60 številka. Trst, v ponedeljek dne 29. februvarija 1904. Tečaj XX?X Izhaja vaatc dan iud. ob nedeljah in praznikih) ob 5. uri. ob ponedeljkih ob 9. un zjutraj. f- tteVi,k' u** 3 novč. (6 stotink> • mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani. Gorici, vpelji, kranju, .Mariboru. Celovcu. Idriji, Št Petru, Sežani. JNabrežim. Novemmestu itd. i***?*,. ln. n»ročbo sprejema uprava Usta „Edinost", «Hoa Mo in pjccoIo stv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. Cene oglasom lo atotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbu TELEFON gtv. 83*. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina znaša za vse leto 24 kron, pol leta 12 trrcn, 3 mesece 6 kron. Na naročbe brez doposlane naročnine s3 a^iava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nalrankovant pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: Ulica Torro bianca Stv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorci'a lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca Stv. 13 Postno-hraniluieni račun 5t. S41.652. Rusko-japonska vojna. £rof CaRsim' laskav® brzojavko iz Pe- trograda, v kateri javlja car. da vposteva General Kuropatkin. 1 Rusija ponujeno pomoč, vendar je ne PARIZ, 2*. ^Temps-11« se poroča more sprejeti od inozemstva iz ozira iz Petrograda, da bo Kuropatkin odpo- na veliko število ruskih zdravnikov in toval na bojišče marca. 8 tem je postrežnikov. dementirana včerajšnja vest »Heralda«. j Pred včeran jem je prejel grof Cassini bo odpotoval še le čez več tednov, zopet 150 ponudbenih pisem. Mnogi PET ROG RAD, 28. General Pfliig trgovci izraža jo nado, da bodo vstali brzo javlja : Noe 27. t. m. je bila v odnošaji med severnimi zveznimi drza-1'ort Arturju mirna, sovražno brodo- vami in Rusijo tudi v bodoče prijateljski, vje nahaja se v obližju pristanišča. ! Došle so semkaj vesti o pomikanju kitajskih čet proti reki Liau. Nase konjistvo je prekoračilo meje Koreje. Tamošnje prebivalstvo vede se nasproti nam prijazno. Železnica na Bajkalskem jezeru dovršena. PETROGRAD. 28. Včeraj je bilo dokončano polaganje tračnic na zamr-znenem Bajkalskem jezeru. Promet na tej železnici, na kateri bodo vlekli vozove konjih prične prihodnji torek. j Rusi so prekoračili mejo Koreje. Japonske čete bežale. Brzojavne Vesti. Vesti o oborožen ju. BUDAPEST, 28. Brzojavka iz Va-radina javlja, da je poslal ogerski minister za deželno hrambo županu Ve-liko-varadinskemu ukaz, v katerem so naštete za slučaj oborožen j a vse potrebne odredbe in kjer se izrecno pov-darja, da se utegnejo te odredbe že pred mesecem aprilom izvesti. »Pester Llojdc pa opaža, da se taki ukazi vsako leto pošiljajo županstvom. Skupna ministerska konferenca. DUNAJ, 28.. Danes ob 2. popol-PETROGRAD, 28. Ruska brzo- dne ^ je vršila pod predsedstvom mi-javna agentura ima vest iz Liaujanja : nistra vnanjih zadey grofa Goluchov-Kitajci poročajo, da je oddelek odprtem vozu po krasno razsvetljenih ulicah. Na mnogih krajih so goreli umetni ognji. Godba je Svirala švedsko in norvežko himno. Mnogoštevilni narod je kralja živahno pozdravljal, kateri je večkrat v kočiji vstal odzdrav-ljaje na vse strani. Polagano so vozile dvorne kočije med špalirjem veteranov in o^njegascev v vilo Jeanette, kjer je kraljica Sofija kralja pričakovala. Vprašanje italijanskega vseučilišča. Is dotične dunsjeke brzojavke v včerajšnjem listu so doznali čitatelji, de je Daš tržaški župan dešel na Dunaj. Včerajšnji „Piccolo" potrjs, da so šli župan in členi dele gacije na Dunaj v etvari vseučilišča. To da je zadnji oficijelni korak (?) med Italijani in vlado ob t.-m vprašanju. „Grazer Tagesposti" brzojavljajo iz Trsta, da odgovor dr. Koerberja tržaški deputaciji bo : afco se Italijani ne zadovoljujejo z načrtom vlade, pa se cdpravijo tudi vsporednice. Vlada se je obvezala, da rečene vsporednice premesti iz Inomosta. Če pa Italijani nočejo premeečenja v Roveret, vladi da potem ne preostaja druzega nego, da jih odpravi. prednjestraže ruskega ko- katere SQ ge vdeležili . skega skupna ministerska konferenca, ministra pred- n j i ž t v a prodrl 200 vrst o n s t r a n sednika obeU državnih polovic, poslanik reke Jalu v Korejo, kjer je naletel na oddelek Szogyeny, oba finančna ministra, mi- j a p o n- njstra za trgovino in poljedelstvo ter je daroval župnik okolo jednajste ure. Neke domače gospe so se z jezn m očesom ozirale na Malvino, Ki se ni nikoli ogledovala v cerkvi. Kavarnar Jovanino je bil sedaj vsako neiieljo pri prvi musi. Pazljiveje se je če^al, še moč* eje si matal svoje trde pi i prižene Švedski kralj Oskar III. v Opatiji. OPATIJA, 28. Kralj Oskar dospel je včeraj ob 10. uri zvečer semkaj, v spremstvu generala Munka, tajnega ko-mornika Aeckerhjelma, telesnega zdravnika Dr. Egeberga in tajnika grofa \Vedela. Na postaji v Matuljah sprejeli so kralja : okrajni glavar dr. Manussi, ravnatelj zdravilišča vladni svetnik Dr. Glas, občinski načelnik iz Voloske in ž vedski konzul Luppis. Od luksembur-škega dvora je bil pri sprejemu grof Wolff-Meternieli. Kralj se je peljal v brke, a obleko je nosil novo, temno-rumene barve z rudečimi kockami. Pot, koder se je šlo iz mest ca k pokopališču, je vodila na cesto mimo Jovaninove kavarne. On je 5e-stokrat znotraj zaprl svojo kavarno — k:» ni bilo nikogar notri — ter je po onem strmem potu plaho pohitel do železaih vrat, ki so bila na gornji strani Dakic^vega vrta. Gredć med vrtnim zidom in zidom pokopališča, pri plazil se je do železnih vrat in iztegnil vrat do omrežja, skozi katero je gledal Malvino, kako sedi za h šo z otrokoma. Težko je dihal takrat. Da je Malvina slučajno pogledala na ona železna vrata, videla bi bila polovico človešk« glave, dolg nos, na kraju zavit v vis, in neke črne, žive oči. Bilo je vroče poletje, silna vročina, zem-ja je pokala pod hudim pripekanjem. Malvina j« v«aki dan pošiljala Franioo po sladoled v Jovaoinovo kavarno. Nekega dne. po več-rji, vruila se je Franica iz kavarne in povedala, da prinese sladole 1 sam Jova-nino. Malvina se je malo zaČud la temu, ali bilo jej je ljubo, da bo imela priliko govoriti s človekom, kateri se jej je vedno klanjal. Ona je često govorila e deklicama o Jova- Dnevne novice. »Slovenec« in »Slovenski Narod«, si sicer menda: nista posebna prijatelje, ali lepo si delita delo med seboj, ko treba drezati in pikati »Edinost«. Danes nas zbada prvi, jutri nas podreza v rebra drugi. Komaj nas je pozval na cdgovor »Slovenec« radi tega, ker »Jj>ega« snuje šole po Istri, pa se je že oglasil »Narcd«, da tako sub rosa opozori učiteljstvo na našo (po njegovem) nedobr ohotnost do učiteljskega Btanu. Neki znani neznanec nam zamerja, ker nismo tudi mi prinesli tiko obširne razprave o zboljšanju položaja tržaškemu učiteljstvu kakor jo je prinesel »II Piccolo« in meni, da je naša notica o potrjenju tozadevnih sklepov mestne delegacije od strani c. k. namestnika govorila le o nižih uradnikih in dijur-nistih. Na to odgovarjamo, da je bila notica oficijelna, kakor so jo prinesli nemški in laški listi. Dopisnik dobro ve, da v mestni delegaciji ne sedi noben Slovenec, vsled Če- ninu, ki se jej je zdel izredno smešen. Teodora je takrat oponašala njegovo hojo, hodila na široko, vsa se je skljnčila, povlekla glavo med ramena, stegovala brado in mahala z rokama. A Lucija je oponašala sestro ter sti obe tako hodili pred svojo učiteljico, ki se jima je srčno smejala. Ko je Jovanino prinesel sladoled, sti bili deklici nekje na vrtu, a Franica v kuhinji. Malvina, opazivši ga z okna, šla mu je na ! sproti v prvo sobo. Bila je v belem jopiču, j lepo izpletenem, in v svetlo-plavi obleki, vsa lahko oblečena, in stegnjena, in stisnjena, rejenega in lepega stssa, rdeča od vročine in zdravja, zadovoljna in brezbrižna plavka, katera sluti, da jo čaka lepa bodočnost. — Hvala vam, ker ste se potrudili sami do mene — pok mala mu je Malvina neko-likokrat, vrnila se v sobo nad cesto ter sela k oknu. — Prosim, prosim, moja dolžnost — za-mrmral je Jovanino s suhim, drvenim gla-om, idoči za njo. — Stavile sem sladoled, na okno. Vise imenujete Jovanino. Kavarnar je pordečil in se priklonil, da sar tudi ne doznajemo ničesar, kar se gorori in sklepa v mestni delegaciji. Hočeš, nočeš, smo torej mi eiljeni čakati, kaj povedo — drugi. g »Piccolo* je\«3 prinesal daljšo retrospektivno razprak^ z raznimi statističnimi in drugimi podatki. fcZaksj da tudi mi nismo prinesli take razprave ? Nuj prej si dovoljujemo vprašanje : je-li dopisnik res tako overjen, da je bila ona razprava pisana v uredništvu »Piccola« ? J<£-li je možno kar odbijati misel, da je ono razpravo sestavil kateri tršaških — učite^ev?! Ali vsj.j kdo drugi, ki se peča s šolskimi stvarmi ?! ",Ako bi se našel kateri tržaški učitelj, ki bi bil ponudil tako razpravo »Edinosti«, uverjen naj bo, da bi b lo uredništvo najraje ustreglo njegovi želji ! Dopienik »Naroda« ve prav dobro, kake so razmere v našem uredništvu in ve, kelike zahteve se stavljajo izlasti sedaj do uredništva ! Ve torej, da isto ne more veemu kaj tudi ob najbolji volji. Ker pa je porabil tudi to priliko, da nam podtika zlo voljo ali celo direktno nasprotstvo do učiteljskega stanu, moremo reči, da je le on tisto, ki ga vselej in povsodi vodi »mtla tides* in 'zla volja nasproti nam. Kako je naše razpoloženje nasproti učiteljskemu stanu, o tem govori dovolj jasno okolnost, kakor nastopamo n. pr. ob učiteljskem vprašanju na Goriškem. Konstatujemo le, da nismo nikdar odklonili ničesar, kar nam je došlo z Goriškega v povpeševanje opravičenih aspiracij učiteljstva ! V tem dejstvu imajo tudi gg. tržaški učitelji migljaj, kaj jim je storiti, kadar-žele, da bi se naš. list bavil z njihovimi Btvarmi in interesi!' Opozazjamo na to b ponovnim sklicevanjem na dejstvo, da vsaj nekateri tržaški učitelji piav dobro vedo, v kakem položaju sj nahaja uredništvo našega lista ! Pa brez zamerer tout comprendre c'est tout pardonner ! Tudi »Slov. Narodu" eno besedo. Te dni je menil ljubljanski list, da „Edinost,'-vsprejemlje VBe in da misli, da je vse to zlato, dočim je le pleh. Ali veruje naj nam, Ja v vsem, kar on on dobiva iz Trsta j« marsikateri kos . . . pleha ! Nekdo nam piše : „Nekdo*4 je zopet enkrat čutil potrebo, da je vdaril po „Edinosti" kar pa ni Čisto nič novega. „Narod« prinaša notico, doposlano mu iz Tista, ali pa tudi — iz okolice. Očita vam, da ste pisali le o izvršenem zboljšanju uradaiških plač in ne tudi o učiteljskih. Jaz moram priznati da sem čital po raznih listih le naslove tozadevnim noticam, in (vsaj kolikor se spominjam) je bil govor v naslovih le o magistralnih uradnikih ! Da pa dopisniku ni bilo na tem, da tri pomogel učitaljstvu (saj zboljšanje je žs dovršen čin), ampak le za zbadanje, o tem priM je tako. — Oprostite, da vas vprašam; vi nimate rodbine ? — je obrnila Malvina na drugo. — Gospića, ne, nimam je — prikimal je z glavo, stojć še vedno na istem mestu. Malvina je hotela pokušati sladoled, a on jo je nepremično gledal, upirajč svoje oči v njeno lice. — Hočete-li počakati, dokler pojem sladoled. — Kakor izvolite, ali jaz bi želel.... — Kaj želite ? — je osupnila Malvina. — Evo Čitajte! — je zinil JoAanino, posegnivši v žep s svojimi dolgimi in drhtečimi prsti. — Da čitam .... — se je prestrašila Malvina in ustala, vzevši pismo iz njegove roke. — To je pismo.... — je ponehala Malvina, čim je pogledala v pismo, katero je naglo prečitala. (Pride še.) na aedvomen način že okolnost, da se je obrnil v Ljubljano ! ! Će bi mu bilo za stvar, m če bi mu bilo res na tem, da ^EJmost" popravi kako zamudo, obrnil bi se bil se svojo rekrinr nacijo do uredništva t?ga lista. E, to je vednj tako pri onih, ki eo ve seli. če morfjo zbadati. Mesto da bi sam nekoliko poskibeli, da bo tudi njihova stvar primerno publicistično zastopana, se omejsjo vedno le na zbadanje, ki je še v po*ebno slast, Č9 83 je more lancirati iz predal „Slov. Karod«- proti „Edinosti". Da stvari sami «■ t* m navadno ni nič pomagamo to j m j* brez pomena. P.kolovec iz kavarne. Zima. Vsi mandeljni po okolici eo bil' ie v cvetju; po travnikih je b lo že za 20 <*m. trave in tu pa tam bs je že vzbujalo poljsko cvetje. Z eno besedo; narava je (zvijala in dajaTa že znake pomladi: Vesna se je bi žala! A sinoči, ok >lu 8. ure je začel polagoma padati sneg. Od začrtka je pad*l le po malem a pozneje pa vedno jače, tako, da ca imamo danes po vsem mestu za dva prsta na debelo, kar je za Trst nekaj nenavadnega. Sneg pada ae vedno. Kočljivo vprašanje. Prejeli smo : T® dni tem imel posla na tukajšnji finančni oblasti. Šel sem bil torej v palačo finančne vozniki ne bodo več imeli povoda za pritožbe. Same lepe besede ne zadostujejo ! Vinogradništvo r Dalmaciji. Dalmacija je najvinon dnija pokrajina vse Austrije (Cislajtaoij*). Vino js glavni pridelek dalmatinskega pol edtlstva in po 25 letnem izkustvu znaša poprečni letni pridelek na vinu 1.250 000 hektolitrov. M-d tem, ko so v petletni dobi od 1890—1894., pridelale poprečno posamične avstrijske dežele in sicer : Do'nja Austrija: 795.558 h; Štajerska: 342 566 h; Koroška: 241 h ; Kranjska: 103 258 h ; Tirolska : 325.654 h; Vorarlberška: 1604 b; Gorica -n Gradiška: 139 352 h; Trat in okolica: 24 688 b ; Češka : 8080 h ; Moravska : 182 097 h; Istra 499 953 h; znaš* za to dobo vintki pr delek Dalmac je : 1,253.224. Iz tega sled , da je še pred 10 leti pridelala čama D lmacija tretjino vsega pridelka na vinn v Av-triji. Za »Trgovski ples« obdržavan dne 7. t. m. darovala oti>oma prepiač»la so g*.: Kornel Goru p vitez Slavinaki 20 K, Vinko M jdič — Kranj ; Franjo Matejčič, cea. kr. . šolski nadz »mik, Hinka Fr*nk sinovi L;oc, i A. Tschinkel' na sat Ljubljana po 10 K pevsko društvo »Kolo« — Trst 5 K ; Ivan Gorup zast. C-<>atZore« n i m a n i k a k e p r a v i c e tigoge „ gtBO nakaBni6kega prometa a en- pritoževati se! Za tako izjavo treba , lL. . . - . . _ ■> -iaj|aou naselbinami m posestvi ostanejo z« imeti precej predrznosti. Mi vemo dobro, da , - . . . ' sedaj nespremenjene, »mejo na pošt, ako je naslov pomanjkljiv, f zapihati besedo »Nepoznan« ali »Nepoznanoc, nikaker pa ne smejo poštni organi zapisati »Se ne sprejme«, ako niso ▼ to. Povedati moramo še, da je bilo na povabilu pevskega društva »Kilo«, zraven imena društva iZora« napisano še A. Baretto, 1. vojaško veteransko društvo za Trst In okolico bo imelo avoj 24. redni občni zbor v nedeljo dne 20. marci ob 3. uri isti pooblaščeni p0p0jMravljtla je tudi skoro vsa domača d tla do zadnjega septembra, ko jej je »mrt vzela ed no hčer. Tedaj je začela bo lehati. Nje unuka, oba premožna kmeta, ata ae delala priprave za proslavo stoletnice svoje stare matere. No, B< g je hotel drupače. V »atej fari ja sedaj najatareji m ki mož, ki j« bil rojen leta 1813, a de sedaj opravlja razna hlapčevska dela. Ispustili so iz zaporov onega 15-let-*ega dečka Ivana Metza, ki Je bil aretiran v Opatiji, ker je bil obdo'žen, da je kuha-rieo v g »etilni njegove matere poškodoval a »ožem t*ko hudo, da je poškodovanka umrla kmalu na to na zadobljen h ranah. Deček pa je dosledno tajil vsako krivdo in je trdil, da ae je kuharici spodrsnilo in da se je ista ob padu ranila tako budo ob črepinjah razbite šipe. In ker je tudi preiskava dokaaala, da one rane n;ao bile prizadete z nobenim nožev, ki so b.li v kuhinji, je bilo sodno postopanje proti dečku zaustavljeno in je bil *eti — kakor rečeno — minole sreda iapu-ičen na svobodo. Tepe«i so bili : 60 letni poatrattek Fran I^avrenčič, ki stanuje v ulici dello Seoglio št. 209. Lavrenčič je v pijanoati raz grajal v kavarni Roasetti, radi česar ga je a«kdo udaril s palico po glavi in sicer ■ tako ailo, da se je Lavreneič zgrudil na tla. Te lefon čnim potom pozvan je prišel na lice mesta zdravnik se zdravniške postaje, kateri ve Lavrenčiču se šiirimi šivi zašil rano na glavi. — 47-letni krčmar Peter Div č, ki ima svojo krčmo v uliei delle Mura Št. 4., kate rega je neki gost, me rt o da bi an plačal popito vino naklestil ter ga ranil nad levim -oiesom in na desnem sencu. — 44-letni vozmk Ivan Lozer iz Rocola št. 124., katerega je neki znanec ranil aa fbeh kr mole h. Zločin borje. 64-letnega voznika Andreja L, pode-dovaje jo ain od očeta. F lip IV. Lepi, je zapustil tri sine, Ludvika, F lipa, Karla in hčer 188belo, ki aa je omožila a angleškim kraljem Edvardom II. Starejši ain Ludvik jo postal francoski kralj pod imenom Ludvik X., ki je po kratkem vladanju umrl leta 1315. ker ni aapustil nobenega aina, bi ga prav aa prav i»ela naslediti njegova hči Izabela, ali njegov ml-jši brat F.lip ae je hitro polastil vladazake oblaati ter sklical franco-ke plemenitnike v državni zbor, ki so na podlagi nekih starih ne popolnoma jasnih piaem sklenili, da na francoskem ne sme nikdar ženska zasesti kraljevega prestol. Ta kralj Filip V. je vladal slabo in umrl že leta 1322., zapustivii dve hčeri. A ker je po njem potijeni aakon ženam odrekal vla-darske oblasli, je zdaj postal kralj njegov najmlajši brat Kari IV. S Karlom IV., ki je umrl po šeet-letnem vladanju leta 1328., in tudi ni zapustil sinov, izumrli so motki Kapetovei atarejše krvi in tako so Valežani ali Valoia, kakor naj bližnji mlajši rod, prišli na Francoski prest »1. Kapetovei so dali fran ooskih velikih kraljev, toda propadajoča rod bina končala je a tremi slabotnimi brati, ki so vladali le po nekoliko let. Ludvik je umrl v šestindvajsetem, F.lip v tridesetem in Karol v štiriintridesetem letu. Enaka os>da je zadela vse tri : nezvestoba soprog. Ludvik je ukazal svojo sopr« go zadaviti, Filip jo je zaprl v samostan, Karol ji je odpustil. Ali tudi narod je vse tri sovraž i, ker so silno povečali davke in kovali slab denar. Neki kronist psa: Previdnost jim ni dala možkega potomca, ker so podan ke gulili. Valežani ali kralji iz roda »Valoia«. Filip VI., prvi kralj nove vladarske rodbine, je po svojem očetu Karlj, grofu Valois, k: je bil brat kralja Filipa IV, imel največ pravice do francoskega prestola, odkar je veljal zakon, da na Francoskem nikdar ne sme žena vladati. Temu se je takoj s početka uprla angltžka kraljica Izabela, sestra zadnjih tr^h Kapetovcev, in je odločeno trdila, da. Če tudi ona kak' r ženska nima pravice do francoskega prestola, vendar ttga nihče ne sme bran ti njenim možkim naslednikom ; da ima torej njen sin Edvard III. biti francoski kralj, a ne F.lip VI. Toda Edvard III. je bil Anglež in vazal francoske krone. Francozi so ga torej izključili in priznali svojim zakonitim kraljem Fiiipa VI. ki je dal eebe in svojo sopr go že meseci maja 1328 v Reimsu kronati. Zdaj je začela za nasledstvo stoletna vojna med francosko vladarsko rodbina Valois in engležko Plant&genet. Tudi rodbina Valeianov izumrla je 1. 15S9. Kralj Heor k II. je umrl je leta 1559. za rano, ki jo je zadobil na neki vitežki igri. Njegov najstarejši sin Franjo II., ki je takrat spoln.l še le šestnajsto leto in je bolehal na duhu in telesu, mu je sledil. Umrl je pa že po 18 mesečnem vladanju in ker n: zapustil otrok, postal je francoski kralj njegov mlajši brat Karol IV., takrat še desetletno dete. Tudi ta je umr1 že leta 1574 zapu btivši samo eno hčer in zdaj je bil brat Henrik aa vrsti, da ca*ede francoski prestol. Henrik j« bil takrat p< Ijski kralj. Brž, ko no je došlo poročilo o bra- tovi fmrti, napravil se je na pot; a da ee ne bi preveč zamudil, užel je skiivaj iz Krakova in prav kmalu je bil v Parizu. Tega kralja je 1. augusta 1589. z nožem umoril Jakob Cieoient. Tako je končal zadnji rcožki potomec Valežanov, ne zapust vsi potomcev Tudi vladanje teh treh bratov je bilo nesrečno: neprestane vojne med katoličani in hugenoti (protestanti) uaičevale so blag -stanje francoskega naroda, in slednj č je fa natizem porinil v roko nož Jakobu Klementu. Vsi ti trije bratje umrli so tudi še mladi. Rodbina Bourbon. Ta rod je potekel od naimlejšega sina Ludvika IX Svttega (f 1770), je torej tudi veja stare Kapetovske vladarske rodbine. ' V to novo dinastijo, ki je zasedla fran coski prestol s krepkim Henrikom IV., pola gali so Franeczi velike nade, ki ee pa, žal, niso uresničile. P d Ludvikom XIV. je do i segla ta vladarska hiša svoj vrhunec, s tem je pa začela tudi propadati. Ia zopet so bili trije bratje, s katerimi je vladanje B urboncev na Fianeo kem končalo, namreč Ludovik XVI., Ludovik XVIII. in Karol X. Kako je končala ta vladarska hiša ? Lu-dovika XVI., kakor tudi njegovo soprogo Marijo Antoaneto, so 1. 1793. Jakobinci v Parizu obgtavili. Njegov nedoletni sin, ki nosi v agodovini ime Ludovik XVII.. je amrl nesrečne smrti pri čevljarju Simonu, kateremu ga je dala tedanja revoluoijska vlada v vrgoio. Ludovik XVIII. je sicer umrl leta 1824. mirne smrti v Parizu, ali njegovega brata in Baslednika Karla X. je pregnala L 1830. revolucija iz Francoske. Njegov sin vojvoda Berry pa je bil 1. 1820. v Parizu zavratno umorjen. O^em mescev po njegovi nasilni amrti rodila je njegova udova Henrika grofa Chamborda, zadnjega možkega potomca te nekdaj mogočne vladarske rod bine na francoskem krajevskem prestolu. — Zastonj je sknšal gr< f Ciambord dobiti zopet francosko krono. Umrl je brez potomcev v Fiohsdorfu blizo Dunaja leta 1883. ter počiva sedtj pol* g svojega starega očeta Karla X. (f 1836) na Kostanjevici pri Go rici. Velika revolucija js pripravila to dinastijo ob francosko kraljevsko krono! Velik dohod snovij za možke in ženske obleke same novosti. Bogat izbor drobnarij za krojače Naslednik R HITTT Alojzij Galperti trst Barriera veechia 13. 1 i GRLOBOL, KAŠELJ, NAHOD, UPADAJE GLASU, KATAR itd. ozdravite z večkrat odlikovanimi Pastiglie Frendini. Nad 40 leten vspeh. Izdeluje P. Prendini, lekarničar v Trstu. Neobhodno potrebne za govornike, pevce itd. Varovati se pred ponarejanji ter zahtevati vedno „Pastiglie Prendini", koje se prodajajo v lekarni Prendini in v vseh boljših lekarnah vsake dežele. Hnnnlf 0(1 14—16 star, poltenega značaja ho UuuuK sprejme v neko prodajalnico likerje* Naslov pove uprava „Edinosti". Trgfovina. Trgovina z lesom. One kranjskega in Štajerskega lesu v poslednjih 8 dneh, postavljenega na kolodvor v Trstu. (To so cene po katerih plačujejo trža§ki trgovci z lesom.) jelove i&tt Mre r= 25X26*»» v k %-ios 1200, „ 3/4'= 19X20 n */„' „ 75—82 „ M stiretf „ V,-— 13X14 „ w n 56-60 n .....v- *4X15 „ n 60-66 n Jelovi Temeljni (morali) 70X™ mm K 52—54 „ 35X70 „ „ 26-28 „ n 80X86 „ „ 66-70 „ „ 40X80 * „ 33-35 n 90X90 „ „ 82-86 „ 45X^0 „ „ 41-43 „ iixn " n !k 2s—30 m3 Bukove dfle (testoi) 20™ '/io'"1/*—9 K 44—46°/0 mliaci (taroiete) irr. 7».' io „ 13-18.50a/0 iistr. K 12.50-13^0% Poltramiči (fileri) .... a/3, 3/4, 4/„ od K 26—30 Trami..........4/5 od '/. K 66—72 m3 Bordonali 27XS2 in naprej 8 -12 m. K 26—28 m3. Odkar smo zadnjič poročali, se cene niso spremenile. Povpražanja vedno malo, kupčija neznatna. Zaloge so doro preskrbljene. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi ■ ulica Tesa št. 52. A. = (▼ lastni hiSi.) ZALOGA: Zaloga lzVozao*marčne (E^port-Marzeo) in vležane (Lager) v sodčekih in v boteljkah, kakor tudi iz tovarne Bratov Reininghaus Steinfeld pri Gradcu. zaloga JSattonijevc gicsshubler vedno sveže kisle vode po smernih cenah pri ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti št. 9 in 10. Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se nI bati ni kake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tod po posebnih načrtih. Dnatrovan oaaikireiolaAao ta franko. eeee@e@e TRST. * Via 6iacinto Gallina it. 6. - TRST Pozor! Prodajam po jako nizkih cenah Bpece-r jeko-jedilno blagro prvih tovarn in sicer Ilirske u »tenine Žnideršič & V&lenćič, nad&lje napol tacsse in tržaške testenine prvo vrste in vsake velikosti, s točno postrežbe na dom. Na deželo pošiljam po poštnem povzetju od 5 klg. naprei. Proti takojšnemu plačilu 2®/0 odbitek. Priporočam se udani Josip Luin. TRST. - Via Giacinto Gallina št 6. - TRST. Ravnokar so izšli zemljevidi rusko-japonskega bojišča v zalogi tiskarne 3. SlaZItlka nasl. V fijubljani. Gena 20 Stotink komad, po pošti 26 stotink. Dobivajo se v tiskarni in v vseh knjigarnah. Prodajalnica izgotovljenih oblek ^ M Gitta ii Tneste" ^ tvrčLke EDVARD KALASCH XX Via Torrente št. 40 )( nasproti gledališču „GOLDONI" s krojačnico, kjer s« izvršujejo oblete po meri in najugodnejših cenah. V prodajal niči ima tudi ralogo perila za delavski stan po ir.venredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. gC VELIKI IZBOR ££ izgotovljeniii hlač za delavce Vi kakor tudi blaga za hlače, ki ne na- pravijo po meri. K Artorizovana krojačniea. Z mastnim pudrom „Unique" gospe O i s e a u, se zadohi najlepše polt. Cenfl škatljiei K 1.20 in 2.40. Zavitki po 00 st. v pismu. Zalogo ima IVAN KAINER - Gradec, Bahnhofgurtel številka 67. —• \XXXX j XXXX Zaloga belgijske platenine. namiznih predmetov ter bombaževine PETER KLANSICH TRST Piazza Nuova (Gadola) št. 1. Čipke • Pletenine • Nopm • Spodnja oblačila - Tapeti - Pokrivala. Posebnost: oprava za neveste. xxxx KKKK KeS&K xxxx xxxx Xig%>X xxxx xxxx Andemo de Franz. V dobroznani gostilni »Andemo de Franz« v ulic! Geppa št. 16. ee toči: o vipavsko belo.....po 44 nvčv istza na dom.......»40 > istrski teran L vrste . ...» 40 » za na dom.......»32 » nad 10 litrov.....1 »28 > Priporoča se krčmarjem in trgovcem za prodajo na debelo, slavnemu občinstvu pa za mnogobrojni obisk. Na razpolago so vedno topla in mrzla jedila. Krčma je odprta vsak večer do polnoči. Udani Josip Furlan, krčmar. Anton Skerl mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru. Internacijonalna godba in petje Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta: Priprave za točenje piva. '^Mi NB. V olajšanje nakupovanja se proda siajo v predmeti tudi na mesečne obroke. Pavel Gastwirth Trst, ulica Madonnina 3. Zaloga pohištva, popolnih sob. Dunaj — Trat. Železno pohištvo, zrcala iz Belgiie — Podobe v izboru in tapetar ja. — Ure šivalni stroji za dom in obrt po najugodnejših cenah. TRST — nI. Fadnina 19. - TRST AVIANO & SCHEGA tovarna, ščetk in čopiče v Prodaja na debelo in drobno. -x3ccccx ^ Uirodne cene. — Kašelj - Katari Đobroznane katramnate pastilije Ravasini, koje se izdelujejo z izvlečkom kemično čistega norveškega kat rama, imajo same na sebi že m'dicin&lno moč, d »bro zdravijo vsakovrsten kašelj, vse bolezni dihalnega organa ter zlasti odpravijo katare, bronhijalne, želodčne in drevesne zasliž*nja. Ena skatljica z navodilom 80 stot. Zahtevati je le paštilije z vžganim imenom „Ravasini"' ter zavračati vsakovrstna ponarejanja. Po poŠti pošilja proti povzetju najnanj 3 škatljice. Glavna zaloga: Lekarna Ravasini v Trstu. Vdobivaju se v TRSTU v lekarnah: Antoniazzo Skedenj, Biasoletto Ponterosso, Gmeiner ulica Giulia, Jeroniti ul. Caserma, de Leitenburg pri javnem vrtu Leitenburg trg iS. Giovanni, Picciola Barr. vecehia. Serravalo ul. Pešce, Suttina Corso, Viđali <£• Vardabasso pri sv. Antonu nov. ; v GORICI: Cristofoletti in Pontoni; na REKI: Prodam in Schindler. in v glavnih lekarnah v A vatvo-Ogerrtkej. Rudolf Aleks. Varbinek zaloga glasovirjev najboljših tu- in inozemskih tovarn ===== Borzni trg1 št. 1. II. nadstropje == (nasproti sladčičarne Urbanis). Kazposojeranje, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor tudi na obroke. ._ V Konkurenčne cene Martin Krže - Trst Trs: S. Giovanni št. 1. Priporoča Bvojo trgovino s kuhinjsko posodo vsake vrste bodi od pcrcelana, zemlje, emajla, koeitarja, ali cinka, nadalje posamenterije, kletke itd. Za gostilničarje pipe, krogle, zemljeno in stekleno posodo za vino. Razpošilja na deželo. Zaloga kuhinjskih in kletarskih po trebščiu od leea in pletenin, š i afov, brent. čebrov in kad, eodčekov, lopat, reset, sit in vsakovrstnih košev, jerbasov in metel ter mnogo drugih v to ttroko upadajočih predmetov. Postrežba na dom. Cene zmerne. TRST — uL Paduina 191 — TRST. Svoji k svojim OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. V L zagrebškem voja?ko-pripravljalnem zavodu (šola in internat) Berialaviceva ulica štev. 12. •<*• začenja 1. marca t. 1. 7 mesečni letni glavni tečaj za one mladenče, koji žele zadobiti pravico za - r-- jednoletnega prostovoljca, Program brezplačen. Pri svetem Antonu Padovanskem. Prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo). Trajna razstava in izključna zaloga za Primorko vsakovrstnih kipovpovsem umetniškega dela bodi od zmesi, romanskega kartona, opeke ali lesa razpel v vseh velikostih. Lastna delalnica pianet, dalmatik, pluvial, roketov, kvadratov, kolarjev msšnih srajc itd. I