franc Cukala, stolni župnik msgr. Mihael Umek, župnik Va-lerijan Landergott, župnik Evald Vrečko, predsednik pravoslavne cerkvene občine Jakob Perhavec, senior Ivan Baron, upravnik bolnišnice dr. Fric Vrečko, upravnik carinarnice Živko Mihailovič, šef davčne uprave za Maribor Ferdo Pre log, šef davčne uprave za okolico Ludvik Jutraš, upravnik pošte Maribor I. Fran Ir golič, upravnik pošte Maribor II. Anton Klemenčič, šef državnega tožilstva dr. Matko Zor jan, starešina okrajnega sodi-
šča dr. Julij Kuder, načelnik gl. kol. Friderik Perme, upravnik del. drž. žel. Andrej Jovič, šef kurilnice inž. Ignac Vidic, upravitelj ekspoziture OUZD Franjo Ste-novec, člani mestnega sveta: Ivan Kravos, Andrej Oset, Josip Ošlak, Fran Pagon, Drago Roglič in Jože Malenšek; nadalje šolski upravitelj Ivan Lukman, pred stavnika industrije inž. Oskar Dračar in Karol Fischer, podpredsednik Združenja trgovcev Miloš Oset, podpredsednik okrožnega odbora Obrtnih združenj Miho Vahtar, predsednik Obrtnega društva Ivan Sojč, predsednik Slovenskega trgovskega društva Branko Mejovšek, pred sednik pododbora Združenja rezervnih častnikov in predsednik Rotary kluba Fran Škof, predsednik Aero-kluba dr. Josip Tominšek, predsednik CMD dr. Ferdo Lašič, starešina gasi1ske župe za Maribor desni breg Anton Klemenčič, za le-
vi	breg Srečko Kranjc, predsednik pododbora Združenja invalidov Franjo Geč, ravnatelj Študijske knjižnice Janko Glase r, predsednik zdravniškega društva dr. Mirko Černič, predsednik ZKD Janko Pirc, odvetnik dr. Leopold Boštjančič in dr. Slavko Fornazarič, predsednik Posojilnice dr. Zmagoslav Kac, ravnatelj Spod nještajerske posojilnice Franc Trafenik, ravnatelj podružnice Celjske posojilnice j Franc Pišek, ravnatelj podružnice Ljub-! Ijanske kreditne banke Rudolf Stergar, j zastopnika Mariborskega kreditnega za-| voda dr. Lotar Miihleisen in Pugl, predsednik Ipavčeve župe Vasilij Mirk, pred sednik Koroškega kluba Ivan Hochmiil-ier, predsednik ISSK Maribora dr. Franc
i	Stamol, ravnatelj »Rudnika« Josip Loos in magistratni direktor Franjo Rodošek.
Seja širšega odbora.
Po končani anketi sta se sestala k posvetovanju ožji in širši odbor pod predsedstvom mestnega župana g. dr. Lipolda. Konstituiral se je idejni odsek in je bil izvoljen za predsednika dr. Šorli, v odbor pa Janko Glaser, dr. Sušnik, Radivoj Rehar, Rudolf Gobuh. ravnatelj Humek in inž. Černigoj, Vičič in Dev. Določena je bila nadalje tudi deputaci-ja, ki se je podala že k banu v Ljubljano ter mu sporočila želje Maribora glede postavitve spomenika osvobojenja in zedinjenja.
Predstavništvo gospodarskih organizacij
Sklepi o strokovnih in javnih zadevah
Predstavništvo gospodarskih organizacij je dne 19. trn. imelo sejo uprave, na kateri je predsednik in narodni poslanec g. Krejči podal kratko politično poročilo, nakar je sledila razprava o položaju obrtnih in trgovinskih podjetij v naši obmejni coni, nastalem zaradi ponovnih omejitev obmejnega prometa po avstrijski vladi. G. poslanec bo po potrebnih ugotovitvah na merodajnih mestih poročal zaradi nadaljnjih ukrepov. Upravni odbor se je nato po svetoval zaradi stališča gospodarskih krogov na sklicani konferenci predstavnikov mariborske javnosti v zadevah spomenika blagopokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. in nameravanih šolskih stavb v Mariboru. Pri tem je odbor soglasno sklenil priobčiti predsedniku občine kot sklicatelju konference stališče gospodarskih krogov v naslednjih soglasno odobrenih rezolucijah: Gospodarski krogi pozdravljamo idejo, da se zgradi v Maribora našemu viteške miu kralju Aleksandru I. Zedinitelju Ln našemu velikemu kralju Petru I. Osvoboditelju dostojen skupni spomenik, in smatramo sodelovanje pri tej akciji kot svojo patriotično dolžnost, kateri se borno z veseljem odzvali. Poudar jamo, da je postavitev vidnega spomenika našima največjima nacionalnima herojema za Maribor tem večjega pomena, ker je potrebno, da tujec takoj pri vstopu
v	našo državo spozna iskreno domovinsko ljubezen in vladarsko vdanost.
j Šolskemu vprašanju Maribora in oko-| lice posvečajo gospodarski krogi istota-' ko največjo pozornost in se rešitvi tega nočemo izogniti, vendar želimo, da se šolsko vprašanje ne rešuje v zvezi s spo menikom, ampak se obravnava ločeno, ker smatramo, da naj reševanje šolskih zadev v nobenem primeru ne upliva na čimprejšnjo izpolnitev naše najsrčnejše dolžnosti, postavitve spomenika.
Obrtništvo je od nekdaj na glasu kot tisti činitelj, ki z vsemi silami pospešuje izobrazbo naroda. Zaradi tega je samo-posebi umevno, da z veseljem pozdravljamo tudi današnjo razpravo o ustanovitvi novih šolskih zavodov in bomo pri reševanju z navdušenjem sodelovali.
Pri tej priliki pa želimo opozoriti na staro zahtevo mariborskega obrtništva po ustanovitvi državne obrtne šole. Tak zavod je za utrditev solidnega nacionalnega rokodelstva in industrije za naše kraje tem večje važnosti, ker bo le strokovno prvovrstno in duševno visoko razvito obrtništvo moglo z uspehom! odbijati pritisk konkurence tujega blaga in tujega delavstva. Ako bi se v Mariboru ustanovil tak zavod, bi bile nedvomno močno razbremenjene sedanje srednje Irt ne v zadnji vrsti tudi meščanske šole, zara di česar bi tudi ustanovitev nove meščanske šole postala manj nujna. Vrini tega bi pa k zgradbi takega učnega zavoda znatno prispevala tako banovina kakor tudi država.
Stran 4.	Mariborski	»V	e	č	e	r	n	i	k«	Jutra.
A. K. Grln:
Bogastvo
Roman.
»Da, da!... Toda trije imilijoni?«
»Tako visoka je vsota, kakor sem sli-
,il.«
Žarek zamaknjenosti je spreletel bledi >braz in spregovoril je:
»Deklica, ki jo izvolite, bo bogata, kakor kraljica. To veselje naj me spremlja v grob! Za tebe, ljuba Jenny, nisem mogel' tega storiti, toda vsaj eni naj bo ustreženo, ki ima enako čisto dušo kakor tf in nosi tvoje ljubljeno ime!«
»Torej zaradi n&ke Jetiny Rogersove, ki ste jo nekoč poznali, želite svoj denar na ta način uporabiti?« sem vprašal radoveden. »Ali ima ta čuden sklep kak globlji vzrok?«
»Da, da,« je odgovoril bolnik, globoko vzdihnil in utihnil. Čez nekaj časa je zopet spregovoril:
»O, da bi mi ostalo še dovelj moči, da vam opišem njeno ljubko krasoto, nebeško sočutje, čar njenih pogledov, sladko tolažbo njenih besed v onih dneh, ko sem bil tako bolan, da ji nisem mogel odzdraviti, niti se ji nasmehniti, ako mi
je poklonila cvetko skozi razbito okno. Od tedaj so minila leta. Mene je zadela kap in ležal sem brez moči v kletnem stanovanju. Videla me je mimogredoe; moje bledo obličje je zbudilo njeno sočutje, obstala je in mi ponudila zavitek jagod, ki jth je odločila za lastno kosilo. Videl sam, da je bila revna kakor jaz, toda nisem mogel odkloniti njenega daru — niti zahvaliti se ji nisem mogel, medtem ko je prekipevalo radosti moje srce. Vsak dan je hodila mimo. in njen smehljaj je žarel kot nebeški sij v moje mračno stanovanje. Njeno ime mi je bilo neznano. Videl sem pač, da so njene roke raskave od težkega dela, in vendar je bil njen obraz nežen in ljubek. Minili so tedni, mmili so meseci vsak dan me je razveselila s svojim smehljajem, kako tolažilno besedo ali cvetko, za katero si je denar najbrž pristradala. Kajti njena obleka je bila revna in na njenem obrazu sem nekoč opazil ostro potezo bolesti, ki je pričala o nezadostni hrani in o prenapornem delu. Niti prositi je nisem mogel, da sprejme edino dragocenost, ki sem jo še hranil, prstan moje matere. Od dr.e do dne je bolj bledela, njen korak je bil počasnejši in njen smehljaj otožnejši. Neizrečeno sem trpel; ne zato, ker ji nisem mogel olajšati trpljenja, temveč še
bolj, ker nisem vedel njenega imena, da bi ga izgovarjal, ko sem prosil nebo za njeno zaščito. In končno je prišel dan, nikdar bi ne mislil, da ga bom toliko let preživel — ko se je opotekaje ustavila pred mojim oknom. Z obupnim pogledom sem se ozrl vanjo in s slabotnim glasom je zašepetala:
»Ako se ne vrnem, vedi, dragi prijatelj, da sem umrla!«
Hotela se je oddaljiti, tedaj pa mi je strah razvezal jezik:
»Tvoje ime, moj angel varuh! Povej mi svoje ime! Omahnil sem nezavesten na stol. Ko sem se tudi jaz po daljšem času zopet zavedel, so mi izročili knjigo, ki je bila istega večera zame odposlana. Na prvem listu so bile zapisane besede: »Moje ime je Jenny Rogers; moli zame. kakor hočem tudi jaz z molitvijo zate umreti. Knjiga še leži pod mojim vzglavjem, in kaj ne, da hočete poskrbeti, da mi jo polože z menoj vred v grob?«
»In kaj se je zgodilo nato?« sem spregovoril s tresočim glasom. »Ali ste jo še kdai videli, ali kaj slišali o njej?«
»Nikoli, in zato vem, da je mrtva! Toda gotovo so še druge deklice njenega imena in plemenitega značaja. Kolikor bolesti je ona pretrpela, toliko naj bosta veselje in sreča druge namesto nje. Vi
V Mariboru, dne 22. XI. 1934.
ste mi obljubili in trdno se zanašam, da ostanete mož-beseda! Sladek mir, zdaj šele me osrečuješ! Petdeset let sem t'3 iskal in najdem te šele na smrtni po* stelji!«
Kako bi mogel njegove nade uničiti' Hotel sem mu predlagati, naj osreči petdeset deklic z blagostanjem, namesto da eno obsuje z zakladi; toda na m o jen' mestu je bil vsak ugovor neumesten, !l jaz bi le omajal njegovo zaupanje. Tud) ni bilo več časa za razpravljanje. Dolgi razgovor mu je popolnoma izčrpal moči in zdelo se mi je primernejše, da uravnam njegove misli na višji svet, kakor da jih zadržujem na tej zemlji. Zato sem se požuril, da mu ponovim svojo obljubo. Pokazal sem mu proti predsobi, kjer J® bil odvetnik in ga vprašal, ako bi ga pomirilo. če se njegove želje zapišejo. To je odklonil in mi vnovič zagotavljal, da mi neomejeno zaupa.
»Rad bi še videl odvetnika«, mi je zašepetal.
Poklical sem Cuttinga v sobo in se oddaljil. Kaj mu je zaupal, ne vem; tudi vedenje mojega prijatelja mi ni izdalo ničesar o tem. Smehljal se je, ko sem zopet stopil, in me opazovl s posmehljivimi pogledi.
(Se bo nadaljevalo.)
Šport
Razpis V. nagradnega tekmovanja
Uredništvo »Večernika« razpisuje peto ■ragradno tekmovanje za najtočneje po-godene rezultate nogometnih prvenstvenih tekem, ki se odigrajo v nedeljo 25. t. m. za prvenstvo Ljub'janske nogometne podzveze. Tekmuje lahko vsakči-tatelj »Večernika«, ki pošlje spodaj objavljeni kupon izpolnjen pravočasno na uredništvo. Rešitve se sprejemajo do sobote 24. t. m. do 18. ure v uredništvu »Večernika«, Maribor, Gosposka ulica U. Rešitve naj bodo v zaprti kuverti, kjer naj bo še pripisano »Nagradno tekmovanje«.
Mariborska zlmsko-sportna podzveza, službeno. Vsi člani naj najkasneje do 15. dec. poravnajo svoje denarne obveznosti. Pregledajo naj sezname svojih verificiranih članov-tekmovalcev ter naj pred lože še pred začetkom zimskih športnih prireditev verifikacije novih članov. -— Tekmovalci, ki niso tri sezone startali, se po § 19. verifikac. pravilnika črtajo. Sodniški izpiti bodo v Celju dne 12. dec., v Mariboru pa dne 18. dec. Klubi naj pra vočasr.o prijavijo kandidate, najkasneje pa 8 dni pred izpitom. Na podlagi sklepe MZSP morajo vsi klubi pri tekmah namestiti pod napisom »Cilj« tudi napis »Čuvajmo Jugoslavijo!« Ponovno se o-pozore vsi klubi, naj najkasneje do 4. dec. dostavijo podzvezi svoje programe. Klubski dan bo 13. jan. in .morajo na ta dan vsi klubi prirediti svoje klubske tekme. Kaznujeta se z zabrano tekmovanja: Emil Vodenik, član MSK za dobo 5 let in 6 mesecev in Franjo Ivič, član MSK za dobo 3 let in 6 mesecev.
Zimsko športniki počastijo spomin velikega kralja. Mariborska zimsko-sportna podzveza je na svoji zadnji seji sklenila počastiti spomin našega velikega kralja tudi pri zimskih športnih prireditvah. Dala je nalog vsem svojim članom, naj pri tekmah namestijo pod naipisom »Cilj« tudi napis »čuvajmo Jugoslavijo!« Želeti bi bilo, da bi vse športne organizacije sledile temu sklepu!
,Čuvajte Susoslaviio!"
Za peto naše tekmovanje razpisujemo za tri najboljše rešitve naslednje nagrade:
1. par močnih čevljev (ženskih ali moških), darilo tvrdke A. Robin-šak, produkcija čevljev v Mariboru, Slomškov trg 8;	2. krasno
zbirko knjig, darilo mariborske po družnice Učiteljske tiskarne v Tyrševi ulici (palača banovinske hranilnice); 3. abonma za britje ali vodno ondoliranje za mesec dni, darilo frizerskega salona F. Knez, Sodna ulica (palača OUZD).
Sokolsko društvo Maribor 111. priredi
v nedeljo 25. nov. ob 15. uri v društveni namen Rdečega križa v krčevinski šoli igro »Rožmarin«, spisal Vladimir Pfeifer. Prolog bo govoril br. podstarosta. Sokoli, prijatelji Sokolstva in vsi, ki imate srce za ubogo šolsko deco, obiščite to predstavo!
Gospodarske vesti
Naši monopolskl dohodki padajo. Uprava naših državnih monopolov je objavila pregled dohodkov za september in za prvo polovico letošnjega proračunskega leta. Iz pregleda je razvidno, da so mo-nopolski dohodki v primeri z lanskimi precej nazadovali. Pri prodaji tobaka s.) v primeru z lanskim septembrom nazadovali za 6 milijonov, pri vžigalicah za pol milijona, pri cigaretnem papirju za pol milijona. Skupno so padli za približno 3 milijone Din. Ker so se v tem času povečali dohodki od soM In petroleja, je to vsaj nekoliko zravnalo občuten padec. V primeri s prvimi 6 meseci lanskega proračunskega leta pa so padli dohodki nio-nopolske uprave za 18 milijonov Din.
Usoda.
Žena: Zakaj sl me pa vzeli? Saj nisem tekla za teboj.
Mož: Veni, da nisi. Saj tudi past ne teče za mišjo, pa jo vendar ujame.
Tezno
Zahvala občanov ravnateljstvu tovarne »Splošna d. d.« Kakor smo izvedeli, bo te dni namestila tovarna »Splošna«
čno potrebno zemljišče za razširitev ceste.
Pfuj
Zopet dva požara na Dravskem polju.
V ponedeljek 19. tm. ob 4. uri zjutraj je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju 'Posestnice Jere Medvedove v Dragonji vasi pri Cirkovcah. Ker je bilo poslopje že staro, je zgorelo vse do tal'. Gasilci iz Cirkovcev so ogenj pogasili in preprečili, da se ni razširil na sosednja poslopja. Škoda znaša 6000 Din. Vzrok požara ni znan. — Isti dan je gorelo tudi v Podio-žu. Požar je izbruhnil v vinski kleti posestnika Franca Sagadina. Skrajni požrtvovalnosti gasilcev iz Ptujske gore se je zahvaliti, da se je rešil spodnji del ■kleti, ki je bila polna jabolčnice ter sta bila vmes tudi dva soda vsak po 1000 1 izbornega vina in stiskalnica za grozdje ter sadje. Škoda zr.aša tako le 20C0 Din sicer bi pa bila najmanj desetkrat večja. Dosedaj še ni ugotovljeno, kako je pričelo goreti.
Poškodbam podlegel. 18-letni Franc Čuš, sin posestnika iz Stojncev, ki je, ka kor simo poročali bil kot žrtev zverinskega napada prepeljan v ptujsko bolnišni co s smrtnonevarnimi poškodbami, je1
20, tm. umrl, ne da bi se zavedel. Sodna komisija, ki je izvršila obdukcijo trupla, je ugotovila, da je bila lobanja razbita hi bi bila tudi takojšnja zdravniška pomoč zaman. Zverinskih napadalcev še r.iso izsledili.
Plesalčeva zgodba.
Plesalec Jaroslav Markart, ki je bil rodom iz zelo bogate praške rodbine in je bil zadnje čase zaposlen v nekem bu-diinpeštanskem lokalu, si je hotel za vsako ceno te dni končati življenje zaradi nesrečne ljubezni. Markart se je zaljubil v neko dansko plesalko, ko je še nastopala v Pragi in iz ljubezni do nje je dal slovo svojemu poklicu. Zaman so mu starši prigovarjali naj se vrne. Lepa plesalka ga je imela popolnoma pod svojo oblastjo in zato se tudi starši niso več brigali zanj. Ko je njegova izvoljenka dobila službo v Budimpešti, je tudi Markart nastopal ž njo v nočnih lokalih. Ple-salkin angažma je bil po preteku pogodbe podaljšan, njenega izvoljenca pa niso hoteli več siprejeti in je moral odpotovati iz Madžarske, čez nekaj dni pa se je vrni! in je skušal pregovoriti svojo izvoljenko, naj bi odpotovala kaim drugam, kjer bi lahko skupno nastoipala. Ker pa je bi'a njegova prošnja in vse njegovo prigovarjanje zaman, se je zaljubljeni mladenič s solzami v očeh poslovil od svoje tako srčno ljubljene izvoljenke :ri skočil v Donavo.
Ljubezen na prvi pogled.
Gospodična, vi ste prvo dekle, ki se.u se v njeno doto na prvi pogled zaljubil.
izdaja konzorcij »Jutra« v Uubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Maribor«. liska Mariborska tiskarna d. d., predstav ~ ‘	STANKO DETELA v Mariboru
Mali oglasi
Ramo
OTOM AN-V
Din 140, omare svetle, moderne, spalnica iz trdega lesa, jedilnica moderna, preprog«, obleke, rjuhe postelje, usniene stole, žlmnate ina-drace- Koroška c. 3.	4762
UKRADENO KOLO
V čeraj 21. novembra ob 13-uri mi je bilo ukradeno na Kralja Petra trgu pred trgovino Draž kolo znamke »Ospel«, ki nosi evidenčno Številko 53590 tip št- 1927220 Svarim vsakogar pred uaku-pnom Sumenjak Martin. Ja-renina 33.	4758
Lokat
Službo dobi
Kupim
RAZPIS.
Občina Košaki odda s 1. XII- 1934. službo občinskega j sluge, zvezano z ines. plačo j po 450.— Din, prostim sta-1 uovanjem 2 sob hi Kuhinje, prosto kurjavo in provizijo od tehtarine. Prošnje, koiko-vane s 25— Din In cptem-j Ijene z vsemi pilloKHr.il,' je vlagati do 30. t. m. p'smeno pri upravi občine Košaki. __________ 4759__________
DAMSKO FRIZF.RKO-1 CEN-KO
sprejme takoj. Prelog, Studenci, Aieksandrna cesta 17.j Prednost imajo one, ki so se že učile.	4760,
Sobo odda
Kupim in plačam dobro, MOŠKA IN DAMSKA KOLESA.
stare šivalne stroje, oblek1-* perilo, vsakovrstno pohištvo perzijske preproge. Nova starinarna, Koroška c. 3-	4?63
KUPIMTROIE SMUC1 ene moške, ene ženske in tie dečle (6 letni fant). Obeuetu tudi ene ženske in ene dečic gojzercc. Kdor pod roko Pj da, naj lavi, za vsako piišcbcj obenem nalnlžlo cemv ’’ upravo »Večernika« pod siU »Smuči in Rolzerce«, naika neje do 25. t- m.	“
TRGOVSKI LOK\L
v Gosposki ul. ,!4 (VVfjgeroro va hiša) takoj oddam. Vprašati vsaki dan dopoldne v trgovini Slovenska ul. 9. 4757 ta 7-
SOBO
krasno opremljeno, s separi-ranlm vhodom, oddam Ruška c- 7, v veži desno I, vra-4743
Tovarniška zalogo in prodal®
Firma Andras,h'fz
Maribor, Vodnikov us
Soomnite se CMD
»♦♦»»»»♦»•»♦♦»»»»t.
Kupon št. 5
Ime tekmovalca:.......-...................................................................
Poklic: ....................  —...........................................................
Stanovanje:	..........................................................................
Nedeljske nogometne tekme za prvenstvo LNP se bodo končale z naslednjimi
rezultati:
ISK Maribor : KK Hermes (i Mariboru) .. .	../. polčas.....................•/•.........
t. S. K. : SK Celje (» Čakovcu).........-......../. polčas /• -...........................
SK Ilirija : SK Umil« (» Ljubljani)    ........../ polčas ...................../...-......
Soko st o
na lastne stroške dve cestni svetiljki, in sicer eno v Cankarjevi ulici in drugo na ovinku v Maistrovi ulici. Res, hvalevreden čin. Ob enem bo odstopila brezpla-
'O 31T9/34
MJTibrrsVi /o^emiV c utr a z me 23, t*. 19 34,
#tev. 267 6 o i tfjc*bc drš a?ii ee a	^ rajri^f-ra
§ Wq 23. M. 1934, KV 3*19/34 Sa^rabJ^n !
%H Qt #tT „£$ ©rtb >	G	^i«i»noV ttfBmtfivU
Ln^cUirl t grintiS^ e*env£ lir odon? »■■--> 9 fftii .v &+£ i	U\Qr*$	*?	,££0f .»« •££ ©nt- 2