Leto LXVI Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 PoSfolnfl plačana v fcolovlnL 7 LlulIjanT, v forek", clnc 18. oktobra 1938 flev. 240 i VENEC Cena 1.50 Din Cek. račun: Ljub« Ijana St. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitar« jeva ulica štev, 6* Telefoni uredništva In oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 «— Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka in dneva po prazniku Siojadinovičcv govor Ljubljana, 17. oktobri Vsa javnost je z napeto pozornostjo pričakovala govora predsednika vlade dr. Stojadi-noviča, ki je vso državo postavil v pravo pred-volivno razpoloženje. Govoril ga je v nedeljo ob 7 zvečer na zborovanju glavnega odbora JRZ v Belgradu v nabito polni dvorani, poslušalce pa je iimel po vsej državi, ker so govor prenašale vse jugoslovanske radijske postaje. Somišljeniki JRZ so ga poslušali skupno ob zvočnikih in so tako na daljavo prisostvovali predsednikovemu shodu. Napovedane volitve, ki bodo 11. decembra, so 7. državnozborske volitve v zgodovini Jugoslavije. Sedmič torej stopa osrednja vlada pred državljane s pozivom, da si izberejo zastopnike, ki bodo potom pred njo tolmačili njihove želje in zagovarjali njihove potrebe. Toda še nobena vlada ni mogla v tako kratki dobi stopiti pred državljane s tolikimi dokazi svoje uspešne delavnosti, kaikor vlada, ki ji nače-Ijuje dr. Milan Stojadinovič in ki se bo obenem v največji politični skupini potegovala za ljudsko zaupanje. Dr. Stojadinovič je v svojem govoru podal kratko sliko dela, ki ga je opravila dosedanja vlada. Ni mu bilo treba, kakor toliko drugim, ki so bili pred njim na njegovem mostu, govoriti o načrtih in obljubljati. Govoril je o delih, ki jih je vlada že izvedla in ki so vidna v državnem življenju. Odkar je sedanja vlada nastopila, so ji nasprotniki hoteli osporavati njene uspehe in zlohotno zmanjševati njihov učinek. Predsednik vlade pa je v nedeljo omenil nekaj točk, o katerih ni mogoče dvomiti in jih ni mogoče ovreči. Ni mogoče tajtii, da je bila država pred nastopom sedanje vlade v zunanji politiki na zelo slabih nogah. Izza vseh meja so gledale oči, ki so bile vse kaj drugega kot prijazne in prijateljske. Takratna vlada je željo ljudstva po miru in varnem razvoju skušala utešiti s tem, da je enemu sosedu očitala, da nam pošilja komitaše, drugemu, da zbira vstaše zoper našo državo, tretjemu, da vežiba atentatorje, četrtemu, da skriva teroriste. To so dejstva, ki jih pač nihče ne bo skušal ovreči, ker so le preveč znana znotraj in zunaj naših meja. Kdor danes pogleda razmerje naše države do sosedov in meddržavnega življenja, si bo moral s tihim zadovoljstvom priznati, da je ztinanja politika Jugoslavije, ki jo je dr. Stojadinovič, ne oziraje se na vsiljive nasvete in grajo s strani nasprotnikov, samostojno vodil, državo postavila v ta zavidanja vredni položaj, da je do skrajnosti napete dni zadnjih tednov preživela v popolnem miru in zatišju. Dejstva iz notranje - političnega življenja pa so v najbolj grobih potezah tale: od 1. 1929 do junija 1935 je bilo 18.700 obsodb zaradi političnih zločinov, od junija 1935 do danes — vso dobo dr. Stojadinovičeve vlade — pa samo 2100. In vendar ni mogoče reči, da bi v tej dobi ne bilo zborovanj, shodov, tudi demonstracij. Že dolgo dobo ni bilo v naši državi toliko politične razigranosti, toliko novih časopisov, ki so glasila novih političnih grupacij, kakor prav v dobi sedanje vlade. In kljub temu je število obsodb zaradi političnih zločinov tako močno padlo. To na eni strani dokazuje mo drost vlade in njene notranje politike, ki se ine razburi zaradi vsakega na glas izraženega drugačnega mnenja, na drugi strani pa tudi dokazuje, da državljani sami varujejo mejo zakonov, česar pa prejšnje vlade niso marale videti in so se zaposlovale z brezsmotrmimi preganjanji, da so vsaj z nečim mogle opravičevati svoj obstoj. Od junija 1935 do danes je bilo pomito-ščenih 18.000 političnih krivcev. To so sami ljudje, o katerih je propaganda prejšnjih vlad kriče dokazovala, da bi bilo nevarno za državo, če bi se še kdaj vrnili med svobodne državljane. Dr. Stojadinovičeva vlada jim je odprla pot nazaj med ljudi in ko so zunaj kazenskih zavodov začutili drugačno ozračje, je tudi njihova akcija upadla. Od 1. 1929 do junija 1935 je bilo interniranih 38 uglednih politikov in narodnih voditeljev, katerih močno priljubljenost v ljudstvu so prejšnje vlade hotele premagati s tem, da so jih ljudstvu odvzele Kako slabo so ti ukrepi prispevali k pomir-jenju, je tudi tistim, ki so šele letos dobili volivno pravico, še v živem spominu. V dobi dr. Stojadinovičeve vlade ni bil nihče interniran in na vseh straneh vidimo, kako se vsi, ki si upajo med ljudstvo, pridno in živo udej st vujejo. V dobi od leta 1929 do junija 1935 se je že razpasla nevarna taktična navada, da je skoraj vsaka politična skupina imela nekaj svojih zastopnikov v inozemstvu, ki so skušali s svojim delovanjem tam nadomestiti delo in uspehe, ki jih je vlada s silo preprečevala njihovi skupini doma. Da je tako stanje za državo skrajno nevarno, ni treba posebej dokazovati in vsak državljan mora biti vesel izjave predsednika vlade iz nedeljskega govora, ko je dejal, da se je ogromna večina teh emigrantov že vrnila v domovino, na novo pa y vsej dobi sedanje vlade ni odšel nihče. To so uspehi, ki jih je sedanja vlada dosegla Ie s svojo neomajno voljo, da bo državo pripeljala na normalni tir, da bo vredna sedeti v družbi ostalih evropskih držav in da bo pred lastnimi državljani izpolnjevala svoj namen. Teh uspehov nihče nc more o^porovati, tudi ne o njih debatirati. Z njimi JRZ stopa pred Novi načrti za red v Evropi Angleško časopisje podtika Hitler ja senzacionalne namene \emčija uradno zaniha te vesti kot zlonamerne in hujskajoče London, 17. okt. TG. Tukajšnji nedeljski »Sunr day Dispatch< piše pod senzacionalnim naslovom, da pripravlja nemški državni kancler Hitler nove predlogo o uredbi Evrope, ki jih namerava hkrati predložiti Franciji in Angliji in ki naj bi služili kot osnova za nov vseevropski sporazUni. Nemški kancler Hitler je svoje misli bežno obrazložil angleškemu veleposlaniku v Berlinu, siru Ne-vilu Hendersonu. Uradno pa svojega načrta še nikomur ni sporočil. Predlogi nemškega kanclerja bi na kratko posneti bili sledeči: 1. Hitler je pripravljen podpisati jamstvo Nem-f čije za nedotakljivost vseh francoskih meja, in sicer v dvostranski pogodbi. 2. Hitler je pripravljen, da v imenu Nemčije da javno in obvezno izjavo, da je angleški imperij v sedanji obliki in s sedanjimi ozemlji v skladu t interesi Nemčije. 3. Hitler predlaga podpis razorožitvene pogodbe, in sicer bi razorožitvene pakte podpisali na eni strani Anglija in Nemčija, na drugi pa Francija in Nemčija. 4. Štiri evropske velesile, Frane,ija, Italija, Nemčija in Anglija, bi podpisale medsebojno pogodbo, da nobena izmed njih nikoli nc ho podpisovala kakršnekoli politične ali vojaške pogodbe s sovjetsko Rusijo. 5. Anglija in Frančija izjavita, da puščata Nemčiji na srednjeevropskem področju svobodno udejstvovanje. 6. Zveza narodov, ki upravlja nekdanjo nemške kolonije, ki so sedaj pod nadzorstvom Anglije in Francije, mora ta ozemlja vrniti Nemčiji. (Zahteva je spretno postavljena, ker v drugi obliki bi se ne ujemala s točko 2, kjer bi Hitler bil pripravljen priznati nedotakljivost angleškega imperija, h kateremu bivše nemške kolonije ne spadajo, ker jih Anglija samo upravlja.) (Gornje poročilo londonskega lista objavljamo po časnikarski dolžnosti, a 11111 prepuščamo vso odgovornost za njegovo verodostojnost. Op. ured.) Oster nemški protest Berlin, 17. okt. TG. Nemška uradna poro-čevalna agencija objavlja oster protest proti pisanju nekaterih inozemskih časopisov, ki podtikujejo nemškemu kanclerju Hitlerju razne načrte, ki da jih namerava predložiti Franciji in Angliji. Ti načrti vsebujejo, tako vedo poročati inozemski listi, tudi ueke predloge glede Španije. Takšno poročanje je neresnično in služi samo namenom tistih, ki bi na vsak način radi zanesli nezaupanje v odnose med Nemčijo na eni, Francijo in Anglijo na drugi strani. Poslužujejo se ga nasprotniki Nemčije. Nemška uradna agencija pristavlja, da je pooblaščena odločno zanikati vse te izmišljene vesti in z nova pokazati na poklicne hujskače, ki se ne morejo spoprijazniti z mislijo, du je bil v Evropi ohranjen mir. Nemčija in Italija predlagata Pragi: v Podharpatski Rusiji, odstop južne Slovaške Plebiscit Bratislava, 17. okt. TG. Po najnovejših vesteh, ki jih je dobila slovaška vlada o stališču velesil z ozirom na slovaškoinadžarske meje, sta bili nemška in italijanska vlada dalje časa v telefonskem razgovoru in če poročila ne lažejo, sta se v načelu sporazumeli glede nadaljnjega postopka. V krogih slovaške vlado imajo vtis, da bosta Nemčija in Italija prijateljsko svetovali češko-slovaški vladi, naj privoli v nadaljevanje pogajanj z Madžari in da naj sprejme madžarsko spomenico, v kolikor se tiče narodnostne meje na Slovaškem in v Pod-karpatski Rusiji. Pogajanja bi se nadaljevala po diplomatski poti. V kolikor pa se tife madžarske zahteve po 9bupni meji s Poljsko na ta način, da bi Madžarska enostavno zasedla Podkarpatsko Rusijo, je danes gotovo, da stališči nemške in italijanske vlade nikakor nista ena-k i. Nemčija za to zahtevo ne kaže nobenega zanimanja in tudi ne želi, da bi jo Madžarska še ponavljala. Slovaška vlada ima poročila, da bo italijanska vlada predložila neko srednjo rešitev, ki hi bila sprejemljiva tudi za Nemčijo: namreč plebiscit v Podkarpatski Rusiji. Češkoslovaška vlada je v načelu sprejela novi postopek, da sc namreč pogajanja pričnejo po diplomatski poti, toda izjavila je, da več, kot je v Komarnu ponudila, tudi sedaj nc more ponuditi. Ako hi se meil novimi pogajanji izkazalo, da ni mogočo priti do sporazuma,, bodo štiri velesile, ki so odločile o usodi sudetskega ozemlja, na novi konferenci odločile tudi o novi slovaško-madžarski meji. Po fefefonshem razgovora med Mussolinijem in Hitlerjem Rim, 17. kt. TG. Vaš dopisnik je v stanu poročati, da sta se nemška in italijanska vlada zedi-nili, da bosta napravili pri praški vladi skupni korak ter priporočili, da naj sprejme madžarske zahteve, k se delijo v naslednjih šest točk: 1. Južna Slovaška naj se — sledeč po narodnostni meji iz leta 1910 — takoj odstopi Madžarski. 2. V Podkarpatski Rusiji zasede Madžarska takoj od Madžarov v pretežni večini naseljeno ozemlje. 3. Na vzhodnem Slovaškem naj odloči plebiscit. V točkah 4, 5. in 6 zahtevajo Madžari takojšen odpust madžarskih vojakov iz češkoslovaške armade, izpust političnih ujetnikov in povrnitev škode. Na zahtevo M u s s o 1 i n i j a, ki se je o tem razgovarjal s Hitlerjem, jo moral madžarski odposlanec grof Csaky pristati na to, da Madžarska od s t o p i od zahteve v točki 3, to je od plebiscita na Slovaškem. Nadalje se je morala Madžarska odpovedati zahtevi po mestu B r a t i s 1 a -v i, češ da mora Češkoslovaška imeti vsaj eno lastno pristanišče na Donavi. V Podkarpatski Rusiji pa naj bi izvedli plebiscit. Ako praška vlada pristane na ta predlog, potem bi mednarodna komisija, ki je v Berlinu začrtala meje med Nemčijo in Češkoslovaško, takoj sedla k delu in potegnila meje tudi med Slovaško in Madžarsko. Če pa bi praška vlada predlog odbila, bi se morala znova sestati konferenca štirih velesil. Rim, 17. oktobra, b. »Tnformazione Diploma-tica«, glasilo italijanskega zunanjega ministrstva, državljane s svojo kandidatno listo, da bi ji državljani zaupali vodstvo države še za naprej. Namesto obljub, ki jih demagogi ob takih prilikah tako radi dajejo, pa je dr. Stojadinovič v nedeljskem govoru priznal, da se vlada še zaveda nalog, ki jih življenje sproti prinaša in jih mora vsaka dobra vlada sproti reševati. Med temi je tudi hrvatsko vprašanje, o katerem se je svolx>dno začelo govoriti šele pod sedanjo vlado. Iz tako odkrite izjave predsednika vlade moremo sklepati, da bo to vprašanje prvo, ki se ga bo vlada po volitvah lotila. Prav v zadnjih dneh so sc Hrvatom za rešitev tega vprašanja ponudili tisti, ki so doslej na vsa usta tajili, da bi sploh obstojalo. Prepričani smo, da bodo državljani vedeli, kdo jc bolj iskren: ali vlada, ki obstoj lega vprašanja priznava, nli tisti, ki se ponujajo, da bi l ga reševali, dasi ga ne priznavajo, piše o vojnih ukrepih Madžarske ter poudarja, da so ti ukrepi povsem upravičeni in sicer iz razloga, ker Češkoslovaška doslej še ni demobilizirala, zaradi česar je Madžarska v slabšem )K>lo-žaju. List pa je mnenja, da bo ined Madžarsko in Češkoslovaško v najkrajšem času prišlo do obnovitve pogajanj in da bo dosežen sporazum v smislu inonakovskih sklepov, da se namreč Madžarski odstopi pretežni del ozemlja, kjer prebivajo Madžari, za ostala področja pa da se da narodu pravica samoopredelitve. Ko bo tako ugotovljena jneja Češkoslovaške, bo tudi Italija lahko prevzela jamstvo za nove češkoslovaške meje. Ko je bil sedanji češkoslovaški zunanji minister Chvalov-sky v oprostilni avdijenci pri šefu italijanske vlade Mussoliniju, mu je ta dal zagotovilo, da bo potem, ko češkoslovaška republika reši problem narodnih manjšin, Italija postala najboljša prijateljica Češkoslovaške. Zaradi tega rimski uradni krogi pričakujejo, da bo to vprašanje v najkrajšem času urejeno v splošno zadovoljstvo. Izjava poljskega poslanika Zelo značilna je izjava, ki jo je dal poljski veleposlanik v Rimu Wienia\va Dlougoszowski rimskemu dopisniku madžarskega lista >Kuegget-lensag« in v kateri pravi dobesedno: »Poljska bo stoodstotno — in tudi v primeru, če bi zaradi tega nastopile kakšne nove težave — podpirala zahtevo, da morata Poljska in Madžarska imeti skupne meje.« Dodal je, da ima iz razgovorov, ki jih je imel te dni z rimskimi državniki, vtis, da tudi Italija podpira vse madžarske zahteve. Madžari potni upov Budimpešta, 17. oktobra. TG. Regent Horthy je v spremstvu najvišjih vojaških dostojanstvenikov osebno pregledal madžarske čete, ki stojijo na slovaški meji. Posebno dolgo se je zadržal v Miškolcu in v Št. Petru, kjer so razpostavljene tudi prostovoljne čete. V vladnih krogih so prepričani, da se bodo pogajanja s Slovaki vsak trenutek obnovila. V Budimpešti imajo informacije, da bodo češkoslovaški zastopniki sedaj predložili za Madžare bolj ugodne protipredloge. Obe delegaciji bosta sedaj pokazali večjo dobro voljo za končni sporazum. V poučenih krogih menijo, da je izboljšanje razpoloženja povzročil prijateljski pritisk Italije in Nemčije tako v Pragi kakor v Budimpešti. Če bi pa pogajanja tudi sedaj ne uspela, bodo dokončno ureditev diktirale velesile. Nov čsl. predlog: Bratislava, Niira, Uzhorod ostanejo Slovakom, usoda Košic negotova Praga, 17. oktobra. AA. (Reutcr.) Glede nadaljevanja neposrednih pogajanj 7. Budimpešto ni bil sklenjen še noben sklep, vendar pa se izve, da trajajo še diplomatska pogajanja ne samo med Prago in Budimpešto, temveč tudi med Berlinom, Londonom, Parizom in Rimom. Novi češkoslovaški predlog, ki sloni na kompromisni rešitvi obeh načrtov zahteva, da češkoslovaška obdrži B r a ti i s 1 a v o , N i t r o in U ž h o r o d. Usoda Košic, ki imajo veliko število madžarskega prebivalstva, a jc okolica vsa popolnoma slovaška, še ni rešena. Sestanek Chvalkovski-Kanya Praga, 17. okt. TC>. V dobro poučenih krogih so mnenja, da se je položaj zopet razbistril in da bo s pomočjo nadnljnjih pogajanj vendarle mogoče poravnati spor z Madžari. Najbolje bi bilo, tako poudarjajo, če bi sc seslala madžarski zunanji minister Kanva in češkoslovaški zunanji minister, ker bi neposreden razgovor mod obema državnikoma sporazum delegacij le olajšal. Kdaj se bosla sestala Kanyu in Chvalkovski, še ni znano. Obsedno stanje na Slovaškem Bratislava, 17. okt. A A. ČTK. V pokrajini južne Slovaške od Bratislave do Košic je proglašeno obsedno stan je. Protifašistična zarota v severni Italiji v Trsta so aretirali voditelja prof. Colornija Rim, 17. okt. AA. (Štefani.) V zadnjih mc-secih je policijska oblast odkrila več protifašističnih celic, ki so razvijale svaje delo zlasti v mestih severne Italije. Vodstvo teh cclic je prevzel tržaški Zid profesor Colorni. Ob arctaciji je prof. Colorni priznal, da je kriv, in je pripomnil, da je vzdrževal politične zveze tako z italijanskimi kakor inozemskimi Židi. Aretirani voidja protifašističnih celic je bil izročen skupaj z ostalimi protifašisti, med katerimi se nahaja tudi bivši poslanec Dino Filippi iz Florcncc, posebnemu sodišču za zaščito države v Rimu. Palestine ne bodo delili Stalni p oh olji v Jeruzalemu London, 17. oktobra. TG. Londonski >Daily Herald«, glasilo delavske stranke, javlja iz dobro poučenih vladnih virov, da ho angleška vlada opustila svoj prvotni načrt, da hi Palestino razdelila v arabsko in judovsko državo. List nadalje poroča, da bo Anglija prepovedala vse nadaljnje priseljevanje Judov za daljšo določeno dobo. Angleška vlada je prišlo do trga zaključka na osnovi poro-»iča, ki ga je poslal \Vnodhead, ki je bil poslan nalašč v Palestino, da tam proučuje položaj, kaj naj angleška vlada v interesu Palestine in imperija stori. Jeruzalem. 17. oktobra. AA. (DNB.) Položaj v starem delu Jeruzalema se še naprej zaostruje. Tri spopadu je bilo mnogo mrtvih. Neki judovski policaj je ubil enega Arabca. V Haifo so priplule angleške ladjo z 2400 častniki in vojaki. Te ladje so prispelo z Malie. Sledile bodo še druge ojačitve. Računajo, da bo Anglija poslala novih ojačenj vsega skupaj GCHM) vojakov. Vojaško sodišče v llaifi je obsodilo na smrt štiri Arabce. Nedaleč od Aram-jeha je pri policijski postaji nek Arabec poskušal iz puške ubiti angleškega policaja. Mesto jo bilo nato obkoljeno. Vojaki so izvršiii številne aretacije. V predmestju Gaze je eksplodirala bomba, nakar je angleška policija prijela dva Arabca, na katera je padel sum, da sta vrgla bombo. Zagrebška vremenska napoved. Prevladovalo bo jasno in zmerno toplo stalno vreme. Zcinunska vremenska napoved. Pretežno vedro bo po vsej kraljevini. Jutranje megle bodo v dolinah rok in kotlinah. Toplota se bo morda nekoliko dvignila, vendar pa bo noč hladna. Pod vtisom dr. Stojadinovicevega govora Belgrad je spregledal 20-letno laganje slovenskih liberalcev. - Ogorčenje proti lažnjivi JNS raste po vsej državi Belgrad, 17. oktobra, m. Vsa tukajšnja politična javnost jo še vedno pod vtisom snočnjega govora predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča, predsednika JHZ, s katerim je stranka začela volilno borbo. Kamorkoli je človek danes prišel, povsod se je govorilo samo o snočnjem predsednikovem govoru, v katerem predsednik vlade poudarja, kako težko obupno stanje je ob nastopu vlade imela qedanja vlada in o njenih silnih naporih za normalizacijo našega notranjepolitičnega življenja, o strahotno visokem številu političnih kaznjencev. Vsi so eno-dušno priznali, da že primerjava političnili kaz-naizgovorneje izpoveduje željo sedanje vlade, da boljše karakterizira našo notranjo politiko ter najzgovornejše izpoveduje željo sedanje vlade, da se rešijo vsa še viseča notranjepolitična vprašanja, samo da bi skupna domovina postala res dom srečnih in zadovoljnih državljanov. Na enodiišna odobravanja so povsod naletele tudi predsednikove krepke in odločne besede, izročene na račun JNS in njenih špekulantov. Poseben poudarek v predsednikovem govoru je dobil njen glavni predstavnik dr. Kramer z vso slovensko JNS, ki Belgradu in srbski javnosti v vseh 2(1 letih našega skupnega državnega življenja nI mogla nikdar dovolj predenuncirati večino slovenskega ljudstva, njegovo najboljše sinove, češ, da njihovo rodoljubjo ni iskreno, da je ponarejeno, da je večina Slovencev foderalistov in separatistov in protidržavnih elementov sploh. Dogodek zadnjih dni najnemoralnejše politične kupčije, ki jc sploh bila Izvršena pri nas, je JNH, predvsem njen slovenski del, docela razgalila pred vso srbsko javnostjo in sedaj uvideva, da jo bilo vse dosedanje nacionalistično napihovanje od strani JNS čisto navadna laž, s katero jo slepila Belgrad in srbsko politično javnost. Zato se jc snoči v dvorani glavnega odbora stranke, v kateri je govoril predsednik vlade, pri njegovih besedah, s katerimi je mislil dr. Kramerja, sprožil val protestnih vzklikov: »Dol s Kramerjem!« Naravnost presenetljivo pa so bili sprejeti odstavki dr. Stojadinovičevega govora o vodstvu zunanje politiko sedanje vlade, ki jc državi zagotovila mir in preprečila vojno. Govor predsednika dr. Stojadinoviča so poslušali pristaši JRZ v Belgradu v prostorih svbjih pododborov nli v javnih lokalih, ki so bili vsi nabito polni. V dvorani glavnega odbora stranke so bili zbrani samo glavni strankini funkcionarji ter zastopniki posameznih pododborov. Zbrana je bilo tudi strankina mladina in delavstvo orgnni-znrije v Jugorasu. Skupina strankine mladino je bila v uniformah ter je delala špalir od glavnega vhoda v strankin dom vse do odra, na katerem je govoril dr. Stojadinovič. Pred strankinim domom so bili kolesarski in motorizirani oddelki, za temi pa so bili ostali strankini pristaši. Predsednik vlade dr. Stojadinovič se je odpeljal s svojega doma na Topčiderskem griču ob tri četrt na 7. Pred palačo veterinarskega oddelka se je ustavil ter sta se mu pridružila njegova najožja sodelavca, notranji minister dr. Korošec in prometni minister dr. Spaho, podpredsednika Jugoslovanske radikalne zajednice. Ko jo avlo s predsednikom vlade zavotll v Dečansko ulico, so se od strani strankinih pristašev sprožili vali navdušenja; strankina godba je takoj zaigrala strankino himno, Dr. Stojadinoviča, dr. Korošca in dr. Spaha je oh vhcdu pozdravilo predsedstvo belgrnjskega mestnega odbora, vodstvo strankine mladine in delavstva. Vstop voditeljev stranke v strankin dom je bil pravi triumf. Nepopisno je bilo navdušenje navzočo množice, ki so izražali odločno voljo, da hodo storili vse, da bo stranka zmagala pri decembrskih volitvah. Strankini pristaši so s snočnjim govorom predsednika vlade povsod z navdušenjem započeli volilno borbo ter so povspd prirejali manifestacije dr. Slojadlnovičii. Samo v Belgradu jo bilo snoči 35 shodov, ki so bili ysi nad vse dobro obiskani. Prvi volivni govor predsednika so posluSali strankini pristaši tudi povsod v notranjosti države. Po mestih in trgih so se večinoma zbrali na javnih trgih ter so po končanem govoru v sprevodih po mestu prirejali manifestacije nosilcu vsedržavije lisle dr. Stojadinoviču. Velike manifestacije za sedanjo vlado so bile razen v Belgradu po do dedaj dospelih poročilih v Pančevetn, Novem Sadu, Pe-trovgradu, Slavonskem Brodu, Beli crkvi, Nišu, Kragujevcu, Skoplju, Cetinju, Sarajevu Smedere-vu, Kotoru in drugih manjših mestih. Od povsod prihajajo poročila, da stranka nastopa kompaktno, dočim se ponekod opozicija kolje na žive in mrtve. V nekaterih krajih je opozicija razdeljena na celo do 20 skupinic. V toku včerajšnjega dne je JRZ imela tudi več shodov. V Prokuplju je govoril gradbeni minister StošoviČ, v Sarajevu minister za gozdove in rudnike Kujundžič. V Bjelovaru je zboroval prosvetni minister Magarnševič. Iz notranjosti države prihajajo tudi poročila o prvih kandidaturah. Tako poročajo iz Tuzle, da tamošnji pristaši JRZ želijo in zahtevajo, naj zn njihovo mesto kandidira prometni minister Špalto, voditelj jugoslovanskih muslimanov. Socialni minister Cvetkovič pa bo kandidiral v Nišu. Za decembrske volitve se močno pripravlja tudi Jugoslovanska narodna stranka, ki je za nocoj sklicala sestanek svojih delegatov iz donavske banovine. Jugoslovanska narodna strunka je v Belgradu odprla tudi svojo volilno pisarno, prav tako tudi pristaši Voje Džordževiča, ki v srbskih ^krajih razvija živahno politično akcijo. Pristaši JRZ in pristaši političnih pokretov, ki so p to stranko napravili volivni.sporazum, stopajo v volivno borbo' veselo in odločno ter z zavestjo, da bo narod na decembrskih volitvah v vsem odobril dosedanje delo kraljevske vlade, ki je: narodu jn 'državi prinesla1 brezmejne koristi, da ji bo' ljudstvo poverilo mandat za nadaljnjo triinpolletno dobo. Rusinska vlada ustanovljena Užhorod, 17, oktobra. AA. (CTK.) Avtonomna vlada Podkarpatske Rusije je imela včeraj sejo. Državna podtajnlka Vološin in Tjeičak sta v roke ministrskega predsednika Brodyja polotila prisego. Razdelitev resorov je sedaj tale: Predsednik samoupravne vlade in mlnlBter prosvete Brody, notranji minister Bačinski, prometni minister Reval. Gospodarsko ministrstvo je I>overjerio Fonciku, medtem ko je državni podtaj-nik Vološin opolnoinočenl minister za narodno zdravje in socialno politiko, državni podtajnlk Tjeičak pa opolnomočeni minister pravde. Ministrski svet Je sklenil, da bo službeni list Podkarpatske Rusije samo začasno izhajal v ukrajinskem narečju. Prav tako je bilo sklenjeno, da bodo tudi vsi uradni naslovi izpisani v ruskepi in ntajoru-«kem jeziku. Ministra Bačinski in Reval sta v spremstvu visokega komisarja Baranyja včeraj popoldne odletela v Prago. Predsednik vlade Brody je včeraj popoldne sprejel generala Prhala, poveljnika zapadna slovaške oblasti, ln generala Svate-ka, poveljnika mesta Užhorod. Japonska odbila angleško posredovanje za pomirjenje med Japonci in Kitajci Tokio, 17. okt. ZG. Japonska uradna agencija Domei poroča, da bo japonski ministrski predsednik knez Konoje še te dni povedal svoje mnenje glede na posredovalne poizkuse Anglije, ki je pred nekaj dnevi po »vojem veleposlaniku poskušala izvedeti, če bi Japonska bila naklonjena angleškemu mirovnemu posredovanju med Japonci ih Kitajci. Znano |e tudi, da je istočasno angleška vlada izrazila svojo pripravljenost, da obnovi pogajanja z Japonsko za prijateljsko ureditev medsebojnih odnosov, ako bi bila Japonska voljna skleniti premirje s Kitajsko. Japonski ministrski predsednik bo na angleško posredovanje odgovoril zavlačevalno, ker japonska vlada Čaka na izid bojev pri Kantonu, preden se bo spustila z Anglijo v kakšne mirovne razgovore. Na uradnem mestu menijo, da bo za novega japonskega zunanjega ministra imenovan predsednik ji4Žno-mandzurskih železnic Jusuke Ma-cuoka. ' Ilonkong, 17. oktobra, b. Japonske motorizirane kolone so po zavzetju mesta Vertčua, ki leži na pol poti med Honkongom in Kantonom, nadaljevale napredovanje čez reko Tankiang ter so davi zasedle mesto Lunkong, ki leži 6 milj od železniške proge Honkong-Kanton. Ta železniška proga pa jo še vedno v rokah kitajske vojske. Tuji poročevalci trdijo, da je vrhovni poveljnik kitajske kvantunške vojske general Paičunghsi že pred dvema dnevoma izdal nalog za umik kvantunške vojske z vseh glavnih položajev okrog Vaifčua, Piugšana ter izpred železniške proge Kovvoulun-Kanton. Namesto te vojske je general Paitčunghsi odposlal 200.000 mož redne kitajske vojske iz pokrajine Kuangsi ter jo pripravil, da pri prvem naskoku parira japonsko vojsko, ki hoče napredovati proti Kantonu. Kitajske letalske eskadre so tekom včerajšnjega dne bombardirale japonske transportne ladje pred zalivom Biaz ter okrog reke Pearl. Japonsko vrhovno poveljstvo pričakuje ,da bo moglo pri sedanjem tempu napredovanja zavzeti mesto v 14 dneh, istočasno pa bo bržkone padel tudi Hankov. Drobne novice - domače in tuje Atafurk nevarno bolan Carigrad, 17. oktobra. AA. (Štefani.) Generalno tajništvo predsedništva republike je izdalo sledeče poročilo o stanju zdravja predsednika turške republike Kemala Ataturka: OlKilenje jeter kaže Sledeče znake: včeraj so jc od 14—22 splošna slabost povečala zaradi oslab-ljenosti živcev. Do 22 je ztaašal. puls! 116, dihanje 22, temperatura 36. Od 22 pa do 10 clahes dopoldne se ie pojavilo lahno izboljšanje. Puls je znašal 104. dihanje 20, temperatura s7. Po skrbnem pregledu 'se je ugotovilo, da je stanje zdravja še. linpolletno dobo. B na))rPj resno, pa čeprav 6e je stanje nekoliko po- V Belgradu se je danes sestala tudi srbrjan- § boljšalo.' ' ! ' ska opozicija v svojih strankinih prostorih. Zboro-rovali so tudi člani Ljotičevega zbora ter bo razpravljali o stališču, ki ga bo ta pokret zavzel pri decembrskih volitvah. Od.ločitev zbora še ni znana, kakor tudi ne odločitev političnih skupin, ki se zbirajo okrog Bože Maksimoviča. Topalovičevi ko-moraški socialisti, ki so bili prav tako v milosti pri jenesarskih vladah, so se skupaj z JNS priključili izvenskupščiniski opoziciji. m in h .•(•. ......... ••mnnv.tmr »ti-,« t . Jugoslavija po evropski krizi Jugoslovanska vlada je dajala nasvete Pragi, ki pa jih dr. Beneš ni maral poslušati Ženeva. 17. oktobra. A A. List »Journal de ^nevet prinaša pod naslovom »Jugoslavija po evropski krizi« na uvodnem mestu članek, v katerem ugotavlja, da je v Jugoslaviji kakor v Angliji v navadi začasen razpust parlamenta. Nato pravi: Dr. Stojadinovič se je odločil za razpust pnr-lamenta v trenutku, ki je zanj zelo ugoden. Kajti evropski dogodki so pokazali, kako modra je bila njegova politika nevtralnosti. J'red tremi leti se jo Jugoslavija nahajala v težkem položaju. Bile so težave z zamejstvom, z Italijo, Madžarsko, Z I tal i jo in Avstrijo so bili odnošaji silno napeli, le z Nemčijo so bili korektni. Belgrad jo moral računati zgolj na daljno pomoč zahodnih demokracij. Zasluga dr. Stojadinoviča leži v glavnem v tem: Takoj v začetku je sprevidel, da se Jugoslavija ne more popolnoma zanesti glede svoje varnosti na zahodne sile. Uvidel je, da bi bila pomoč Sovjetov, na katero so računali v Pragi in Parizu, zmerom negotova in neučinkovita. Od takrat je sklenil, da bi bila politika naslonitve na Moskvo nevarna, ker bi olajšala načrte nasprotnikov in jim pomagala do uspeha. Ze mnogo pred ustvaritvijo osi Ritn-Berlin je dr. Stojadinovič uvidel, da se je treba izogibati- sporov z Rimom in Berlinom. Zato je začel pogajanja za pomiritev in dosegel stvarne gospodarske ugodnosti, na podlagi česar more voditi do svojih močnih sosedov razumno politiko nevtralnosti. Bilo bi nespametno glodati v takem stališču Jugoslavije pomanjkanje zvestobe do zaveznikov v ČSR in Franciji. To zveze niso bile nikdar odpovedano. Po drugi strani pa sc je dr. Stojadinovič, kolikor sc jc le mogel potrudil v korist Češkoslovaške. Toda znal je dobro izbrati svojo pot tor ni ščuval Prage k nepopustljivosti. Jugoslovanski ministrski predsednik je smatral, da majhna država ne moro brez nevarnosti voditi politike velike sile. Že nekajkrat jc svetoval voditeljem češkoslovaške, naj urede svoje odnošaje z Berlinom. Toda Beneš tega ni storil, ker se ni hotel odreči paktu s Sovjetsko Rusijo in s toni zrušiti temelje svoje politike. Beneš se k temu koraku ni mogel odločiti, pa jc zato jugoslovanski nasvet ostal neuslišan. Znane so te^ke posledice, ki jih je zaradi tega ČŠR pretrpela. Dr. Beneš se mora kljub tcinu odreči svoji politiki, zraven tega sc odpovedati svojemu mestu in privoliti v razkosanje države, ki bi ga prej morda še lahko preprečil. Ti tragični dogodki dajejo dober pouk vsem. Dr. Stojadinovič je imel kritike tudi v svoji lastni državi. Del srbske in hrvatske javnosti je hotel, naj so država nasloni na zvezo Pariz— Praga—Moskva z namenom, da se v Belgradu osnuje levičarska vlada, ki bi podprla pol iti ko dr. Beneša. Danes vidimo, da zahodne sile in Sovjetska Rusija niso mogle preprečiti razkosanje ČSR, ter da bi te države še mnogo manj mogie podpirati jugoslovansko opozicijo tor pozneje zaščititi državo pred nevarnostmi. Dr. Stojadinovič je ohranil nedotakljivost in varnost Jugoslavije. Njegov ugled jo velik. Ker so je gospodarski politiki sedanje vlade posrečilo poživiti trgovino s tujino in dvigniti cene poljedelskim pridelkom, pričakujejo v Belgradu, da bo država dala 11. decembra dr. Stojadinoviču ogromno večino. De Valera o enotni Irski London, 17. okt. TG. Predsednik svobodne Trske je dal dublinskemu dopisniku londonskega ^Evening Standarda« izjavo, v kateri pravi, da je končnovel javno opustil svojo zahtevo po plebiscitu na severnem Irskem, ki naj bi odločil o bodoči pripadnosti tega koščka irskega otoka. De Valera bo rajši naprosil angleško vlado, naj vpliva na Ul-ster, da se sam od sebe priključi irski državi. De Valera je pripravljen protestantskim,nacionalistom na severnem Irskem dati vsa potrebna jamstva." Angleška vlada bo delala v svojem lastnem interesu, če se bo potrudila, da doseže dokončno združitev obeh irskih dežel. Bliieher interniran v Moskvi Moskva, 17. oktobra. Maršal Bliieher je bil pod nadzorstvom GPU prepeljan v Moskvo. Preiskava proti njemu je poverjena Maljenkovu, nasledniku Ježova. GPU je aretirala v celi sovjetski Rusiji še veliko število drugih višjih oficirjev, ki so njegovi prijatelji. Policija ni dala nobenega pojasnila, zakaj je Zaprla maršala vzhodne bolj-ševiške armade. Vojaški pomen zavojevanih Sudetov: V češkem trdnjavskem pasu so Nemci odkrili tajne francoske Maginotovo črte Berlin, 17. oktobra. TG. Tukajšnji dopisnik »Neue Ziircher Zeitung« javlja svojemu listu sledeče zanimivosti v zvezi z zasedbo su-detskega ozemlja po Nemčiji: »S septembrskimi dogodki — to je z zasedbo sudetskega dela Češke — je Nemčija dosegla, da je zdaj prosta armada pol milijona mož, ki bi jo sicer morala stal no imeti na čcSko-slova&ki meji, da bi bila mogla svojo sosedo držati v strahu. To armado bo Nemčija zdaj mogla uporabiti za druge namene. Toda vojaški dobiček Nemčije je še večji. Z zasedbo sudetskega ozemlja je Nemčija dobila okroglo 150.000 svežih, vojaSko zelo dobro izvežbamih rezervistov in rekrutov. Zelo značilno je — tako poudarja švicarski časnikar — da se je Hitler dvakrat zaporedno mudil v trdnjav- Požar v Cigaletovi ulici Ljubljana, 17. oktobra. V Cigaletov* ulici, to je ulici, ki vodi vzpo-.edno z Dunajsko cesto ob sodnijskem poslopju, ie nocoj oh tri četrt na sedem izbruhnil požar, ki bi utegnili biti zelo nevaren, pa so ga k sreči gasilci ob pravem času zadušili, V tej ulici gradi stavbno podjetje Mavrič novo stanovanjsko poslopje ter je zgradilo malo zidarsko barako, v kateri je bilo shranjeno razno zidarsko orodje, količina karbida, les in razne druge zidarske potrebščine. Kako je požar nastal, še ni znano. Izbruhnil je velik plamen. O požaru so bili poklicni gasilci takoj obveščeni ter so odhiteli z motorno brizgal-no in orodnim vozom na kraj požaru, tnkoj za njimi pa ho odšli z motorno brizgolno ljubljanski prostovoljni gasilci, ki jih je zbral topovski strel z Grada. Na licu mesta so bili poveljnik poklicnih gasilcev g. Janez Furlan s podpoveljrtlkoma Ogri-nom in Rozmanom ter g. Prlstovšak, starešina ljubljanske gasilske župe z voditeljem oddelka gosp. Juhoin. Požar sam je bil zadušen v hekoj minutah, vendar pa je bila potrebna gasilska straža, ki Jo ostala dalj časa na pogorišču. Baraka in skoraj vsi predmeti, ki so bili v njej, so zgoreli, kljub temu pa znaša škoda le nekaj tisoč dinarjev. Grozila pa je nevarnost, da se vnamejo objekti sosednega podjetja American Motors, kjer so shranjene večje množine bencina In pa več avtomobilov. Ta nevarnost je bila po zaslugi gasilcev prepročeua. Dr. Funk o vlogi Nemčije na Balkanu Nemčija ima prvenstveno vlogo kot kupec in prodajalec na vsem jugo- vzhodu. - Jugoslavija, Bolgarija in Turčija povabljeni v na pogajanja Berlin Berlin. 17. oktobra. TG. Nemški gospodarski minister dr. Funk, ki je obiskal Jugoslavijo, Bolgarijo in Turčijo, je ob svojem po-vrntku dal časnikarjem obsežne izjave o namenih svojega potovanja in o uspehih, ki jih je dosegel. Dr. Funk je v svoji izjavi ponovno in še bolj močno, kot je to storil v Beluradu in v Sofiji,, podčrtal bogastvo jtiKnovzhOdilln držav, predvsem bogastvo na rudah in na poljodolskili pridelkih, kakor tudi na nedogledne možnosti pridelovanja bombaža In raznih olj, ki jih Nemčija v toliki mori potrebuje. Nemčija, ki na jugovzhodu Evrope kupuje dvakrat več kakor Anglija, Francija in Amerika skupni, lin postala največji odjemalec juiliovzlindiie Evropo in jo pripravljena toni državam v gospodarskem otiru priti na pomoč kakor nobena druga velesilo. Nemčija lahko t vso silo pomaga pri izdelavi eest, loleznle, pri polaganju' telefonskih kablov, kar vse je tem krajem neobhodno potrebno. Dr. Funk jo nndalje poudaril, da je v vseh treh državah, ki jih je obiskal, ugotovil, dn je narodno gospodarstvo zdravo in titrjn-110, zato ker te države več kot polovico svojega izvoza Inhko prodajo Nemčiji. Sploh pa je gotovo, dn nobena druga evropska velesila ne more nn jugovzhodu Evropo nastopiti kot kupec in kot prodajalec s tolikšnim uspehom kakor Nemčija. Sudetske dežele so imele tesne gospodarske odnošaje z Balkanom. Ker sedaj Stideti tudi spadajo pod Nemčijo, je nemška gospodnrska moč, kupna in prodajna, nn Halkanu sorazmerno še narastla. Dr. Funk je končal svojo izjavo: »S svojega potovanja se vračam s prepričanjem, da so gospodarske sile, ki se iztekajo iz Nemčije in so obrnjene proti jugovzhodu, nepremagljivo močne in da jih ho mogoče še okrepiti s pogajanji, ki so do Rcdaj bila že uspešna in ki se hodo v bližnji bodočnosti še nadaljevala, P n v n b i 1 sem namreč vse tri gospodarske ministre Jugoslavije. Bolgarije in Turčije, naj pridejo v Berlin. Moje povabilo je bilo povsod z veseljem sprejeto. ¥ Berlin, 17. okt. TG. Češkoslovaška vlada je sklenila, da polije h gospodarskim pogajanjem z Nemčijo kar štiri ministre in sicer dr. Kaifussa, ministra financ, Karvasa, ministra za industrijo, Feierabenda, ministra za poljedelstvo in propagandnega ministra Vavrečko, V Berlinu so s tem sklepom zcln zadovoljni, ker vidijo v njem odločno voljo praške vlade, da z Nemčijo sklene kar najbolj tesne gospodarske odnoo" skem pasu, ki ga je češkoslovaška morala izprazniti in ki se sedaj nahaja v nemških rokah. Tudi vrhovni poveljnik nemške armade gejieral B^anchitsčh je bil dvakrat" v trflnjavskem ozemlju. Zakaj? Nekateri so dejali, da so nemški odldčmilki hoteli pokazati svoje zmagoslavje nad nasprotnikom, ki jo moral svoje najdrago-cenejše obrambne naprave brez boja predati. Toda to ni res. S tem. da je bil Hiitlcr V spremstvu najvišjih vojaških dostojanstvenikov v trdnjavskem ozemlju in si vse naprave po-drobnostno ogledal, je hotel namigniti Franciji, češ zdaj so nam znane tudi tajne francoskega trdnjavskega pasu, imenovanega »Maginotova črta«, kajti Češkoslovaška je svoj trdnjavski pas gradila točno po načrtih Magi-notove obrambne črte. Saj so čeike utrdbe gradili francoski častniki in inženirji. Za Francijo bo ta namig, ki ga ie gotovo razumela bridko presenečenje.« Zbor Jugoslov. živinozdravnikov Belgrnd, 17. okt. ih. Včeraj in danes so ameli v Belgradu kongres in občni zbor jugoslovanskih živinozdravnikov. Na občnem zboru je bilo več predavanj, v katerih so strokov-njaki-veterinarji predložili kmetijskemu ministru _ več novih predlogov za ostrejše ukrepe proti raiznim kužnim boleznim. Govoril je tudi zastopnik kmetijskega ministra načelnik veterinarskega oddelka dr. Kontič, ki je med drugim omenjal, da je slinavka in parkljevka divjala v več okrajih naše države, zlasti v dravski banovini. Zarudi energičnih ukrepov bnnske uprave v Ljubljani se je posrečilo kugo v,Sloveniji ne samo omejiti, temveč popolnoma, za-treti, čeravno je bilo okuženih že več vasi. Naša država ter banska uprava sta zaradi tega' dobili priznanje mednarodnega urada za pobi-janjo kužnih boleani. Osebne novice Belgrnd, 17. oktobra, m. Postavljeni so: za namestnika državnega tožilca v Celju Jereb Bogdan, sodnik iz Murske Sobote, za višje, pisarniška oficiale 7 skupine: Smrdelj Jakob v Novem mestu, Kronabetfogl Stanko v Mariboru, Miklič Josip v Ljubljani, Fister Antonija V Radovljici, Svajger Franc v Ribnici, Zebre Andrej v Skofji Loki. Prestavljena sta Jeranče Slavko iz okrojnega sodišča v Višnji gori na okrajno sodišče v Logatcu in Horvat Josip iz okrajnega sodišča v Marenbergu na okrajno sodišče v Brežice. Upokojen je Habjan Ferdinand, pisarniški oficial na okrajnem sodišču v Škof ji Loki. Odpuščen je iz državne službe Tovornik Konrad, kanclist okraj, sodišča v Celju. Belgrajske novice Belgrad, 17. okt. m. V dvorani obrtnega doma je bil danes v okviru proslave 50 letnice od ustanovitve prvih slovenskih drušitev 17. kongres vsedržavne zveze obrtnega, združenja v državi. Na kongresu so zastopniki posameznih obrtnih strok poročali o stanju obrtnikov do-tiične stroke ter so predlagali ukrepe, ki bi jih bilo treba izvesti zaradi zboljšanja gmotnega stanja jugoslovanskega obrtništva. V tem sklepu so bile sprejete tudi resolucije, ki jih bo obrtništvo predložilo merodajnim ministrom. Santander, 17. oktobra. AA. (Havas.1 V mestu in v krajih vzdolž obale so občutili močan potres. Bili so dejansko trije sunki, ki so si sledili v presledkih po nekaj minut. Najjačji je bil drugi sunek, ki je trajal 10 sekund. Potres so občutili tudi v Bilbau in Oviedu, Dosedaj še ni nič znanega o človeških žrtvah. Sanghaj, 17. okt. AA. DNB.i Snačl je bil Y sobi tukajšnjega hotela »Nova Azija« izvršen napad z ognjenim orožjem na ravnatelja kitaiske poročevalske agencije »China United Press«. Stanje ravnatelja je brezupno. Napadalcu se je posrečilo pobegniti, London, 17. okt. b. Nekateri londonski listi so objavili vest, da se sedaj v italijanskih ladjedelnicah gradi 12 novih rušilcev, ki naj bi bili najmočnejši rušilcl na 6vetu. New York, 17. okt. b. Vojni minister bo zahteval od kongresa, da se število ameriškega vojnega letalstva v prvi bojni črti zviia nt 4000, to j* Za dvakrat toliko, kakor ga je sedaj. Berlin, 17. okt. b. Prekinitev diplomatskih odnosov med Nemčijo ln Brazilijo smatrajo v tukajšnjih političnih krogih kot posledico vedno večje poostritve odnosov v zvezi t ponesrečenim pučem brazllijanekih IntfegralceV. Žena v komunistični družbi Revija »La Citd Chrčtičnne« objavlja vrsto izjav odločilnih komunističnih piscev in pisateljic, zlasti Kolontajeve, Fanine Halle in Niurine o položaju žensk v sovjetski Rusiji. Ti branilci sovjetske Rusije pravijo, da je v kapitalističnih deželah žena sužnja moža že radi tega, ker je od njega gospodarsko odvisna. Celo tiste ženske, ki so zaposlene v proizvodnji, dobivajo manjšo plačo kakor pa moški delavci. Ženska si torej ne more zagotoviti svoje neodvisnosti. Ali se mora poročiti, ali pa vdati prostituciji. Po nauku Marxa je družina primitivna oblika suženjstva, v kateri mož razpolaga z delom drugih. V komunizmu nasprotno pa je zatiranje delavca onemogočeno. Žena je na vseh področjih možu enaka. Ona ni več zaprta v ožino družinskega življenja, njej se odpirajo daljna obzorja, možnost ima, da sodeluje v proizvodnji za blaginjo kolektivne države. Sovjetska žena je osvobojena suženjstva hišno-gospodinjskih del in neposredno udeležena pri vodstvu države. Da materinstvo ne ogroža njene neodvisnosti, dobiva plačan dopust 56 dni pred in po porodu. Od leta 1936 ne velja to le za delavke, ampak tudi za nameščenke. Sovjetski ženi ni treba vzgajati otrok in 6e zanje brigati, ampak jih mirne duše lahko prepusti državni vzgoji. Razen tega boljševizem ne pozna razlike med pravnim položajem zakonskega in nezakonskega otroka. Tudi v tem je neodvisnost sovjetske žene poudarjena. Sploh boljševiška zakonodaja ne pozna več zmotnih načel meščanskega zakona, ki še vedno zahteva 6talnost zakonske vezi in zakonsko zvestobo. Te zahteve pomenjajo teror meščanske družbe nad ženo, ker ne upošteva ženske narave. Boljševiška zakonodaja upošteva, da je človeška narava spremenljiva in da čuti odpor proti izključni medsebojni posesti zakonskega druga ... Omenjena revija nato točko za točko pobija ta izvajanja komunistov in ugotavlja, da komunističen nazor ni drugea, kakor nered in proti-naravnost, popuščanje nižjim nagonom, senzuali-zem, materializem in torej individualizem. List tudi a pojavi v sovjetski Rusiji sami dokazuje, da sovjetska žena in tudi komunistična mladina v Sovjetiji odklanja te nazore. Mnogo mladih komunističnih zvez je namreč za svoje člane prepovedalo poizkusne zakone in zahtevalo uvedbo trajne zakonske zveze. Kandidat okraja Šmarje pri Jelšah dr. Anton Ogrizek V nedeljo so ee zbrali v Šmarju pri Jelšah zastopniki okrajnega organizacije JRZ za šmarski politični okraj. Dr. Anton Ogrizek je poročal v dogodkih v zadnjih mesecih v domači in zunanji politiki ter poudarjal srečno roko vlade glede zunanje politike, ki je z dalekovidnostjo ohranila našo državo v naravnost zavidljivem položaju. Za njim jo poroča', načelnik cestnega odbora g. Ivan Turk o javnih delih v tem okraju in se zahvalil kraljevi bansla upravi, ki je po svoji najboljši volji in možnosti upoštevala tudi letos težko stanje teh revnih občin in pomagala ljudem do zaslužka. Nato so prešli na volivne priprave v narodni skupščini ter določitev poslanskega kandidata in namestnika za ta okraj. Brez debate in i navdušenjem so soglasno izbrali za kandidata dr. Antona Ogrizka, odvetnika iz Celja, za namestnika Ta g. Ivana Turka, župana iz Šmarja pri Jelšah. Ob koncu sta se kandidata zahvalila za zaupnje in obljubila, da bosta, kakor doslej, tudi v bodoče po svojih najboljših močeh delala za blagbr šmarskega okraja. Po daljši debati o podrobnostih volivnib priprav ter nadaljevanja raznih javnih del so se zastopniki razšli z zavestjo in trdnim sklepom, da morata izbrana kandidata zmagati to pot še s posebno častno večino, da bosta do. bila obenem tudi zadoščenje za svoječasna preganjanja. Med pristaši dr. Mačka - v svojo Zagreb, 17. oktobra. Med pristaši bivše HSS je sedaj edina točka pogovorov in predmet domačega politiziranja vprašanje, ali se bo res sklenila volilna zveza med dr. Mačkom kot predsednikom bivše HSS in nosilcem skupne opozicionalne liste in Petrom Živkovičem kot predsednikom JNS. Cimdalje bolj se potrjujejo slutnje, da bi do te zveze po še ne ugotovljeni in ne še inkriminirani kratkovidnosti le moglo priti. Pristaše HSS pa to navdaja z veliko skrbjo in čimbolj resno jim je za rešitev njihovih glavnih zahtev, obseženih v »hrvatskem vprašanju«, tem bolj skeptično gledajo na to zvezo in menda se v zagrebških političnih krogih, pa tudi po deželi, še nikoli ni toliko zabavljalo zoper Petra Živkoviča, dr. Kramerja, pa tudi dr. Mačka, kakor v teh dneh. Že prej so se vedno češče ponavljali glasovi, ki so zahtevali aktivno politično delo, da se hrvatsko vprašanje premakne kam naprej, sedaj pa se obeta aktivno sodelovanje s tistimi, ki o hrvatskem vprašanju doslej niso hoteli nič slišati. To je v vrstah dr. Mačkovih pristašev povzročilo veliko zbeganost, ker si ne znajo razložiti, kako bi ta zveza mogla biti stvari v prid. Za volitve same številčno to sicer ne pp-meni ne dobička, ne izgube, ker dr. Maček ima svoje glasove, kar je Belgrad že ponovno priznaj; bolj zavozlano pa je vprašanje, kako naj JNS s Petrom Živkovičem, senatorjem dr. Kramerjerti, Demetrovičem in tolikimi drugimi podpira rešitev hrvatskega vprašanja. Edino opravičilo za to zvezo bi bilo, če bi bilo s tem dr. Mačkovo stališče okrepljeno. Toda nobenega jamstva ni, da bi JNS — v parlamentu ali izven njega — podpirala zahteve dr. Mačka. Nasprotno, mnogi se boje, da bi s tem dr. Maček svojim najhujšim in pravim idejnim nasprotnikom omogočil pot v parlament, odkoder bi spet lahko do hrvatskega vpra- preden sprejmejo J.N.S. sredo šanja zavzeli svoje stališče, ki se bo težko kaj razlikovalo od dosedanjega, tolikoletnega. Drugo vprašanje pa so volitve same in volilna propaganda. V nekaterih krajih, zlasti v važnejših podeželskih mestih, so se razmere tekom zadnjih let toliko poostrile, da si je skupen nastop med JNS in pristaši bivše HSS nemogoče misliti. V Zagrebu se s skrbjo izprašujejo, kdo bi mogel biti toliko spreten, da bi za nekatere kraje postavil take kandidate, ki ne bi namesto potrebne sloge izzivali razdora, oziroma dosedanjega poglabljali. Če se dr. Pernar in Velja Po-povič, dr. Šutej in Banjanln in toliko drugih dvojic iz HSS in JNS ne morejo pojaviti na enem zborovanju, kako se bodo pojavili na skupni kandidatni listi? Okolica dr. Mačka se močno boji, da bi zveza z JNS mogla v vrstah pristašev bivše HSS ubiti vsako veselje in tisti elan, ki je za volilni uspeh potrehen. Bivša HSS bi s to zvezo izgubila svojo kompaktno enotnost. V izglajevanju dosedanjih ostrin in v debatah o kandidatih bi mogel poteči velik del predvolilne dobe in tako bi prišel dan volitev, da ljudstvo še ne bi prišlo v normalni tir. In moglo bi se zgodili, da bi bila prav zaradi te zbeganosti volilna udeležba mnogo manjša, kakor pa bi jo mogel doseči dr. Maček sam. Hrvatskemu volilni bo v tej kratki dobi pač težko dokazati, da bi dr. Maček, ki vlači s seboj Petra Živkoviča, mogel svoj program bolj podpreti, kakor pa dr. Maček sani. Poleg tega pa zagrebški politični krogi dobro vedo. da je na drugi strani kompaktna in enotna JRZ, ki je že danes izgrajena in nobenega predvolilnega dne ne bo izpustila neizkoriščenega. Pristaši JRZ pa čakajo na to zvezo med HSS in JNS kot na nov propagandni šlager. Navdušeni so za to zvezo edinole pristaši JNS, oziroma njihovi kandidati, ki vedo, da se edino na ta način morejo še obdržati pri življenju, in to v zadnjem kritičnem trenutku. Vsa JNS v bjelovarskem okraju v JRZ Zagreb, 17. oktobra, b. Včeraj je imela krajevna organizacija JNS v Bjelovaru sejo, na kateri je obenem s 17 krajevnimi organizacijami in s predsednikom g. Šiftarjem na čelu korporativno prešla v JRZ. Šiftar je eden od bivših najintimnejših sotrudnikov pokojnega Stjepana Radiča, ki je pozneje prestopil v JNS. Včeraj je odšel v JRZ. Prav tako prihajajo tudi iz ostalih krajev vesti, po katerih številni jugoslovanski nacionalisti prestopajo v vrste JRZ. Današnji »Obzor« poroča, da bo Juraj Demetrovič obenem z g. Kovačem i'n Svetičem izstopil iz jugoslovanske nac. stranke. Za sedaj o tem še ni potrjenih vesti, ker ima krajevna organizacija JNS še nocoj sejo, ki ji bo predsedoval g. Demetrovič. Najnovejši skok dr. Kramerja in posledice v Ljubljani Najnovejši skok dr. Kramerja je resne in dobro misleče njegove dosedanje pristaše na mah postavil v brezupno stanje. Ne morejo verjeti, da bi voditelji, ki so 20 let z neverjetno zagrizenostjo in brezobzirnostjo dosledno zagovarjali centralizem in zanikali samobitnost slovenskega naroda, preko noči prešli v kalne vode, v katerih se giblje vsa združena in nezdružena opozicija. Kot doslednji rodoljubi stojijo pred vprašanjem, ali naj se umaknejo in se na političnih dogodkih povsem desinteresi-rajo, ali pa naj podprejo politiko, katere resnost, Senator dr. Kramer naj razloži! Kakšnih propagandnih sredstev, oziroma kak-Snih sredstev za varanje javnosti se Kramerjevci poslužujejo, posebno drastično osvetljuje naslednji primer: Že kaki dve leti je v Švici (v Zurichu) v nemškem jeziku izhajala nekakšna politična revija »Europaische Stimmen«, ki se je pečala predvsem s političnimi vprašanji držav Male Zveze in Balkanske zveze. Ta list je bil v službi Benešove zunanje politike in od nje tudi finansiran, pisal pa je v smislu politike ljudske fronte in stalno napadal notranjo in zunanjo politiko sedanje jugoslovanske vlade. V zadnji številki, ki je izšla ob koncu septembra, je pod naslovom: Volivne priprave v Jugoslaviji poročal tudi tole pikanterijo: Kramer je sklical zbor zaupnikov JNS v Ljubljano in je na tem shodu poročal, da je v pogajanjih z vlado za sodelovanje pri volitvah. JRZ mu za slučaj, da bi hotel sodelovati, ponuja sedem poslancev v Sloveniji, 20 vodilnih uradniških mest in pa mesto bana v dravski banovini. Zaupniki pa so označili te vladne ponudbe kot nezadostne in zahtevali po vrhu še dvoje ministrstev. Nato je bil Kramer pooblaščen, da se še naprej pogaja in da sklene sporazum z vlado, če pristane na zahteve dravobanskih jenesarjev ... Čujemo, da sedaj hodijo jenesarski agitatorji s to bombo okrog, češ: poglejte, za kako močne nas imajo! Bana bi lahko dobili in sedem poslancev in še 20 visokih uradniških mest — samo dveh ministrov nam niso dali, mi pa smo rekli: ali vse, ali pa rtič! Na vsak način ima besedo sedaj g. dr. Kramer, da razloži, koliko je na stvari resnice, da razloži namreč, kaj in kako je poročal na tistem zborovanju zaupnikov, kdo se je z njimi pogajal in kaj mu je bilo ponudenega — ali pa da izjavi, da je vse skupaj zlagano, kar pišejo »E. Stimmen«. Zase bomo prepričani, da gre za potegavščino, v kateri se zrcalijo kvečjemu le želje naših liberalcev. G. dr. Kramer naj razloži javnosti stvar tudi zaradi tega, da mu JNS ne bo čez nekaj tednov očitala, zakaj je odbil tako sijajno ponudbo JRZ in šel k dr. Mačku, ki mu je težko zagotovil v svojem bodočem Mačkovem kraljestvu 7 poslancev, 20 uradniških mest, bana in še dva ministra povrhu 1 državotvornost in umestnost so v svojih srcih itak že priznavali, čeprav se ji zaradi neke napačne politične discipline niso priključili. Ko so včeraj v »Jutru« čitali na tako nenavadno skromen način objavljeno vest o politični kupčiji z izvenparla-mentarno opozicijo, se jim je tak način političnega izživljanja zagnusil. Krajevne organizacije JRZ. So to resni možje, ki so se sedaj definitivno jeti številne pristaše JNS, ki prosijo za sprejem v JRZ. So to resni možje, ki so se sedaj defenitivno prepričali, da JNS ni vredna njihovega zaupanja. JNS je sram, da se je ponujala Vsa JNS, zlasti pa slovenski del, bi rada pred zgodovino skrila, da so ljubljanski jenesarji naročili senatorju dr. Kramer.ju, naj JNS ponudi za sodelovanje z združeno opozicijo. Hitro je »Jutro« skromno in tiho zatrdilo, da je bila JNS le povabljena, češ da ji samo »klerikalci in mariborsko »Jutro« — »Večernik« Adolfa Ribrnikarja — očitajo, da ,je prosila in se ponujala. Tako si »Jutro« ne upa ponatisniti iz »Hrvatskega dnevnika« stavka: »Senzacijo je vzbudil predlog, ki je prišel od slovenskega dela JNS.« Ves dotični odstavek je ponatisnilo, le ta stavek je -izpustilo. Očividno pa se tudi v Zagrebu veliko govori o tem, morda se tudi tam kak glasnik JNS baha, da je bila njegova stranka povabljena k sodelovanju s »separatisti«, zato je »Hrvatski dnevnik« v nedeljski številki to vprašanje zaključil z notico: »Časopisje se tudi bavi z vprašanjem, kdo je dal iniciativo za volivno sodelovanje. Očitno gre tu za prestiž. Toda stvar je znana: iniciativa je prišla od slovenskih pristašev JNS (natančneje: od dr. Kramerja — op. ur.), ki so se obrnili na predstavnike SDK in združene opozicije. Delovni odbor SDK in združene opozicije je vzel to na znanje in izjavil, da načelno nima nič proti tehničnemu sodelovanju .Član glavnega odbora JNS, Mirko Uroševič, je rekel na seji: »Kdor ima konja, naj ga za,jaha, kdor nima konja, naj gre peš.« To se pravi, da bi za kandidaturo prišli v poštev tisti, ki se nadejajo, da bodo dobili tudi glasove. bivši vodja Mačkove skupine lekarnar »Pri rdečem križu«, dopisnik »socialnega lista« in še neki Svetek in Mačuh. Sestanek je bil zelo živahen ter je prišlo do prepira. Red je napravil sam Topalovid, ki je energično nastopil in pomiril razburljiva in oporekajoča glavna člana. Sprejeta je bila resolucija s sedmimi točkami, nje tajno pa je odnesel g. Topalovid neznanokam. Ob pol 10 limuzine s Topalovidem ni bilo več v Celju. Pogled v tisk *Koroški Slovenec« piše o razstavi slovenski, knjige v Ljubljani: »V Ljubljani, v osrčju slovenske kulture, so minule dni priredili razstavo slovenske povojne knjige. Le malokateri od nas za državnimi mejami si jo je mogel ogledali, valovi izrednega kulturnega dogodka pa so butnili še preko Karavank. Duša naše slovenske duše je slovenska knjiga — tako je zapisal k razstavi ljubljanski »Slovenec*. Nam preko državnih meja govori. razstava še posebno besedo. Najožje je povezana naša narodna usoda s slovensko knjigo: zadnja slovenska knjiga med nami — zadnji koroški zavedni Slovenec! Čim bi začel usihati ta čisti potok sludenčnice kje v gorovju pred nami, bi začeli usihati koroški gaji ob Žili, Dravi in jezerih. Pa nam se le zdi, da bo tudi iz koroške zemlje še privrel studenec ustrarjtijoče slovenske kulture in bo tudi koroški Slovenec še polagal svoj dar na oltar svoje lepe domovine.« * »Delavska pravica«, glasilo dr. Krekovih krščanskih socialistov, piše ob »Slovenčevem* članku o upadanju rojstev med Slovenci: »Pred nekaj dnevi je objavil »Slovenec« članek »Padamo V tem članku ugotavlja nazadovanje rojstev med slovenskim narodom. Dela pa krivico, če meni, da je glavni vzrok za padanje rojstev pri delovnem ljudstvu moralna skvarjenost, zlasti pa vpliv marksizma. Smo v taki dobi, ki onemogoča ljudem krščansko živeti. Se enkrat: padanje rojstev med slovenskim narodom zaenkrat ni moralnega, ampak gospodarskega značaja.< * »Učiteljski tovariš«, glasilo JUU: V zadnjem času smo morali zopet zabeležili nekaj primerov izstopa iz naše organizacije. Ti izstopi so se deloma izvršili brez vsake motivacije, deloma pa z motivacijami, ki kažejo vso stanovsko nezavednost, uskoštvo in argumentacijsko ničevost v najbolj žarki luči. V navedenih razlogih prednjačijo predvsem oni, ki očitajo naši organizaciji politično pri-slranost. Poglavje o morali v učiteljskih vrstah postaja vse bolj pereče. Poglavje o morali v na-vrslah mora poslati redno poglavje vseli naših zborovanj in enunciacij. * »Straža v vihar j u«: »Klerikalnemu Slovencu je bližji antikomunislični Japonec kakor liberalni Slovenec; temu pa je spet več za mednarodnega dandgja kakor za katoliškega Slovenca.« — (Dejanje I, 7. str. 231.) Zadnje čase se pri nas mnogo govori o narodni slogi. Ne moremo pa reči, da bi imela ta težnja, avtohtoni domači izraz. Gesla o »slovenski fronti« in podobno segajo v dobo ponesrečenega internacionalistično-marksisličnega poskusa z »ljudsko fronto«. Ako listale po listih in revijah, ki vedo o potrebi tega vsesplošnega in. brezpogojnega narodnega pobrafimstva toliko povedati, se ni težko prepričati, da je kljub temu n. pr. piscu Dejanja zelo pri srcu francoski »personalist«, prav malo pa najde ljubezni za slovenskega stražarja; ali »Delavski pravici« jc — kot izgleda — mnogo bližja madridska fronta kot pa slovenski delavec, ki je včlanjen pri ZZD. Gre torej za razliko med načelnimi stremljenji in dejanskimi odnosi. Sicer pa je stvar dokaj preprosta: narodnost je sicer važna naravna vrednota, temelječa na krvnem sorodstvu, narodnem izročilu in jezikovni skupnosti. — toda ni svetovni nazor; sicer bi zapadli v ideološki nacionalizem po zgledu nacionalnega socializma. Razlikovanje je zaradi jasnosti vsekakor na mestu. Skrivnosten prihod 2. Topaloviča v Celje Celje, 17. oktobra. V nedeljo ob pol 0 zjutraj se je tiho in skrivnostno pripeljal s svojo limuzino znani voditelj delavskih vrst, kapitalist Živko Topalovid iz Bosne. Njegova krasna limuzina sicer ni vzbudila pozornosti, ko pa se je ustavila v Razlagovi ulici pred Delavsko zbornico, je g. Topalovid prav po mačje smuknil skozi vrata v malo sobo, kjer sta bili edini dve okni zagrnjeni s starimi »socialnimi časopisi«, da je bilo prav gotovo v sobi zelo mračno. V sobi so sprejeli svojega voditelja celjski propagatorji »socialnega gibanja«, in sicer »Katolik* (Sibenik): Demokracija je lepa. beseda in tudi pravi smisel te besede je dober in krščanski; najbolj krščanski od vseh drugih političnih sestavov. Demokracija v pravem smislu poudarja enakopravnost vseh, spoštuje pošteno voljo celokupnega naroda in dela za občo blaginjo. Tu voditelji postajajo voditelji šele po volji naroda, in delajo za. narod. — Mi kot svobodni otroci božji ljubimo svobodo, ljubimo demokracijo. Da, tisto pravo, pošteno, krščansko demokracijo, ki zna, ie je treba, tudi namršiti čelo in zagrmeti, ki zna pri,-striči predolge prste in prikrajšati pregloboke žepe in vse blato vreči iz javnega življenja. In ko se navdušujemo za lako demokracijo, poudarjamo, da je brez ljudi, ki so navdahnjeni z duhom vere, pravice in resnice ne bomo dobili. KULTURNI OBZORNIK Nekoliko opomb k spisom o Beli Krajini v knjigi »Dolenjska« Morda ne bo odveč, če dodam sestavkom o Beli Krajini v omenjeni knjigi nekaj dodatkov iz lastne izkušnje. K strani 100 bi bilo dodati k seznamu pisateljev, »ki so seznanili svet z belokr. narodnim blagom,« posebno še ime sedanjega zagrebškega kanonika Janka Barleta, ki je tudi veliko pisal o Beli Krajini. Na isti strani piše g. pisatelj: »Kot zgodovinsko znamenitost je omeniti, da je bil včasih na glasu bojanski zvonček, ki so ga Bojančani baje prinesli s 6eboj iz svoje prvotne domovine ob Bojani, med Skadrskim jezerom in Ulcinjem.« Naj dodam k temu sporočilu, da se je ta zvonček ohranil in da je danes v banov, muzeju v Ljubljani. Ta zvonček sem namreč jaz takrat, ko so si oskrbeli Bojančani novi in precej veliki zvon, da se ta starina ne izgubi in ne zavrže, kupil od cerkvenega predstojništva bojanske cerkve, t. j. od Stevota Vrliniča za 12 gl. in ga poslal in podaril tedanjemu dež. muzeju, kar sem bil tudi priobčil v »Carnioli« 1. 1914 na str 96 pod naslovom: Star zvonec iz edine pravoslavne cerkve na Kranjskem. V tem spisku sem bil objavil tudi nekaj podatkov glede naselitve Bojančanov v Beli Krajini, kolikor sem jih bil mogel dobiti od Bojančanov samih po ustnem sporočilu. K str. 101. Glede kapelice sv. Jurija pod žup-niščem ob cesti na Vinici piše g. pisatelj: »Od manjših kapelic je posebno odlična kapelica svetega Jurija na Vinici, s kipom svetnika; dal jo je postaviti pok. g. J. Šterk.« Ta trditev ni točna. Dal je ni postaviti samo Šterk, ampak, kar je meni dobro znano, sta jo postavila skupno z f župnikom Jurijem Konigom. Sezidal pa jo je zidarski mojster Janez Gril iz Toplic pri Novem mestu. Ta je bil sezidal eno leto prej, 1. 1902, pri meni v Dolenjcih pri Adlešičih kapelico Marije Pomočnice, v kateri se tudi mašuje. ln ker je bila ta kapelica Konigu všeč, me je prosil, naj pišem Grilu, da bi prevzel tudi zidavo viniške kapelice. In res sem jaz potem Grila spremil na Vinico, kjer sta se potem s Konigom pogodila. K spisu: »Bela Kranjica in njeni ročni izdelki« na str. 162—165, pa naj dodam glede nekdanje belokranjske narodne noše, kar sem pisal o tem v svoji avtobiografiji v »Etnologu« III. (1. 1929) na str. 79—80: »Razun nar. blaga pa sem nabiral tudi še razne predmete belokr. nar. noše, stare in tedanje, v svoji župniji in v sosednjih Preloka in Podzemelj, posebno od 1. 1906 nadalje, tako da sem poslal dež. muzeju v Ljubljano več zabojev. Poslal sem zabunce, več različnih jalb (avb), veliko različnih pečic (peč), svatskih robcev in svat-skih otiračev, prve so delili o »piru« (ženitnini) svatom v dar, na drugih, ki so bili včasih dolgi po 3 metre in več, so nosili o ženitnini kolače, pa tudi drugih različnih otiračev z zanimivimi vezeninami, med temi so bili tudi trije »Aurški otirači«, katere sem dobil na Vrhovcih poleg pravoslavnega Marindola, več pasov in pasic i. dr. Razen tega sem bil nabral in poslal muzeju veliko zanimivih ženskih korald, ki so jih takrat še nosila dekleta in tudi še kaka žena, več lesenih čutar in več svetniških slik na steklo, katerih so imeli lakrat še obilo po hišah. Poslal sem tudi več zbirk belokr. »pisanic« (piruhov) in drugih predmetov. Vse te stvari sem pa, preden sem jih odposlal, zabeležil tudi v župni kroniki in jim dodal tudi nekatere opazke. Glede teh poslatev mi je pisalo vodstvo dež. muzeja 15 nov. 1900. 1.: , Seda j je naša belokranjska zbirka tako bogata in popolna, da sc bo zelo lepo reprezentirala. Hranimo jo v posebni belokr. omari, da boste Belokranjci ponosni nanjo. Pred vsem so znamenite peče in pe- čice, katerih smo dobili tudi iz Dobljič lepo število. Najlepše so pač Vaše.' Tudi g. Gašp. Porenti, profesorju v škof. zavodih, sem poslal nekaj predmetov belokr. noše in čutar, da jih uporablja pri pouku risanja.« I- šašelj. Navodila staršem ob vstopu otrok v srednjo šolo je naslov mali brošuric.i (str. 8), ki jo je izdal prosvetni oddelek kraljevske banske uprave v Ljubljani. V njej je natančno opisano, kako potrebno je soglasje in skupna vzgoja med domom in šolo, kar je osnovno načelo prave življenjske vzgoje. Toda, da naj bo pa ta vzgoja resnično plodna in koristna, je potrebno, da starši tudi poznajo šolo ter smernice, ki vodijo šolske oblasti do takega in takega ravnanja, kot ga opazujemo v sistemu današnje srednje šole. Zato je knjižica hvalevredno dejanje naše banske oblasti, ki se zaveda važnosti soglasja med šolo in domom ter se zato z njo obrača na starše in jim pojasnjuje namen naše srednje šole in način njene vzgoje. Brošura govori o nalogah srednje šole, o pouku, domačem delu, o ocenjevanju, vodenju doma in v šoli, o telesni vzgoji, domačem okolju in njega vplivih, o tesnem delovanju šole in doma ter o govorilnih urah, ki so zato napovedane v gimnazijah, da pride prr.fesor v stik s starši, ki se zanimajo za napredek svojih otrok, toda, ki naj ne hodijo zaradi tega, da bi napravili še večjo vrzel med otrokom in profesorjem. Lep namen je vodil prosvetni oddelek pri setavljanju te knjižice, ki so jo gotovo razdelili med vse starše slovenskih srednješolskih dijakov. Zdaj se jn treba samo po njej ravnati in dobro mišljene nasvete uvaževati. Revije in časopisi »Slovenski Pravnik- št. 9/10 prinaša sledeče razprave: dr. Metod Dolenc: »Simbolična pravna dejanja in izražanja med Slovenci.« — Dr. Gorazd Kušej: »Misli k vprašanju o sodniški stalnosti in nepremostljivosti v našem trenutnem pozitivno-pravnem stanju.« — Dr. Edvard Volič: »Takse v izvršbi.« — Bogat je del: Knjižna poročila, ki so jih napisali dr. Sajovic, M. Š. dr. Stuhed, S. B. dr. Metod Dolenc, dr. R. Trofenik. — Razne vesti. Nekrolog dr. žižlia (dr. R. Andrejka). Sešitku je priložen letak za naročbo drugega zvezka zbirke, zakonov: Civilni pravdni postopek v priredbi univ. prof. dr. Rudolfa Sajovica. »Kres«, št. 10. — Fr. Jesenovec: Govor v Žireli pod geslom: Bogu otroci, domovini sinovi, nikomur hlapci! — Mednarodni mladinski tabor v Ljubljani (poročila o koncertu v operi, o akademiji v Unionu, o nastopu na Stadionu itd.). Polda Tone: Prisega Kristusu Kralju, namenjena za praznik 30. oktobra. Polda Tone: Brezposelni. Povesi: Trije božji fantje (Oberkoffler-Purelj). Med slovenskimi fanti, dobre knjige itd. Bjornsen: Anže, prevaja I. Čampa. »Bogoljub«, štev. 10. — Odgovori: Jezusovi bratje, odgovarja kanonik I. Šimenc. Blažič: Lur-ška (pesem), priloga v notah. Langerholz: Kaj menite (povest). Cerkev na Mirni gori. Skrivnostni klobuk (povest, Franken-Moder). Iz življenja cerkve. Marijine družbe itd. »Mentor«, št. 1-2, letrlik 26. — Novo številko novega letnika »Mentorja« so zdaj okrasile dijaške roke: šestošoloc Trpina. Naslovna stran je prav posrečena: ograjena sadika, da dobro uspeva. Uvodni članek je napisal dr. V. Fajdiga: Živi iz vere! France Jesenovec je napisal članek: Osvo-bojenje. Janko Mlakar pa piše svoje »Spomine« o preseljevanju licejskih narodov. Urednik dr. Joža Lovrenčič pa priobčuje spričevala pesnika Simona Gregorčiča, kur bo zelo zanimalo naše dijake, pa tudi kulturne zgodovinarje. Uvodno povest pa piše zopet mladi pisatelj in pesnik Ivan Čampa, ki je pognal iz Mentorjevega kroga ter sr hvaležno vrača vanj ko! letošnji glavni pisatelj povesti: Poletje šole in ljubezni. France Kaj pravite? Kaj pravite, č psa je sedaj pričakovati od ju-trovskega tiska, odkar se je centralistična in uni-turistična JNS spečale s federalističnim mačkov-stvomb ■' ' Najprvo bomo v »Jutru* zaslediti veliko skrb za slovenstvo, zu slovenski narod in za njegovo kulturno samobitnost. Morda pojde Kramerjevo »Jutro* ie dalje in bo po Mačkovem zgledu zahtevalo še več... Nu vsuk način pa bomo slišali prijazne besede v. pr. o naši Akademiji, — čeprav jo je JNS poskušala zadušiti ie ob njenem rojstvu. Slišali bomo lepe besede o slovenski kulturi — čeprav so pod diktaturo JNS iz slovenskih čitank trgali Cankarjeve besede o domovinski ljubezni. Brali bomo v »Jutru« celo besedo, da smo Slovenci narod — čeprav v dolgih letih JNS diktature »Slovenec ni smel nikdar te besede zapisati, če pa jo je zapisal, je bil cenzuriran. Verjetno bomo slišali iz »Jutra« celo kako trpko besedo na naslov belgrajskega centralizma — čeprav so bili Jutrovi očetje in so še danes zagrizeni pristaši centralizma. »Jutrot in g. Kramer bosta imela sedaj osem tednov časa, da dovoljno '2pričata premočrtnost svoje politike, ki je tako trdna in načelno zvesta, da utegne v Jugoslaviji priti v pregovor. Toda, kaj bo s »protidrinvnimi elementi«, s »separatistu in »rušitti driavet? Doslej so vsake volitve pri »Jutru* stale izključno v znamenju zatiranja separatistov«, »punktaiev« in »mačkov-škili federalistov«. Če se »Jutro* in g. Kramer vsemu odrečeta, mislimo, da se temu volivnemu materialu in denunciranju ne moreta odreči, ker bi potem splnli izgubila razlog za svoj obstanek. Zaradi trga upamo in pričakujemo, da tudi tokrat ne pojde 'pri »Jutru« brez »protidržavnili elementov«. Najbolj verjetno bo »Jutro« kar enostavno proglasilo za »protidriavne elemente* vse one,, ki bodo proti Zivkovič-Mačkovi zvezi! te zato, da se navada nc opusti! I Franiiika Gaal v najboljšem, veselem šlagerju sezone Marika" Pomladanska parada Kino Union •• Danes ob 16, 19 in 21 uri Telef. 22-21 — Spomenik Vatroslavu Jagiču v Varaždinu so slovesno odkrili v nedeljo. Spomenik stoji v mestnem sprehajališču. Slavnosti se je udeležila Jagičeva rodo-vina, med drugimi Jagičev sin dr. Nikolaj, ki je vse-učiliški profesor na Dunaju, Jagičeva hči, ki je vdova po rajnem prof. Re.šetarju, Jagičev vnuk dr. Duško Jagič z ženo, zastopniki banske uprave iz Zagreba, mnogo društev in zastopstev. Med drugimi je slavnost pozdravil prosvetni minister dr. Magaraševič, slovenska ,----- - ■ r ... Qflfl c . „ kademija v Ljubljani, Narodni muzej v Ljubljani ter nove sol«^ Dolg je okoli 800 nu^me cev. o Nov šolski vodovod v Frankolovem Celje, 17. oktobra. Gradnja šolskega vodovoda na Frankolovem pri Celju še ni končana. Za vodovod je prispevala kr. banska uprava 42.000 din. Vodovod je napeljan iz levega brega nad Frankolovim pod potokom Tesnico, pod državno cesto skozi vas do rektorji vseh treh univerz. — Poštne uradnice so postale v poštni organizaciji ravnopravne po sklepu občnega zbora poštnih uradnikov, ki je bil v nedeljo v Zagrebu. V odbor so bile namreč izvoljene tudi zastopnice ženskih na-meščenk. — Pekovsko zbornico iso na zborovanju pekovskih mojstrov v Belgradu zahtevali nekateri govorniki. Pekovski stan naj bi se docela osamosvojil ter izločil iz obrtne zbornice, da bi bil tako v svoji zbornici deležen večjega upoštevanja in napredka. — Avtomobil sta ukradla dva mehanika bogatemu Viljemu Konenu v Subotici, ki se je pripeljal na koncert v Častniški dom v Subotici v soboto zvečer. Mehanika sta bjla pijana ter sta domov grede videla tamkaj stati avto. Ker je Konen pozabil v vratih avtomobila ključ, sta ga odprla in se odpeljala. Kmalu na sta se zaletela v drevo ob cesti ter avto razbila. Policija je bila medtem že obveščena, da je zman:kalo avtomobila. Eden izmed obeh mehanikov, ki so ju prijeli, je pravkar prišel iz ječe, kjer je presedal nre-cej časa. _ Pridige za nedelje in praznike. V slovenskem jeziku so do sedaj izšle sledeče pridige: Kalan Janez, Pridige za vse nedelje, praznike in posebne prilike — 302 strani 44 din, vezano 60 din. (V pripravi so že Svetniške pridige in izidejo v kratkem) '— dr. Opekovi cerkveni govori Do sedaj je izšlo 24 zvezkov s govori i Senzacijonalna drama iz ameriškega velemesta po kriminalnem romanu EDGAR WALLACE-a nnvnaflllfl Vgl.vl.ANA Premiera KINO MATICA 21-24 UcVUlIlV P04llC8jlwU MAY VVONfi oh 10. 19 in 21 uri - 2 zvočna tednika J Koledar Torek, 18. oktobra: Luka, evangelist; Julijan, puščavnik. Sreda. 19. oktobra: Peter Alkant., spoznav.; Etbin, opat. Novi grobovi -f- Dr. Harpl Jan. upokojeni prlmarlj in ustanovitelj bolnišnice v Slovenjem Gradcu, je umrl v nedeljo. IG. t. m. v Slovenjem Gradcu. Pogreb lio danes ol> štirih popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše sožaljel -f- Janez Valentinčič. V ljubljanski bolnišnici jc umrl po kratki bolezni g. Janez Valentinčič, dolgoletni in zvesti uslužbenec Jugoslovanske tiskarne. Pokojnik je bil prijeten družabnik in kot odličen lovec zelo upoštevan in priljubljen v lovskih krogih. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno, sožalje. Po£rcb bo v Jgrek ph> pol treh popoldne izpred mrtvašnice splosne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. + Ga' Marija Domladiš je umrla 17. t. m. v svojem stanovanju v Gajevi ulici 3. Pogreb bo v sredo ob .štirih popoldne. Naj ji sveti večna luc! Svojcem naše sožalje! + Gorski vodnik Peter Kovač. Prejšnji teden so pokopali na Dovjem posestnika iti gorskega vodnika Petra Kovača iz Mojstrane, starega očeta agilnih članic in igralk tukajšnjega Prosvetnega društva, in tasta tuk. podžupana. Rajni je dočakal starost 83 let ter ni bil nikdar bolan, le letos je pričel hirati in pešati. Kot gorski vodnik je bil čez 200 krat vrh Triglava in na vseh tukajšnjih vrhovih. Starejši turisti se ga bodo še dobro spominjali. Z zanimanjem je pripovedoval, kako je vodil turiste, ko Se ni bilo potov in ne kričačev po gorah. Mnogo lepše je bilo takrat, je dejal. Zastopnik vodnikov g. Lah je nosil pred krsto krasen planinski venec. Ob polaganju krste v grob pa so izza Triglava poslednji žarki zahajajočega jesenskega sonca obsuli zadnjikrat rakev pokojnega, nakar so otožno zapele lopate poslednjo pesem. Naj mirno spi v žemljici dovški, katero je tako ljubil! »/C/no Kodeljevo tei.4i-64l Danes, iutri ter v četrtek ob 20. uri Dunajski zvoki Leo S/ezak - Liki Holzschuh Znižane cene! stale 18.000 din, rezervoar pa 9000 din. Vodo je pregledal Higienski zavod v Ljubljani in ugotovil, da je higienično zdrava. Pod staro lipo pri cerkvi je hidrant, ki bo služil Frankolovčanom v primeril požara. Vsekakor pa bi se morala napeljava ■ cevi v šolo pospešiti, ker se deia zavlačujejo ze i nekaj mesecev. Vodo bo dobil tudi Društveni dom in trgovec Šnabl. Zadnje čase je z napeljavo vodovoda težava, ker je glavna žila enega izvirka spremenila svojo smer. Divja kokoš na kirurgiji Maribor, 17. oktobra. Čudovitega gosta so dobili v nedeljo popoldne na kirurgičnem oddelku mariborske bolnišnice. Naenkrat je od nekod prifrčala velika ptica ter priletela skozi okno na oddelek. Prijeli so jo ter ugotovili, da je to divja kura, ki pa je bila ranjena. Bog ve, kje na Pohorju je strelec streljal na to redko žival, da se je preplašena in ob-streljena dvignila visoko v zrak ter priplavala do Maribora, kjer so jo nad bolnišnico zapustile moči ter je omahnila ravno v kirurgični oddelek. Vse^-kakor je to čuden primer, ki se je dogodil baš na dan, ko so zborovali v Mariboru lovci iz^ vse države. Kuro so zaenkrat obdržali v bolnišnici. Domžalska cerkev povečana in olepšana za nedeljo in razne prilike, Cenik in seznam vseh njegovih govorov brezplačno na razpolago. — Sejalec ali nedeljsko branje — dosedaj je izšlo 9 zvezkov, ki obsegajo cerkvene govore od prve adventne ' Hnik. Cena 50 din letno. Opomba Opomba k člankom dr. Grivca z dne r>. in ti. t. m. Glede obeh člankov dr. Grivca proti ugo-tovitvam moje kritike »Kneza Koclja«, se ustavljam zaenkrat samo pri očitku »nedopustnega pri- laščanja tujih misli«, in ugotavljam, da sem spisal kritiko v »Dejanju« na podlagi zasnutka in zapiskov, ki sem jih naredil, še preden je oče knjigo sploh natančneje prebral. V teh zapiskih sem imel že vse pripombe, ki sem jih v kritiki navedel, ■razen treh: dve slonita na Kleblovi razpravi, ki mi je prišla v roke šele po počitnicah, tretja pa na Weingartu, ki me je nanj šele pozneje opozoril Oče. Očetove kritike sploh nisem prebral, preden je izšla, kakor tudi oče ne moje, sicer se pa moja v bistvenih točkah, ki jih dr. Grivec v svojih člankih niti omenil ni (problem historične metode in vprašanja, ki jih je načel Hauptmann), od njegove precej razlikuje, da, deloma ji celo nasprotuje. Delne podobnosti v grupiranju stvari, ki sva jih v knjigi odkrila vsak posebej, so pa kaj lahko razložljive iz pogovorov sina z očetom, ki o njih niti ni potrebno, niti ne možno, polagati v javnosti račune. Za odgovor na strokovna vprašanja, ki jih dr. Grivec načenja v svojih odgovorih, si bom poiskal primernejši prostor, kot je »Kulturni obzornik« v dnevniku, pač pa čutim dolžnost, da 6e tu javno obrnem proti igri z »nekim anonimnim kritikom«, kajti kritika, ki je podpisana s splošno (tudi dr. Grlvcu) znano šifro, ni anonimna — kakor tudi proti tonu odgovarjanja. Bogo Grafenauer. ★ Popravek. K oceni »Gospodinjstva« popravljamo napako, da je »tam 218 kuharskih receptov, h katerim je dodano še 28 strani dodatkov«, dočim bi moralo biti — »21S strani receptov«, kar je po številu 908, in še 28 strani, to je 116 receptov, tako da ima knjiga 1022 receptov. Popravljamo v toliko, dasi je očitno, da je stavcu izpadla samo beseda »struni«, kar je seveda spremenilo smisel. Kakor smo izvedeli, tudi ni knjiga izvleček iz lani izdane knjigo »Za vsak dan«, temveč njeno nadaljevanje, III. del. Kosti največjega češkega pesnika K. H. Mache prenesene v Prago. — Ker so Litomefice, mesto, kjer je Macha napisal svojo pesem »Maje in kjer je tudi pokopan, pripadle pod Nemčijo pri zadnji razdelitvi Češke, je g. minister dr. Zenkl dal izkopati njegove telesne ostanke ter jih prenesti v Prago, da ne bo največji češki pesnik počival v nesvobodni zemlji. Kakor poroča očividec izkopavanja v »Lidovih listih«, sta njegove ostanke izkopavala dva Nemca ter je bil dopisnik edini Čeh, ki se je slučajno udeležil izkopavanja, in toži: »Ne morem verjeti, da bi bil naš pesnik Macha izkopan in prepeljan tako brez vse pietete!« Ko so poslednji kos izkopali, so našli v grobu tudi ostanek rožnega venca, in sicer križec in nekaj bisernih jagod. Machove ostanke so pripeljali v vsej tišini v Prago, kjer so razstavljene v krematoriju. Zdaj se pomenkujejo, kam naj jih pokopljejo. Nekateri so mnenja, da pod Machov spomenik pod Petrinom sredi parka, ali pa na Vyšehradu. Toda, »ker je Macha živel in umrl kakor katolik in bil tudi cerkveno pokopan v posvečeni zemlji«, so katoličani in tudi drugi mnenja, da je edino mesto, kamor naj pride njegov zemski prah, višegradski »Slavin«, Panteon slavnih Cehov. Tako bi dobil končno mir prijatelj Prešernov in češki največji pesnik »te zemlje ljubljene« Tudi ta prekop spada h tragiki češke zemlje. * Bolgarski pesnik Dimitrij Pantelejev, velik prijatelj Slovencev in slovenskih planin ter prevajalec slovenskih modernih pesmi, se je zaročil s Slovenko gdč. Joiico Snojev o, hčerko trgovca iz Ljubljane. Velikemu prijatelju Slovencev, ki se želi tako še bolj navezati na Slovenijo tudi kot na domovino svoje življenjske izvoljenke, iskreno čestitamo. S to zvezo bo slovenska kultura veliko pridobila in g. Pantelejev bo tako postal najzve-stejša vez med Bolgari in nami, med našo in bolgarsko književnostjo. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice Golnik naše najboljše zdravilišče za pljučne bolezni V nedeljo so se slovesno začela dela za novi bolniški paviljon 20.000 ljudi je pri nas vsako leto popadenih od steklih psov V nedeljo 16. t. m. se je v Belgradu začel 17. kongres jugoslovanskih veterinarjev. Ta kongres jc imel v programu zlasti dve stvari, ki sta za našo državo velikanske važnosti: živalska steklina in pa nadzorstvo živil, ki jih morajo ljudje kupovati. Predsednik kongresa Milutin Gec je na-glasil, kako važno je, da 6e vsa javnost začne zanimati za steklino. Kako važna je steklina za ljudi v naši državi, najbolj dokazujejo številke. Po številu steklih psov je naša država prva v Evropi. Skoda, ki jo vsako leto napravijo ljudem stekli psi in volkovi, pa znaša mnogo milijonov dinarjev. V naši državi je vsega skupaj najmanj 4 milijone psov, ki na deželi po vaseh igrajo kot psi čuvaji vlogo nekakih »pomožnih organov čuvajev javne varnosti«. Toda od psov, ki stečejo vsako leto, oboli pri nas na leto najmanj 20.000 ljudi. To je strašna številka, ki je ne smemo podcenjevati. Prav tako važno pa je, da oblast skrbno preiskuje živila, ki jih morajo ljudje kupovati za svoje potrebe na trgu ali v trgovinah ali gostilnah. Nato je bilo takoj prvi dan več predavanj o steklini. Veterinarski inšpektor Dušan Markovič je predaval o vcterinarsko-policijskih ukrepih zoper pasjo steklino, dr. Evgen Kodrnja pa je predaval o cepljenju zoper steklino. Izšla je Družinska Pratika za leto 1939 z zelo bogato vsebino in obiliao krasnih slik v bakrotisku. Dobiva se za ceno Din 5»— (po pošti 50 par več) v vseh knjifarnah in mnogih trgovinah širom Sloveni,e. Preprodajalci velik popust. »Družinska Pratika« naj najde pot v vsako hišol Slovesnost na Golniku med govorom g. bana Golnik, 17. okt. Naše največje in najljubše zdravilišče na Golniku je doživelo v nedeljo lepo slovesnost, ki je posebno pomembna zato, ker se s tem začenja za Golnik nova doba razvoja. Zapela je prva lopata za zgraditev obsežnega novega paviljona za bolnike. Sredstva za zgraditev tega paviljona je dal na razpolago glavni odbor Bolniškega fonda prometnega osebja. Z zgraditvijo prizidka in novega paviljona, ki se bosta oba držala glavnega obstoječega poslopja, bo zrastel na Golniku velik kompleks, ki bo meril v dolžino nepretrgan 190 metrov. Novi paviljon bo imel 4 etaže in je njegovo zgraditev v surovem izlicitiralo gradbeno podjetje »Tebna« iz Ljubljane za 1,716.000 din, zdravniški prizidek, za katerega je dala sredstva banska uprava, pa je bil izlicitiran za 303.000 din. K slovesnemu začetku gradbenih del, ki po-menjajo za naše železničarje, ki so se doslej morali zdraviti po raznih zdraviliščih, velik napredek, je prihitelo veliko število odličnih zastop-nkov oblasti, zdravstvenih in socialnih ustanov. Tudi g. ban dr. Natlačen, ki že več let z razumevanjem in dobrohotnostjo spremlja razvoj zdravilišča na Golniku, katero se že dolga leta vzdržuje samo iz sebe, je prispel na slovesnost. Med drugimi omenjamo še inšpektorja odseka za zdravstvo jpri banski upravi dr. Avranioviča, načelnika tehničnega oddelka banske uprave inž. Skaberneta, načelnika socialnega oddelka banske uprave dr. Kosija, primarija dr. Meršola in dr. Kunsta, ravnatelja Higienskega zavoda dr. Pirca, šefa sanitetne službe dravske divizijske oblasti polkovnika dr. Brusta, ravnatelja ljublj. žel. direkcije dr. Vončino, gg. Cimpermana, Razbergerja in Ponik-varja kot zastopnike JRZ železničarjev za dravsko banovino, ki ima mnogo zaslug za uresničitev te davne želje našega vrlega železniškega osebja, in zastopnike generalnega ravnateljstva drž. žel. ter odbornika glavnega odbora Bolniškega fonda prometnega osebja g. dr. Grampovčana ter predstavnike številnih drugih železniških organizacij. Na velikem gradbenem prostoru, na katerem ]je že s količki označeno veliko stavbišče, ki bo zazidano, je stala lepo okrašena tribuna, okrog katere so 6e zbrali gostje, zdravniki zdravilišča in prebivalstvo, ki je prihitelo od blizu in daleč. Tudi številni bolniki zdravilišča so bili navzoči, še več pa jih je zasledovalo slovesnost s sončnih teras glavnega zdraviliškega poslopja. Najprej je ravnatelj zdravilišča g. dr. Neu-bauer pozdravil g. bana dr. Natlačena in druge odličnike z zagotovilom, da bo zdravilišče tudi v svojem nadaljnjem razvoju z vsemi silami stremelo za tem, da omogoči med našim narodom čim uspešnejši boj proti jetiki. Nato pa je načelnik tehničnega oddelka banske uprave g. inž. Ska-berne orisal v kratkih črtah vse priprave in veliko delo, ki je bilo potrebno, da je prišlo zdravilišče do te nove gradbene akcije. Končno je naprosil g. bana, naj še uvede stavbeno podjetje in naj v znak tega zasadi prvo lopato. Prisrčno pozdravljen je nato očrtal g. ban dr. Natlačen zgodovino zdravilišča. Leta 1917 je bilo graščinsko posestvo Golnik kupljeno od avstrijskega Rdečega križa in podarjeno kranjski deželni komisiji za preskrbo vračajočib se vojakov z namenom, da se zgradi na tein posestvu zdravilišče za bolne na pljučih, in sicer v prvi vrati za vojne invalide. V letih 1919 in 1920 je uredil i graščinskem poslopju zdravilišče dr. A. Brecelj, od septembra 1923 pa vodi zdravilišče sedanji ravnatelj dr. Neubauer. Golnik je najlepši zgled, kaj je mogoče ustvariti s smotrnim delom, saj je tako rekoč zrastel sam iz sebe. Danes je Golnik že najlepše in najmoderneje opremljeno zdravilišče za bolne na pljučih v vsej naši državi. In sega njegov sloves tudi že čez naše državne meje. Sedaj pa stopa zdravilišče v novo dobo razvoja. Z novim paviljonom Bolniškega fonda za državno prometno osebje pa se bo povečal delokrog zdravilišča, ki bo moglo storiti še več za zatiranje jetike. Za to veliko zdravstveno pridobitev gre v prvi vrsti zasluga sedanji upravi Bolniškega fonda, in vsi želimo, da bi ta nova zgradba uspešno služila zdravju prometnega osebja. Zgledu bolniškega fonda prometnega osebja naj slede tudi drugi naši socialni zavodi, saj so klimatske razmere v okolici Golnika najpopolnejše, kar je za naše ljudi, ki so domačega zraka navajeni, še prav posebne važnosti. Naj bi novo delo, ki se danes začenja, blagoslovil Bog, in naj prinese vsem bolnikom, ki se bodo tu sem zatekli, obilico zdravja in sreče. Med navdušenim odobravanjem je nato zasadil g. ban prvo lopato in tako začel novo gradbeno delo. Zatem je še govoril zastopnik glavnega odbora Bolniškega fonda za prom. osebje dr. Grampovčan, ki je poudarjal, da so se slovenski železničarji že 10 let borili za tako ustanovo, in da jim je to uspelo šele sedaj, ko so si podali roke v složni borbi. Zahvalil se je tudi banski upravi v Ljubljani, ki je dala slovenskim železničarjem vso svojo podporo, česar ti ne bodo nikdar pozabili. Zatem je spregovoril še župan iz Golnika g. Zaplotnik, ki je izrazil veliko zadovoljstvo občanov in njihovo globoko hvaležnost za to, da so dobili zopet samostojno občino in da je banovina podprla razširitev in modernizacijo zdravilišča, od katerega ima vsa bližnja in daljna okolica lepe koristi. Ob zvokih prijetne koračnice, ki jo je igrala železničarska godba »Sloga«, ki je tudi sodelovala pri lepi slovesnosti, je bil spored zaključen. Gostom pa je bilo prirejeno v zdravilišču kosilo. Črnomelj v svetovni vojni padlim rojakom Črnomelj, 16. oktobra. V nedeljo 16. t. m. se je odel Črnomelj v slovesno obleko. Pod novo stavbo meščanske šole so pripravili črnomeljci prostor, kjer stoji spomenik 80 možem in fantom iz črnomeljske župnije, ki so v svetovni vojni žrtvovali najdražje — svoje življenje. Po prihodu jutranjega vlaka je bil sprejem gostov na kolodvoru, odkoder je odšel sprevod v mesto na trg, kjer je predsednik ondotne skupine bojevnikov, ravnatelj meščanske šole, g. Šterbenk, pozdravil zastopnika g. bana inšp. g. dr. L. Bogataja, okr. glavarja g. dr. Potočnika, domačega župana g. Klemenca, dekana g. Bitnarja, zastopnike i okoliških županov, okoliške g. župnike, zastopnika | invalidske organizacije g. Tajnarja, zastopnika Zveze bojevnikov g. VVagnerja in Lončarja, zastopnika bojevniških skupin Kržiča in Slaparja, bivšega poslanca g. Koceta in vse ostale zastopnike raznih organizacij. Po pozdravu se je razvrstil dolg sprevod z dvema godbama, metliško in črnomeijsko, močno četo gasilcev, pestre belokranjske narodne noše in veliko bivših vojakov, med katerimi je bilo mnogo invalidov. Pred spomenikom, kjer se je zbralo do 3000 ljudi, je predsednik bojevniške skupine g. Šterbenk v zanosnih besedah odkril spomenik, nakar so zastopniki in skupine polagali vence. Vence so položili osrednji odbor Zveze bojevnikov, centrala invalidske organizacije, skupina bojevnikov Ljubi jana-Sv. Peter, županstvo občine Črnomelj, domača invalidska organizacija, domača skupina bojevnikov, zadruga obrtnikov za črnomelj-ski okraj in mnogi svojci pokojnikov. Med polaganjem vencev je godba zaigrala »Oj ta soldaški boben«, pevci so pa vzorno zapeli pod vodstvom Rimski vodovod od Pohorja do Ptuja odkrit Vodovod je bil napeljan od Frama do taborišča slavne rimske XIII. legije v Ptuju Pretekli teden je univ. prof. g. dr. Balduin Saria, tukajšnji rojak, zaključil svoja arheološka izkopavanja na rimskem vodovodu, ki jih je začel pred dvema letoma v Framu pri tako imenovanem »Zlatem studencu« in letos nadaljeval že blizu Ptuja. V zadnjih letih so nekateri poročevalci izrazili v javnosti svoje dvome o tem vodovodu, ki je bil znan celo že starejšim raziskovalcem. Ustanovitelj ptujskega muzeja, prof. Fr. Ferk, piše že 1. 1893 v svoji študiji o rimskem omrežju na Spodnjem Štajerskem takole: Naj mi bo dovoljeno, da omenim krasno mojstrovino iz rimske dobe, katere ostanke sem srečno odkril. To je vodovod kolonije Poetovio in je morda služil s pomočjo cevovoda rimskim vilam. Svoj začetek ima v Framu, ob vzhodnem pobočju Pohorja, ter se nadaljuje kot zidan, podzemeljski Kako je bil izpeljan rimski vodovod iz Frama v Ptuj Nov zadružni dom v Lučah Luče, 16. oktobra. Kmetijsko konsumno društvo v Lučah je v nedeljo 16. t. m. praznovalo pomembno obletnico. Polnih 35 let deluje za tamkajšnje kmete in obenem za gozdne delavce gornjegrajske graščine. Ko,liko podobnih ustanov je v tem času neuspešno končalo svoje delo, ta zadruga pa ni samo vzdržala, ampak se je naravnost vzorno razvila. Blizu 300 članov kupuje potom nje vse svoje potrebščine in njen promet znaša preko 2,000.000 din letno. Za zadrugo je doba 35 let že lepa doba, zlasti ker je v bistvu njenega razvoja, da raste iz malega. Ob slovesni 35 letnici sta bila od prvih ustanoviteljev zadruge navzoča le še dva, Mlakar in Metulj, Svojo 35 letnico je zadruga najlepše proslavila s tem, da si je postavila prostoren lasten dom, ki bo ponos vsem Lučanom. Odprt je bil preteklo nedeljo. Po slovesni službi božji, ki jo je opravil g. gvardijan iz Nazarja, jc blagoslovil domači župnik g. Mikolič lepo novo poslopje ob navzočnosti vse župnije in mnogo gostov. Slavnostno zborovanje je začel načelnik zadruge g. Moličnik (Prek). G. župnik je pojasnil pomen blagoslovitve g okrajni načelnik dr. Cigale-Mlinar je častital zadrugi in pozival navzoče k ljubezni do domače kmečke zemlje, nato pa je imel slavnostni govor načelstveni ravnatelj Zadružne zveze iz Ljubljane. Za njim je v imenu zadrugarjev, ki so prišli kot gostje k otvoritvi doma, zadrugi častital g šolski upravitelj Kotnik iz Rečice ob Savinji. Slovesnost je povzdignila lučanska godba pod vodstvom domačega šolskega upravitelja g. Ludvika Mašata. Največ zaslug za zgradbo novega doma sta si pridobila g. nadgozdar Bleyer in njegova gospa, ki sta ves svoj prosti čas žrtvovala napredku domače zadruge. Bog daj, da bi bil dom vedno ognjišče, od koder bo ogrevala misel ljubezni in samopomoči vse zadrugarje in izžareval duh skupnosti iiicU vse abčan«. kanal južno od Braunšvajga, severno od sv. Kun-gote skozi Dravsko polje do Hajdine.« Profesor Ferk meni, da je bil vodovod namenjen rimskim vilam na Zgornjem Bregu. Verjetno! Konservator V. Skrabar in prof. V. Koliant sta tam odkrila kanalizacijske naprave, prvi v letih 1903-04, drugi že 1899, ki morda tudi spadajo k vodovodu. Tudi drugi znanstveniki so se havili s tem vprašanjem, kakor dr. M. Abramič, dr. V. Šmid, stotnik G. Schlosser in prof Baš, da bi našli zanj primerno rešitev. To je dalo povod, da je prof. Saria začel sistematično raziskavati vse zemljišče v območju tega vodovoda od Frama do Ptuja, in sreča mu je bila tokrat mila. Znano je bilo, da se pojavlja na mnogih mestih Dravskega polja pohorski škriljevec, to je kamenina, ki je tu navadno ne najdemo. Kmetje so ponovno zadeli s plugom na ostanke zidovja iz škriljevca in to v globini približno od 1 m do 30 cm, včasih pa še manj. Bilo je verjetno, da so to ostanki rimskega vodovoda. Prof. Saria ga je izsledil v Framu, pri vasici Brezule blizu Bač in Braunšvajgu, odkoder vodi v ravni črti proti Ptuju. Vodovod je bil podzemeljski, lepo zidan ter podoben 60 cm širokemu koritu. Stranske stene, široke 45 cm, so bile zidane iz škriljevca, le višina se ni mogla več dognati v nižjih legah, ker je bil vod močno poškodovan in porušen. Pokrit je bil z velikimi ploščami iz škriljevca, od katerih so jih mnogo našli. Dno v koritu je bilo napravljeno iz apna, posušenega s stolčeno opeko. To zmes so Rimljani radi uporabljali za vodne zgradbe. Kakor smo videli, teče vodovod v ravni črti do Ravnega polja in Sv. Kungole, kjer prereže banovinsko cesto in se premakne nekoliko metrov severno, vendar pa še vzporedno z njo. Letošnja dela so se začela pri opuščeni gramoznici ob vozni poti, ki vodi v Gerečjo vos. Takoj so zadeli delavci na njegove ruševine. Tudi tukaj je še vedno enak, kakor ob svojem začetku, le kamenje stranskih sten so kmetje iztrgali pri poljskih delih in uporabljali za svoje hiše. Ko se bližamo Ptuju, opazimo, da so temelji korita sestavljeni iz rečnih kamnov, v notranjosti niti niso vezani z malto. Dobrih 60 cm od banovinske gramoznice na Zg. Hajdini se premakne vodovod zopet na drugo stran ceste, kjer pada po strmini nekdanjega dravskega obrežja v najbrž pravokotno zbiralno korito. Zidano je bilo nekoč iz lomljenega in deloma oklesandega barbarskega apnenca. Ker imamo od Frama do Zg. Hajdine za vodovod zelo majhen padec, so Rimljani spretno izkoristili to strmino in tako pognali tekočo vodo z večjim pritiskom navzdol v zbiralno korito, odkoder vodi lep lončen cevovod proti hajdinski ljudski šoli. Pokrit je bil ob strani z velikimi pravokotnimi opekami, podobno kakor streha, na vrhu pa zaključen z močnimi žlebnjaki. Cevi so dolge 35 cm in imajo premer 21 cm. Presenetili so na opekah pečati XIII. legije Gemine (lo!G XIII. G). Torej slavna XIII. je izvršila to veličastno delo, skoraj 22 km dolg vodovod. Saj so imeli tudi zato dovolj izkustva iz Vindonisse (v današnji Švici), kjer so zgradili za svoje prejšnje taborišče, preden je legija prišla v Poetovio, vodovod, ki je našemu precej podoben. Pri hajdinski šoli nam izgine cevovod pod državno cesto Maribor—Ptuj, takoj ob njej pa je drugo strmo dravsko obrežje, pod kaierim so močni izvirki Studenčnice. Tu, v tem predelu med Skorbo, Sp. Hajdino in Zg. Bregom je danes močvirnat svet, ki ga je v prejšnjih stoletjih ne štetokrat poplavila reka Drava in tudi odnašala preccjšne dele rodovitne zemlje, jc stalo rimsko agilnega pevovodje g. Šterbenca »Oj Doberdob«. Nato je dekan g. Bitnar v cerkvenem govoru slavil padle junake in poudarjal potrebo molitve za njih duše, po govoru je opravil sv. mašo, pri kateri je bilo ljudsko petje s spreniljevanjem godbe. Po sv. maši je g. dekan ob asistenci sosednjih župnikov in domačih kaplanov blagoslovil spomenik, pevski zbor je pa lepo zapel Gallus-Peteiinovo žalostinko »Glejte, kako umira pravičnik«. Nato je začel g. štrbenk spominsko zborovanje. Kot prvi je pozdravil zborovalce zastopnik g. bana g. banski svetnik dr Bogataj, ki je naglašal ljubezen do domovine, ki so jo dokazali vsi, kateri so žrtvovali svoje življenje. Končno je pozval navzoče, naj se z ljubeznijo oklenejo našo Jugoslavije. Z vzkliki Nj. Vel. kralju Petru II., kraljevskemu domu in kraljevskim namestnikom, je zaključil svoj govor. Za njim je v imenu invalidske organizacije odbornik g. Marinko Ivan v jedrnatih besedah slavil žrtve svetovne vojne in pozval zborovalce, naj pomagajo tudi že živečim žrtvam svetovne vojne, vojnim invalidom, vojnim vdovam in sirotam. Nato je povzel besedo prvi podpredsednik Zveze bojevnikov g. Wagner Rudoll. ki je omenjal velik pomen postavljanja spomenikov, orisal, kako sosednje države skrbe za spomenike padlih junakov, in opisal prelepe spomenike ob Soči na Sredipolju, Sv. Mihaelu vrh Doberdobske planote, na Sv. Gori in na Oslaviji. Tudi naš slovenski narod se zaveda dolžnosti do svojih padlih. Nadalje je poudarjal naše stremljenje za mimo sožitje narodov in držav. Končno je želel tudi junakom, katerim odkrivamo danes spomenik, večni mir in vzkliknil večna slava. Po njegovem govoru je predsednik črnomeljske bojevniške skupine izročil spomenik v varstvo črnomeljske mestne občine in župan g. Klemene je obljubi, da bo občina spomenik hranila v dostojnem stanju. Popoldne je bila na prostem pred novo meščansko šolo akademija v čast padlim. Sledile so deklamacije učenrev in učenk ljudske in meščanske šole, pevski zbor je zapel mnogo domorodnih pesmi, pokazali so se divni belokranjski domači običaji in plesi. Prelepo slavje bo ostalo vedno v spominu vseh navzočih, ki so prišli od blizu in daleč. Spomenik padlim žirovcem Po 20 letih se je danes tudi žirovska dolina oddolžila spominu onih rojakov, ki so v svetovni vojni izkrvaveli za našo svobodo. Zraven župne cerkve je bil odkrit krasen spomenik po osnutku g. arhitekta Kregarja. Kiparska dela je izvršil akad. kipar Putrih. Spomenik ima obliko kapelice, v kateri je na marmornih ploščah vklesanih 137 imen padlih faranov. Središče kapelice tvori kip iz belega marmorja, ki predstavlja umirajočega vojaka, ki mu daje angel palmo zmage. Nad kapelico je bronast relief Žalostne Matere božje. Kapelica stoji na vzvišenem prostoru, ki predstavlja grob. Slavnost odkritja se je začela dopoldne ob 9 s sprevodom, v katerem so korakala vsa domača društva z zastavami in velike skupine bojevnikov. Ob 10 je daroval v župni cerkvi sv. mašo za padle bojevnike g. dekan Matija Mrak, ki jc potem tudi blagoslovil spomenik Po sv. maši se je vršilo pred cerkvijo odkritje pod vodstvom g. župnika Pečnika. Odkritju je prisostvoval tudi g. okrajni načelnik Malešič. Bivši vojni kurat g. Janko Cegnar je v ganljivem govoru obujal spomine na trpljenje naših vojakov med svetovno vojno in pojasnil pomen spomenika padlim žrtvam. Govoril je še g. ravnatelj Stoje od Zveze bojevnikov v Ljubljani. Popoldne je bila na istem mestu t'v.nbola, katere čisti dobiček se bo porabil za kritje preostalih stroškov za spomenik, ki je stal skoraj 40.000 din. Naj nam bo spomenik 137 žrtvam glasen opomin, da je vojska strahota, ki se je smejo narodi poslužiti samo tedaj, kadar na miren način ne morejo doseči svojih pravic, kakor je rekel slavnostni govornik g. Cegnar. — Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zavžite zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Josefovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek. Ogl. reg. S. br. 30474/35. taborišče. Zato nam je tudi jasno, da smo našli o njem doslej tako malo sledov. Ko je legija odšla, da bi branila severne donavske pokrajine rimskega imperija, je gotovo bil vodovod tudi v prid civilnemu prebivalstvu. Kakor že omenjeno, so odkrili pred vojno tudi na Zg. Bregu sledove tega vodovoda, predvsem pa v neki rimski vili okrog 15 m svinčenih vodovodnih cevi. Podobne so današnjim (premera znašala približno 5 X 7 cm) (er so podkovaste oblike. Lijakasto razširjeni del spada natančno v lončeni cevovod. Zal so pretežni del teh cevi prodali nekemu kleparju za mal denar. K temu velikemu uspehu lahko čestilamo g. univ. prof. dr. Sariji, ki je tako uspešno rešil eno izmed najzaniotanejših vprašanj starega 1'oeto-vija, namreč rimskega vodovoda in lege poetovi-i onskega taborišča A. S. Stanovanjska politika Ljubjane Ljubljana, 17. oktobra. V najnovejši številki »Kronike« ljubljanskih mest beremo več tehtnih člankov. Zelo važen pa je Članek »Gradbena in stanovanjska statistika mesta Ljubljane«, ki ga je napisal dr. Adolf Vo-delnik. Ta članek navaja podatke za zadnja štiri leta. Sicer smo imeli še poprej statistične podatke od leta 1919 dalje, vendar pa je pregledna statistika sestavljena šele od 1. 1934 dalje. Tako smo imeli 1. 1934 249 novih gradenj, od tega 192 novih zgradb ter 57 prizidav in prezidav. Preračunska vrednost vseh gradbenih del v Ljubljani je bila to leto 20,183.(100 din. V 1. 1935 je število novih gradenj znašalo sicer 256, toda od teh le 166 novih zgradb. Še bolj globoko pa je padla preračunska vrednost, namreč na 15,588.000 din. Nenavaden dvig pa se je pokazal 1. 1966, ko smo imeli 427 novih gra>-denj, od tega 327 novih zgradb. Skupna gradbena vrednost je znašala 45,967.000 din. L. 1937 se je preračunska vrednost nekoliko ustalila. Imeli smo 74 novih gradenj v vrednosti 36,048.000 din. Od teh je bilo novih zgradb 355. Stanovanjskih zgradb smo zgradili leta 1984 49 s skupno 196 stanovanji, 1. 1935 48 s skupno 281 stanovanji, 1. 1986 128 hiš s 513 stanovanji in 1. 1937 128 s 490 stanovanji. Medtem ko so med krizo gradili manjše število stanovanj, toda večja, kar je pomenilo, da so premožni nalagali denar v razkošna poslopja, kakor vile in luksuzna stanovanja, se je razmerje v zadnjem času spremenilo ter grade sedaj več hiš z manjšimi stanovanji, zlasti z družinskimi stanovanji. To je blagoslov sedanjega stanja, ki Hopušča tudi malemu človeku nekoliko udobnosti. Preglejte volilne imenike! Somišljeniki in člani JRZ za šempetrski okraj v Ljubljani, ki stanujejo na Šmartinski cesti, Jenkovi ulici, Groblovčevi ulici. Stara pot. Vrazov trg, Bohoričevi ulici, Zalokarjevi ulici, Ravnihar-jevi ulici, Cegnarjevi ulici, Zaloški cesti, Jegli-čevi in Ftignerjevi ulici, Hrvatskem trgu, Japljevi ulici, Zavrti, naj se zanesljivo udeležijo danes, v torek od 7 dalje v gostilni pri »Majarončku« pregledovanja volilnih imenikov, če so potrebne morebitne reklamacije. Ker je rok za reklamacije kratek, je dolžnost vsakogar, da se sigurno udeleži pregleda volilnih imenikov. — Odbor. Volile! — somišljeniki JRZ trnovskega okraja, Kolezije in Mirja. Drevi od 7 da 9, v sredo in p-'ek lahko pogledate v volilne imenike, ki so na razpolago pri krajevnem tajništvu, ki uraduje v Zadružnem domu Karunova ul. 14 od 7 do pol 9 zvečer. Pozivamo vse, da se zanesljivo prepričajo, če so v volilnem imeniku vpisani odnosno, prav vpisani. Opozarjamo posebno vse one, ki so v zadnjem času dopolnili 21 leto in one, ki so se preselili po 1. jan. 1938 v Trnovo. Rok za rekla- macije je zelo kratek. Krajevna organizacija JRZ v Trnovem. * Vse pristaše JRZ frančiškanskega okraja opozarjamo (v okviru sledečih uglic: Gosposvetska, Cigaletova, Kolodvorska, Kralja Petra trg, Masa-rykova, Miklošičeva, Pražakova, Prečna, Trdinova, Dalmatinova, Dvofakova, Frančiškanska, Kersnikova, Marijin trg, Prešernova, Tavčarjeva, Tyrše-va, do žel. prelaza, Vošnjakova, Beethovnova, Ga-jeva. Gledališka, Puharjeva in Tomanova), da naj nemudoma ugotovijo v volilnem imeniku, ki je na razpolago vsem na Mestnem poglavarstvu, Mestni trg št. 2-11, soba št. 48, če so vpisani. ,V slučaju, da niso, naj se zglase v mestnem tajništvu JRZ, oGsposvetska cesta št. 10-1 s sledečimi dokumenti: krstni list, domovnica, potrdilo policije o enoletnem bivanju v Ljubljani. Poslednja dva dokumenta dobite brezplačno pri Mestnem poglavarstvu (domovinski urad), oziroma na policiji (zglaševalni urad). Za vpis bomo preskrbeli sami. Storite to še tekom tega tedna. Smrt, ker je kadil v postelji Ljubljana, 17. oktobra. Davi na vse zgodaj so bili mestni poklicni reševalci poklicani na Karlavško cesto v hišo št. 16, znano zavetišče osiromašenih starejših ljubljanskih prebivalcev. Tam je stanoval občinski podpiranec Mihael Bartol. Zjutraj je kadil cigareto. Cigareta mu je padla na posteljo ter zanetila slamnico. V sobi je nastal ogenj. Bartol si ni mogel pomagati, ker je bil brez desne roke. Ogenj ga je opekel prav na tistem delu telesa, kjer mu je bila nekoč roka amputirana. Vendar ta opeklina sam na sebi ni bila smrtno nevarna, temveč mnogo bolj strupeni plini, ki sq se pri požaru razvijali in ki so škodovali pljučem in srcu ponesrečenca. Ob 6.41 so reševalci prepeljali ponesrečenca v ljubljansko bolnišnico. Trud zdravnikov pa jc bil brezuspešen, ker je bil stari mqž že toliko oslabel, da zanj ni bilo več pomoči. V popoldanskih urah je Bartol umrl. Za vse ljudi ob vsakem času MOTOHOVA KAVA Vodnikov trg 5 Ul. 25-77 Krekov trg 11 Ul. 23-48 1 Zbiranje oblek, obutve in perila. Mestni socialni urad zbira vsako sredo pred Vodnikovim spomenikom na trgu obleke, obutev, perilo, posteljno in drugo tako blago in ga deli po potrebi revežem. Potreba zimskega časa bo do v ponedeljek 24. t. m. ob 18 v dvorani mineraloškega instituta na unirert/.i. Predaval bo priznani pedagoški strokovnjak univ. prof. v Zagrebu dr. Pavel Vuk Pavlovič o temi »Vzgojiteijevo carstvo«. Vse, ki »r zanimajo za vzgojo, vljudno vabimo. Vstop prost. Sestanki Dekliški krožek Trnovo ima dane« točno ob 8 zvečer svoj redni sestanek. Tovarišice, pridite k zanimivemu zdravstvenemu predavanju, ki ga bo imel g. dr. Osolnik Janko. Na svidenje! Dekliški krožek Ljubljana — mesto ima drevi točno ob 8 redni sestanek v Vzajemni zavarovalnici. Vabljene so tudi nove članice. Trnovsko prosvetno društvo otvori v sredo 19. t. m. svojo iszono 1938/39 ob 8 zvečer v društvenem domu z rednim letnim občnim zborom « podrobnim poročilom s poslovanju društva v pretekli sezoni in načrtom dela za bodoče. Vabimo Maribor bo imel Maribor, 17. oktobra. Volitve se bližajo in prinašajo politično živahnost tudi v Maribor. Vsaka družba razpravlja danes že o volilnih problemih, sestanki se vrstijo eden za drugim, v kavarnah pa vidiš predstavnike raznih skupinic in strančič, kako tesno stikajo glave in rešetajo položaj. Edina JRZ je danes mirna, saj tudi v Mariboru popolnoma obvlada položaj. Zato pa so tem večje zmede pri ostalih, zlasti pri JNS in pri socialistih. Tistim redkim pristašem, ki jim ima JNS še v Mariboru, nikakor ne gredo v račun Kramerjeva pogajanja z Mačkom in Združeno opozicijo ter bi najraje videli, da bi JNS zopet samostojno nastopila. Se slabši je položaj pri socialistih. Njihovo glasilo »Delavska politika« nekam sramežljivo in skrito, v čisto majhni notici sporoča, da se pogaja vodstvo socialistov z Združeno opozicijo in z dr. Mačkom za skupen nastop. Pa tudi ta notičica je povzročila v vrstah njihovih pristašev, zlasti med delavstvom, veliko ogorčenje. Neumevno se jim zdi, da bodo morali v volitve skupaj z Ljotičem in dr. Mačkom, ki ju je oba napadala »Delavska politika« do zadnjega časa z vso ostrino, Ljotiča zaradi njegovega fašizma, Mačka pa kot najhujšega nasprotnika in preganjalca marksistov na Hrvaškem. Socialisti so prepričani, da bodo zaradi Topalovičevega mandata znatno poslabšali svoje pozicije v Sloveniji, predvsem pa v Mariboru. Medtem pa se na mestni občini pripravljajo za tehnično izvedbo volitev. V Mariboru imamo sedaj 9953 volilcev. Število se bo še nekoliko spremenilo, ker prihajajo vsak dan reklamacije. Čeravno se namreč vsako leto volilni imeniki zelo natančno popravijo, nastanejo med letom zaradi fluktuacije prebivalstva velike spremembe, ki jih je treba sedaj popraviti. Kakor pri zadnjih, bo tudi pri teh volitvah v Mariboru 15 volišč. Posebno volišče bo imelo zopet 617 državnih uslužbencev, ki so zaposleni v Mariboru, pa stanujejo zunaj mesta. Zanimivo je, da obvladajo v Mariboru volilni položaj javni nameščenci, ki imajo okrog 5000 glasov. Prav tako pa obvladujejo tudi okolico, tako Pobrežje, Studence in Košake. * m Ali ste v volivnem imeniku? Še dober teden je čas za volivne reklamacije. Prepričajte se, če 6te v volivnem imeniku in na katerem volišču boste volili. Vsa pojasnila dobite pri mestnem konskripcijskem uradu na Slomškovem trgu. m Kaj bo s okroinim sodiščem v Murski Soboti. Izvedeli smo, da je stol sedmorice v Zagrebu predlagal ministrstvu pravde, naj se okrožno sodišče v Murski Soboti ukine ter zopet podredi mariborskemu okrožnemu sodišču. V Murski Soboti so namreč čudne razmere — predsednik sodišča je na dopustu, drugi sodnik je bil vsega skupaj pet ur na sodišču ter ima sedaj bolezenski dopust, tretji sodnik je zelo nevarno bolan v mariborski bolnišnici, celotno sodniško osebje pa obstoji sedaj iz sodnika, preiskovalnega sodnika in drž. pravdnika. m »Zakleti grad* na Ljudskem odru. Agilna igralska družina Ljudskega odra je imela v nedeljo že drugo predstavo v letošnji sezoni. Bila je to premiera romantične igre dr. Remca »Zakleti grad«. Uprizoritev je bila na dostojni višini ter so se vsi nastopajoči potrudili podati dovršeno igro. Le občinstva je bilo bolj malo, kar pa gre gotovo na račun lepe nedelje, ki je izvabila skoraj ves Maribor v naravo. m S sedanjo košaško občinsko upravo se »Slovenski narod« kar ne more sprijaznili. Ob vsaki priliki zato pokaže * vročo željo, da bi se zopet povrnili stari časi s starimi občinskimi upravami, ki so mu še sedaj tako pri srcu, da njihove grehe zvrača na druge. Ker je že večkrat zapisal, da so košaški občani s sedanjo občinsko upravo nezadovoljni, ker ne kaže toliko agilnosti kakor prejšnja, bi gospodom pri Narodu svetovali, naj si ob priliki ogledajo občinske knjige, da bodo videli, koliko dolgov so njegovi prijatelji pri občini zapustili. Zaradi teh 6tarih dolgov je košaška občina v finančnih stiskah, ker mora ves svoj razpoložljivi denar porabiti za plačilo dolgov, ki so jih povzročili nesposobni predniki sedanje obč. uprave. Zato je razumljivo, da občinska uprava ne more pri svojem delu tako uspevati, kakor bi sama želela. Za težave občine so odgovorni Narodovi prijatelji, pa jih naj zato primerno prime. Zaradi svoje znane »resnicoljubnosti« pa tega gotovo ne bo storil. m Skrivnosten obračun. V nedeljo zvečer sta se vračala domov na Pobrežje 37 letni trgovski pomočnik Konzumnega društva Franc Kovačec in njegov prijatelj Jože Brumen. Ko sta prišla pred Kovačecovo stanovanje v Verstovškovi ulici 24, sta nenadoma počila iz teme dva strela. Oba sta zadela Kovačeca, in sicer mu je šla ena krogla skozi stopalo leve noge, druga pa mu prebila uhelj. Oba strela sta padla iz zasede ter sta na-padenca takoj, ko sta bila strela oddana, videla dva neznana moška, ki sta skočila iz teme ter je eden navalil še na Brumna in mu zadal dva udarca z nekim orodjem po glavi. Napadalca sta nato zbežala. Skrivnostno zadevo preiskujejo sedaj orožniki. Baje gre za nek star obračun. m Raport mariborskih gasilcev mestnemu poveljniku. V nedeljo je bila v Mariboru velika vaja za obrambo mesta pred napadom iz zraka. Sodelovali so pri njej tudi mariborski in okoliški gasilci, ki so se nato hkrati udeležili tudi župne vaje mariborske mestne župe. Kot objekti za vajo so služila poslopja železniške delavnice in kurilnice. Po vaji pa so dali gasilci raport mestnemu poveljniku generalu Stanojloviču. Pri raportu je nastopilo 12 čet z 200 člani, 17 motornimi in eno ročno brizgalno ter 17 avtomobili. Poveljnik mesta se je zahvalil gasilcem v izbranih besedah za njihov disciplinirani in vzorni nastop ter je pohvalil njihovo pripravljenost in disciplino. m Smrtna kosa. V bolnišnici sta umrla 56 letni pekovski pomočnik Franc Sedjanič in 31 letni tkalec Jože Siker. Naj počivata v miru! m Staro orožje je nevarno. V Št. Ilju se je ponesrečil 24 letni posestniški 6in Konrad Men-hard. Ob trgatvi je ustrelil iz stare lovske puške, katero mu je razneslo ter mu je desno dlan čisto raztrgalo. Spravili so ga v bolnišnico. m Drutinska ialoigra se je odigrala v Hotinji vasi v nedeljo. 45 letni posestnik Aleksander Rec je prišel domov vinjen, pograbil je v kuhinji dolg nož ter ga je zasadil svoji ženi v levo 6tran prsi. Zgrudila se je nezavestna ter so jo potem mariborski reševalci prepeljali v bolnišnico. m Oieta je pretepel. Pred okrožnim sodiščem se je zagovarjal včeraj 34 letni zidar Ignac Mur-šec iz Zg. Dupleka, ker je težko poškodoval svojega očeta. Obtoženčevi starši so prepustili sinu majhno pose6tvece, nakar se je sin oženil. Ko je vse člane društva in odsekov, da se občnega zbora zanesljivo udeleže vsi polnoštevilno. Lekarne Nočno slnžbn Imajo lekarne: dr Kmet, Tyr-ševa cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenhurgova ulica 7. 10.000 volivcev prišla žena v hišo, 60 nastali prepiri med starima in mladima, ki so končno dovedli do dejanskega obračuna med očetom in sinom. Dne 16. julija je prišel sin vinjen domov, ker pa mu je oče očital, da se preveč zadolžuje, je zgrabil za motiko ter je zadal staremu možu štiri hude udarce po roki in rami. Zlomil mu je kosti na obeh rokah. Mur-šec je bil obsojen na štiri mesece strogega zapora, pogojno na dve leti. m članom združenja diplomiranih tehnikov. Umrl je na član g. Jože Vlah. Pogreb nepozabnega tovariša bo danes 18. t. m. ob 15 izpred mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobreju. Vse člane vabimo, da se pogreba polnoštevilno udeleže. Mariborski poverjenik. m Pojasnjena tatvina. V prenočišču Zagata je prenočeval neki Matija Vujičič. Naslednjega jutra je prijavil policiji, da je bil okraden, in sicer da mu je zmanjkalo 2900 din in prometna knjižica. Ko pa je sobarica pospravljala posteljo, je našla med blazinami pogrešan denar in dokumente. Mož je očividno zvečer shranil denar pod blazino, zjutraj pa je nanj pozabil ter je mislil, da ga je izgubil. m Tragično je umrl v soboto zvečer v Žero-vincih pri Ljutomeru g. Jože Vlah, tehnični uradnik Mestnih podjetij v Mariboru. V Mariboru je slovel kot izboren pevec in je nastopal pri raznih koncertnih prireditvah kot solist, nekajkr.it pa je nastopil tudi v gledališču. Naj v miru počiva! Sorodnikom naše sožaljel m Z lato damsko zapestno uro je našla v Gosposki ulici frizerka Albina Gergič. Oddala jo je policiji. Gledališče Torek, 18. oktobra, ob 20: »Hudičev učenec.« Red C. Sreda, 19. oktobra: Zaprto. Četrtek, 20. oktobra, ob 20: »Pokojnik.« Red A. Celje c Osebna vest. Imenovan je za primarija v bolninici za duševne in živčne bolezni g. dr. Pe-stotnik Franc, dosedanji primarij v duševni bolnišnici v Celju. c Redna telovadba za članice bo vsako sredo od 6 do pol 8, za mladenke ob petkih od 3 do pol 5 v Orlovskem domu. c V spomin na 20 letnico Cankarjeve smrti bodo uprizorili dijaki Ferialne zveze s klasične gimnazije v Mariboru v soboto ob pol 9 zvečer v mestnem gledališču v Celju »Lepo Vidu«. c Podporno društvo za uboge učence na drž. realni gimnaziji v Celju je pred dnevi polagalo račun 6vojega dela. Iz poročil posameznih odbornikov je bila razvidno požrtvovalno delo društva, ki je nudilo ubogim dijakom denarno in materialno podporo. Ob začetku letošnjega šolskega leta je društvo izposodilo 553 dijakom in dijakinjam 1.767 knjig. Knjige se v zadnjih letih zelo hitro menjavajo, število revnih dijakov na zavodu pa se vedno veča, zato ima društvo precejšne izdatke z nakupom novih knjig. Leto« je društvo nabavilo 365 novih knjig, kar je pri sedanjih visokih cenah zelo velik izdatek. Društvo ima sicer nekaj podpornikov, a prispevki ne dopuščajo, da bi društvo moglo ustreči vsem ubogim dijakom. Te dni je društvo razposlalo prošnje za podporo in apelira na vso javnost, da se odzove vsaj z malenkostnimi prispevki. Vsak dar je namenjen naši slovenski mladini. c Družinska strelska tekma v Štorah. V nedeljo je bila v Štorah družinska strelska tekma Strelskih družin Celje, Štore in Planina. Doseženi so bili sledeči rezultati: malokalibrska tarča: Zor-nik (Celje) 57, Josek (Celje) 56, Mlakar (Štore) 56, Vrečar (Š) 53, Kunej (Š.) 52; nato je bila družinska tekma za člane Strelske družine v Štorah: Verovnik 120, Gobec 91, Kunej 87, Mlakar 84, Kompolšek Ivan 83. Vsak član je streljal petkrat leže, petkrat kleče in petkrat stoje. Nato je bila splošna tekma: Blumer (C.) 124, Joisek (C.) 118, Aman (C.) 107, Kunej (Š.) 107, Rauter (Planina) 104. c Popravek. Pred dnevi smo poročali o avtomobilski nesreči blizu Majdičeve kapele, kjer je neki avtomobilist povozil mladega fanta iz Trno-velj. Resnici na ljubo poročamo, da ni povozil dečka Sodinov tovorni avtomobil iz Trnovelj, ampak neki tovorni avtomobil iz Trbovelj. t Lazič Vilma. Včeraj popoldne so položili k večnemu počitku Celjanom priljubljeno vdovo in hišno posestnico na Glavnem trgu Lazič Vilmo. Naj v miru počiva, svojcem pa izrekamo naše iskreno sožaljel c Hudi kolesarski nesreči sta se zgodili v nedeljo popoldne v Zlati vasi pri Zidanem moistu. Ko se je peljal 24 letni sin posestnika Zveglič Franc iz Lužanja pri Sevnici s kolesom skozi Zlato vas, je tako nesrečno padel s kolesa, da je dobil težke poškodbe na glavi. Istega dne se je nevarna poškodoval pri padcu s kolesa 48 letni Strahovnik Jože iz Lipja pri Št. Janžu pri Velenju. Dobil je težke poškodbe na glavi, obeh rokah in obeh nogah, Oba se zdravita v celjski bolnišnici. c Steklenico so mu razbili na glavi. V nedeljo popoldne je bila v Škotfji vasi pri Celju vinska trgatev, ki je trajala do ponedeljka zjutraj. Nekateri so »obirali« še v ponedeljek ob pol 8 zjutraj. Pri »obiranju« pa je prišlo do precejšnega pretepa, dokler niso vinjeni »obiralci« pretepli 23 letnega Smodiča Franca in na njegovi glavi razbili steklenico. Razbili pa so mu tudi precej glavo, da so Smodiča morali z reševalnim avtomobilom pripeljati v celjsko bolnišnica. c Glasbena Matica v Celju. Redni letni občni zbor ba v četrtek, 27. oktobra ob 8 zvečer v prostorih Glasbene Matice. Vabimo starše ali njihove namestnike. c »Buren občni zbor Sokola Celje-Matica.« Na tisto poročilo, priobčeno dne 12. 10. 1938 smo dobili tale popravek: Ni res, da je pričel ob 8. uri starosta dr. Milko Hrašovec z občnim zborom, katerega pa je zaradi prisotnosti 10 članov prekinil za pol ure, temveč je res, da je starosta otvoril občni zbor ob 8,15 v prisotnosti 140 članov in članic in občnega zbora ni prekinil za pol ure. Ni res, da je starosta Celjske So-kolske župe g. Jože Smertnik poudarjal načela Sokolske organizacije, ki si je že ob svoji ustanovitvi stavila za nalogo likvidacijo Slovenstva, Hrvatstva in Srbstva, temveč je res, da tega ni poudarjal in je poudarjal le, da je jugoslovansko Sokolstvo likvidiralo slovensko, hrvatsko in srbsko Sokolstvo in se združilo v enotno jugoslovansko Sokolsko organizacijo. Ni res, da ste nastopili na občnem zboru 7. skupini, skupina starejših Sokolov in skupina mlajših, po večini zvestih pristašev zbora, članov nekdanje proslule OJNS v Celju, res pa je, da je bila voljena soglasno enotna uprava z izjemo načelnice, 1. podnačelnice in 2. podnačelnice. Ni res, da se je predlogu prednjačkega zbora uprlo starejše članstvo, kateremu se je pridružilo tudi nekaj članic, pač pa je ros, da se je vršilo načelno glasovanje o predlogu ^ prednjačkega zbora, s katerim glede navedenih 3 funkcionark večina zbora ni soglašala. Sokolsko društvo Celje-Matica. Licitacije na več krajih Že ponovno smo v našem listu kritizirali dejstva, da se že nekaj časa sem razpisujejo licitacije za dela na slovenskih cestah v Belgradu. Neuspehi prvih licitacij so pokazali, du ie le potrebno dati našim domačim podjetnikom več možnosti, da se udeleže licitacij. Zdaj je tudi gradbeno ministrstvo samo uvidelo škodljivost te prakse, ki zavlačuje važna cestna in druga dela. Iz Belgrada namreč poroča agencija Jugoslovanski kurir, da je izdal gradbeni minister obenem s finančnim odlokom, po katerem so lahko licitacije za dela iz štiri milijarduega posojila za javna dela in narodno obrambo istočasno na več krajih. Tako bodo licitacije lahko istočasno pri gradbenem ministrstvu v Belgradu in pri banskih upravah n. pr. v Ljubljani ali Zagrebu. Tudi elaborati bodo banskim upravam dostavljeni istočasno z razpisom licitacij, odn. onim uradom, kjer naj bi bile licitacije Ponudbe bodo nato prenesene ali po kurirju ali po ekspresni poti v ministrstvo v Belgrad, kjer bodo vzete v oceno istočasno vse ponudbo. Licitacija bo uspela teduj, če bo skupno izročenih toliko ponudb, kolikor jih predpisuje zakon o državnem računovodstvu. Jugoslovanski kurir pripominja, da je ta odlok bil izdan zaradi pritožb, da se licitacije koncentrirajo v Belgradu. Ministrstvo bo zdaj lahko uspešno kontroliralo cene, pa bo tudi šlo tako na roko onim tvrdkam, ki nimajo stalnega zastopnika v Belgradu. Hidrotehnična dela. V gradbenem ministrstvu je izdelan načrt za hidrotehnična dela v prihodnjih šestih letih. Krediti za ta dela bodo šli iz 4 milijardnega posojila, meliroacijskega sklada itd. Iz posojila je odrejenih v ta namen 225 milij. din, iz melioracijskega sklada 181 milij. din, od drugod pa 68 milij. din. Krediti so že razdeljeni na banovnie, največje kredite so dobile: zetslka, savska in vardarska bano- Vprašanje cen bencin* Z ozirom na notico o podraženju cen bencina, ki je izšla v »Slovencu« v nedeljo 16. t. m.. sporoča sekcija prodajalcev bencina pri Združenju trgovcev v Ljubljani še tole: Po odredbi finančnega ministrstva je predpisana nadrobna cena za prodajo bencina v vsej državi enotno. Odredba določa za uvoznike-produ-cente bonifikacijo v tej obliki, da imajo znizano uvozno carino na surovine, da plačajo okrog 20 odstotkov na kilogram uvoženega blaga. Ta ugodnost pa je vezana le za tiste uvoznike, odnosno producente, ki imajo predpisane zaloge in lastne rafinerije. To prednost lahko uživajo le kartelne družbe, ker druge tvrdke po svojih ureditvah in obsegu ne odgovarjajo zahtevam predpisov finančnega ministra. Toda to prednost uživajo kartelne družbe tudi na vse naftine proizvode, ne samo na bencin, dasi so vezane le za ceno na bencin. S tem so izločene male rafinerije in trgovi-uvozniki kot konkurenti. Po par mesecih je pričel kartel že s povišanjem in sicer najprej trgovcem na drobno, ki po gornji uredbi niso zaščiteni ter so tako na milost in nemilost izročeni kartelu. Kartel se je zavaroval proti morebitnemu odporu trgovcev, da ne bi točil bencina na svoj račun v tej obliki, da je postavil pumpe pod imenom raznih društev, a toči bencin sam. Petrolejske družbe so medtem detajlnim trgovcem cene bencina že povišale, prodajna cena pa je morala ostati še vedno ista. Napoveduje se pa povišek cen bencina tudi v nadrobni prodaji, kakor je razvidno iz nedeljskega članka, kar seveda pomeni tudi povišek za trgovca-detajlista, tako da postaja povsem negotovo, če bodo mogli trgovci, ako se uresničijo napovedi kartela, sploh še prodajati bencin na drobno, ker že pri sedanjem zaslužku ne morejo kriti režijskih stroškov. Ce se torej upoštevajo prednosti velikih petrolejskih družb, katere so zaščitene s carino pred vsako konkurenco in so zavarovane cene avtomobilistom-po-trošnikom z zakonom, je nujno potrebno, da se zaščiti tudi minimalni potrebni zaslužek prodajalcev bencina na drobno, kakor je to na primer v Nemčiji. Na tem mora biti zainteresirano predvsem naše mesto, ki ne sme dopustiti, da preide 6e nadrobna prodaja v roke kartelov, kajti prodajalci so davkoplačevalci in domači ljudje, dočim so ve-lepetrolejske družbe v rokah inozemcev, odnosno njihovega kapitala. Belgrajske banke v letu 1937 Po podatkih g. Vladimirja Rosenberga v bel-grajskem tedniku »Privredni pregled« se je lani glavnica belgrajskih bank zmanjšala za 11.7 na 1.303.9 milijonov din. V tem številu sta všteti tudi dve privilegirani banki, 3 podružnice inozemskih bank ter 5 bank v Pančevu in Zemunu. Belgrajskih bank v ožjem smislu je 63, od katerih je 13 pod zaščito. Bilančna vsota je padla od 1936 na 1937 od 4.355.0 na 4,114.2 milij. din in sicer predvsem pri privilegiranih bankah ter podružnicah inozemskih bank. Gospodarstvo v sudetsko-nemških pokrajinah Marka v novem ozemlju. Iz Berlina poročajo, da bo potegnjena na zasedenem ozemlju češka krona do 31. oktobra 1938. Izjeme tvorijo le bankovci po 10, 20 in 50 kron ter drobiž, ki ostanejo še za kratko prehodno dobo plačilno sredstvo. Zamenjava bankovcev se že vrši pri podružnicah Reichsbanke po tečaju 12 pfenigov za 100 kron. Po 31. oktobru bodo ti bankovci zamenjani po berlinskem deviznem tečaju, ki znaša 8.6 pfeniga za 100 čeških kron. Nadalje se morajo vse terjatve ir. dolgovi pretvoriti iz kron v marke. Plačilni promet med sudetskim ozemljem in Češkoslovaško ureja poseben urad »Kursausgleichstelle«. Vendar tehnične podrobnosti o delovanju novega urada še niso znane. Reichsbanka v sudetskonemškem ozemlju. Reichsbank je odprla v ponedeljek, dne 17. t. ni., svoje podružnice v najvažnejših tamošnjih krajih, skupno 13 po številu. Promet s temi podružnicami se je že začel, vendar pa se morajo upoštevati nemški devizni predpisi. Prevzem bank. Na sudetskonemškem ozemlju so imele praške velike banke 99 podružnic, od tega Zivnostenska 4 (skupno je imela Zivnosten-ska banka v vsej Češkoslovaški 23 podružnic), Češka Union banka 23 (34), Češka eskontna banka in kreditni zavod 27 (33), Anglo-češkoslovaska in praška kreditna banka 25 (50), Banka za trgovino in industrijo 9 (16) in Češka industrialna banka 11 (48) podružnic. Iz tega se vidi, koliko so imele praške banke podružnic v tem ozemlju. Zlasti je imela veliko podružnic Češka Union banka, nadalje Češka eskontna banka in kreditni zavod ter Angločeškoslovaška in praška kreditna banka. Vse te banke so bile ustanovljene z nemškim kapitalom in so zbirale nadalje kapital v pretežno nemških krajih. Šele po vojni so bile te banke nacionalizirane. Vse podružnice in posle čeških bank prevzamejo rajhovske banke. Prevzele bodo te posle po enotnem načrtu, katerega potrdijo tudi uradna mesta. Tako je pričakovati v kratkem tudi ureditve tega vprašanja. Pivovarstvo v Rudctskonemškcm ozemlju. Na tem ozemlju se je nahajalo leta 1936 120 pivovarn z letno produkcijo 2.3 milij. hI. Upoštevati je treba, da je imela vsa Češkoslovaška pred novo razmejitvijo 403 pivovarne s produkcijo 7.75 milij. hI, tako da odpade na sudetskonemško ozemlje in tamošnjo pivovarsko industrijo okoli 30% vseh pivovarn in produkcije piva. Domače vesti Trgovci pri predsedniku vlade. Pretekli teden je predsednik vlade in zunanji minister g. dr. Stojadinovič sprejel zastopnike Osrednjega predstavništva zvez trgovskih združenj iz vse države, na čelu z g. Nedeljkom Savičem. G. Savič ga je posebej opozoril na delo tujcev v našem gospodarstvu Predsednik vlade g. dr. Stojadinovič je dal lepa pojasnila navzočim glede carinske unije z Bolgarijo, nato jim obrazložil smernice in delo naše zunanje politike. Glede rešitve številnih vprašanj je bilo obojestransko ugotovljeno, da se mora sedaj njih rešitev do konca volitev v narodno skupščino odložiti. Železniški valutni tečaji.' Od 15. oktobra dalje veljajo na naših železnicah naslednji tečaji za tuje valute: holandski goldinar 24, nemška marka 17.75, švicarski frank 10.10, zlat frank 14.50, madžarski pengo 12.85, poljski zlat 8.32, italijanska lira 2.35, francoski frank 1.22, češkoslovaška krona 1.53, belgijski frank 1.50, bolgarski lev 0.52, romunski lej 0.34 in grška drahma 0.41 din. Tvrdka Jelšingrad. Kot smo že poročali, je bila najnižji ponudnik za gradbo železniške proge Črnomelj—Vrbovsko tako za prvo kot za 5 delnico (prva delnica je na slovenski strani, peta na hrvatski) tvrdka Jelšingrad v Šmarju p^i Jelšah. — Družba Jelšingrad, za gradbena podjetja, lesno industrijo in rude je bila ustanovljena L 1924, v trgovinski register pa vpisana dne 8. aprila 1925. Prvotni poslovodji sta bila dva zagrebška in-dustrijca, kasneje je bila veliko izprememb v imenih poslovodij, dokler v zadnjih letih nt prešla družba v roke, ki še sedaj upravljajo družbo. Poslovodja družbe je ing. Cais Viktor, podjetnik v Belgradu, Miloša Velikega 74, ravnatelj družbe je ing. Miodrag Živkovič, kolektivno prokuro pa imajo Kos Hubert, ravnatelj v Banjaluki, ing. Mla-den Jokič, inženir v Trenkovcu, in Cais Viktor mi., zasebnik v Šmarju pri Jelšah. Nova delniška družba. Trgovinsko ministrstvo je odobrilo osnovanje delniške družbe Županica v Belgradu z glavnico 4 milij. din, ki je razdeljena v 8000 delnic po 500 din imenske vrednosti. Pri vpisu se plača 1 milij. din ali 25%. Vpis delnic 24. oktobra, predhodni občni zbor delničarjev 29. oktobra. . inozemske vesti > Obtok bankovcev v Češkoslovaški je po poro čilu Češkoslovaške Narodne banke padel v dobi od 1. do 7. oktobra 1938 za 336.5 na 7.778.5 milj kron. Istočasno so se povečale naložbe na žiru pri banki za 423 na 857 milij. kron Izboljšanje po ložaja se vidi tudi v dejstvu, da so se zmanjšala menična posojila banke za 115 na 4.312 milij. kron. V lombardu so posojila narasla le za 26 na 1.579 milij. kron. Zlati zaklad banke je ostal ne izpremenjen na 2.323 milij. kron. Češki hmeljski trg. Ker so Nemci zasedli Ža-tec, dosedanje središče češkega hmeljarstva, se je češka sekcija hmeljarske zveze preselila iz Zatca v Louny in je že začela izdajati svoja poročila o hnieljskem trgu. Trgovina z hmeljem je na češkem ozemlju že oživela in se mnogo kupuje tako za izvoz kot za domačo porabo. Cene znašajo 800 do 1000 kron za 50 kg. Z ozirom na majhne zaloge žateškega hmelja se drže producenti rezervirano. Elektrifikacija železnic v Italiji. Prometno ministrstvo objavlja, da so bile v zadnjih 20 mesecih elektrificiraue naslednje proge na zvezi Milan— Bologna—Ancona in Rim—Livorno: Bologna—Ri-mini (29. septembra), Rimini—Ancona (10. oktobra), Livorno—Grosseto (20. septembra), Grosse-to—Civita vecchia (1. oktobra) in Civita vecchia— Rim (11. oktobra). Tako je bilo v manj kot 20 mesecih (dela so se začela v februarju 1937) elek-trificiranih in danih v obrat 739 km železniških prog. Dotok zlata v USA. Po statistiki zakladnega ministrstva je znašal uvoz zlata v severnoameriške Zedinjene države v mesecu septembru 625 milijonov dolarjev, dočim je znašal avgusta eamo 118 in julija 54 milijonov dolarjev. Tako znaša sedaj zlati zaklad severnoameriških Zedinjenih držav 13.869 milijonov dolarjev, kar je gotovo rekordna številka. Vrednostni papirji Ljubljana. Drž. papirji. 7% investicijsko posojilo 98—99, agrarji 59—61, vojna šk. promptna 409—471, begi. obveznice 90—92, dalmat. agrnr-i 88-89, 8% Bler. |»s. 98—100, 7% Bler. poso-ilo 91—93, 7% pos. Drž. hip. banke 98—100, 7% stab. pos. 96 donarč — Delnice: Narodna banka 7.300-7.400, Trboveljska 190 bi. Zagreb. Dri papirji: 7% invest. posojilo 98.50—99.50, agrarji 61 blago, vojna škoda promptna 465—469, begi. obveznice 90 blago, dalmatinski agrarji 89 blago, 4% sev. agrarji 57—58, 8% Blerovo posojilo 99 blago, 7% Bler. pos. 91.50 blago. De 1 n i c e : Priv. agr. banka 255 blago. Trboveljska 190 blago. Narodna šumska 20 blago, Gutmann 50—60, Isis 25 denar, Osješka livarna 160 den, Dubrovačka 320 den., Jadranska plovba 350 den. Belgrad. Drž. papirji: vojna škoda pr. 470-471 (471 470), begi. obv. 89.75—90 (89.50), dalm. agrarji 89—89.50 (89.25, 89), 8% Bler. posojilo 97.50 den., 7% Bler. pos. 91—92.25, 7% posojilo Drž. hip. banke 101.50 bi. —Delnice: Privilegirana agrarna banka 223—225 (227, 222). Žitni trg Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Promet srednji. Hmelj X. uraduo poročilo Banovinske hmeljske komisije Dravske banovine: Žalec, 17. oktobra. Živahno zanimanje in povpraševanje za naš letošnji pridelek jo trajalo tudi v preteklem tednu nespremenjeno dalje in je ponovno prišlo do večjih zaključkov. Cene so se nadalje učvrstile ter se je za boljše in najboljše blago splošno plačevalo 30—31 din za kg, izjemoma pa tudi že nekaj več. Sicer pa so se zaloge v prvi roki že zelo skrčile in bodo znašale le še nekaj sto stotov. Živina Sejem plemenske živine v Mengšu dne 15. oktobra 1938. Na sejem je bilo pripeljanih 28 plemenskih bikov v starosti od enega do dveh let. Ocenjevalna komisija jih je ocenila in določila po sledečih cenah: Odlično I. vrste kg žive teže 10 din, prav dobre I. vrsto kg žive teže 9—10 din, II. vrste kg po 7.50—9, III. vrste 6—7.50 din. Za prvovrstne živali je bilo živahno zanimanje in so I jih pokupile živinorejske zadruge. Od lanskega sejma se je pokazal razveseljiv napredek tako v kvaliteti živali in v zanimanju živinorejcev. Spoti Ljubljanski športni javnosti Borza Denar Dne 17. oktobra. V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizspremenjen: v Ljubljani in Zagrebu na 237.20—238.80. Nemški čeki v Ljubljani so popustili na 13.73—13.93, v Zagrebu na 13.70—13.90, v Belgradu na 13.91. Nadalje so v Zagrebu beležili za konec oktobra in sredo novembra 13.73 do 13.93. Grški boni so beležili v Zagrebu 35.40 do 36.(0, v Belgradu 35.47—36.17. Devizni promet je zmašal v Belgradu 6 milij. 19.000 din, efektni pa 1,478.000 din. Ljubljana — Tečaji s primom. Amsterdam 100 h. gold..... 2396.60-2411.26 Berlin 100 mark • ,.... 1762.53-1776.40 Bruselj 100 belg...... 744.20- 749.27 Curih 100 frankov...... 996.45—1003.52 London 1 funt....... 208.15- 210.21 Newyork 100 dolarjev .... 4369.75—4406.07 Pariz 100 frankov ...... 116.26— 117.70 Praga 100 kron.......151.19— 152.29 Trst 100 lir........ 230.45— 288.53 Curih. Belgrad 10, Pariz 11.71, London 20.93, Ncwyork 441.50, Bruselj 74.60, Milan 23.225, Amsterdam 240.35, Berlin 177.—, Stockholm 107.825, Oslo 105.175, Kopenhagen 93.425, Praga 15.15, Varšava 83.—, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Carigrad 3 50, Bukarešta 3.25. Halsinefors 9.24, Buenos-Aires 110.375. Na kritike v časopisih, kakor tudi na razna vprašanja članstva o vzrokih postavljanja mladih igralcev v moštvo, se je odbor SK Ljubljane odločil, da pojasni javnosti svoje stališče. ' Delovni odbor kluba se je trudil in poskušal na vse načine, da bi zvišal redne mesečne dohodke kluba, ki naj bi zadostovali za skromno vzdrževanje moštva, kakor je to pri vseh ostalih ligaških klubih. Ker ta podvig ni uspel med občinstvom, je bila nujna posledica, da smo izgubili one igralce, ki so bili odvisni od mesečnih honorarjev. Iz istih razlogov nismo mogli najeti dobrih igralcev ijs drugih naših nogometnih središč, še manj pa najeti drago plačanega trenerja, ki bi zlasti v današnjih razmerah mogel kar najbolj koristiti. Priznamo, da je še nekaj sposobnih starih in mladih igralcev, ki jih zadnje čase ni videti v li-gaški enajstorici. To pa zaradi tega, ker jih služba ali šola ovira, da bi redno trenirali. Postavljanje takih igralcev v moštvo, ki niso trenirali, 6e ni obneslo, ker se jO s tem rušila disciplina in navajali ostali, da niso trenirali. To je eden glavnih vzrokov, da ni mogla Ljubljana v teku , dveh let napredovati. , , i Kako bi mpgla Ljubljana kdaj igrati kako vlogo, če bi prihajala od določene, en.ajstorice kvečjemu polovica igralcev na trening, ali pa če ne bi trije, štirje od teh mogli potovati, ker jim to služba, šola ali starši ne dovolijo! Odbor kluba je prišel mogoče malo pozno do spoznanja, da se mora zavedati resničnosti, v kateri klub živi. S sklepom, ki ga je odbor izglasoval: »Igralec, ki nima časa ali volje za redne treninge in javne nastope, ne more priti v poštev za ligine nastope«, je hotel uvesti disciplino in delo med aktivne nogometaše. , ,! Za ligine nastope so torej izbrani igralci, ki jim i zaradi njihove telesne koncUcije, znanja, volje, in ljubezni do.kluba in nogometa pripada bodočnost. Pribiti je treba, da vodstvo kluba ne more postaviti ha teren bolnih ali poškodovanih igralcev, ki jih je to leto proti pričakovanju veliko. Po športnem svetu Nov jugoslov. rekord v skoku v daljavo 7.01 m. V Somboru je bil v nedeljo velik lahkoatletski miting, na katerem so sodelovali najboljši atleti iz Belgrada, Subotice in Sombora. Ob tej priliki je postavil atlet Lenert od BSK-a nov jugostov. rekord s skokom 7.01 m. Stevanovič (Jugoslavija) je pretekel 100 tn v času i0.9 sek., Galician (Rus) je skočil v višino 1.65 m, 200 m je pretekel Kling (BSK) v 22.4 sek. ter izenačil jugoslov. rekord. Za 400 m je isti porabil 56.6 sek. 3,200.000 . frankov sa francoske olimpijce. Francoski olimpijski odbor je zahteval od pristojnega ministrstva 3,200.000 frankov za stroške, opremo in pripravo francoske olimpijske ekipe, ki nastopi na olimpiadi v Helsinki. Francoski oliitipijski zastopniki potrebujejo za priprave dva milijona frankov, za same stroške za udeležbo na olimpiadi pa 1,300.000 frankov. Za osnovo so vzeli stroške za ekspedicijo na berlinski olimpiadi. Na balkanskih strelskih tekmah je zmagala Grčija. ' Iz Sofije javljajo, da je v medbalkanskih strelskih tekmah zmagala Grčija z dvema točkama naskoka pred Bolgarsko ter si je za to leto osvojila balkanski pokal. Končni rezultati tekem je sledeč: 1. Grčija, 2. Bolgarija, 3. Romunija. Florjanova je premagala. Kovačevo 6:2, 1:6, 7:5. V Zagrebu sta se spoprijeli v tenis-igri gdč. Florjanova in Kovačeva za rang-listo naših najboljših tenis igralk. Zanimanje za to srečanje je bilo neobičajno veliko. Gdč Florjanova je zasluženo premagala svojo nasprotnico Kovačevo, ki je sicer v dobri fizični kondiciji, toda igra preveč enostransko in šablonsko, medtem ko je Florjanova pokazala raznovrstno igro in so ugajali zlasti njeni ostri in kratki udarci. Nov holandski svetovni rekord. Francoska dirkača gg. Mišar in Sajo sta postavila nov svetovni rekord na 500 m, katero progo sta prevozila v času 34 sekund in štiri petine. Prejšni rekord je bil dosežen v 35 sekundah. Egiptovski teikoatleli pri svetovnih rekordih. Egiptovski težkoatleti, ki se že pripravljajo na Dunaju za svetovno prvenstvo, so že pri treningu dosegli fantastične uspehe. V izvrstni formi se nahaja Touny (srednja kategorija) in 19 letni Shams v lahki kategoriji. Touny je z izredno lahkoto ponovil svoja rekorda v obojeročnem tez-nem dvigu s 117 kg in 120 kg v obojeročnem potegu. Mladi Shams pa je prišel v obojeročnem potegu na 110 kg (manjka samo 1 kg do svetovnega rekorda) in je s 145 kg v obojeročnem sunku dosegel skoraj svojo svetovno rekordno znamko. Njuni uspehi so že zato toliko vredni, ker sta vse poskuse napravila samo po trikrat. Gajer prestopi k marsejskemu Olimpic-u? • Po poročilu pariških listov bi imol oditi odlični mednarodni igralec in centcrhalf zagrebškega Ilaška, Ivica Gajer, v prvovrsten francoski klub prve profesionalno divizije, k marsejskemu Olimpicu. Dogovor v tem pogledu Eno moramo poudariti: Nikakor ni športno ono postopanje enega dela našega občinstva, ki jemlje mladim idealistom voljo in veselje, ko jih na igrišču zbada in zasmehuje in celo zasramuje s prostaškimi izrazi. Ta del občinstva bi moral vedeti, da se od danes na jutri ne ustvarja veliko moštvo t Vsak mlad igralec mora preiti razne razvojne dobe. Lep primer naj bi jim bil srednji krilec Pupo, ka je bil svoj čas tarča vsem nergačem, čim se je prikazal na igrišče. Kaj vse je moralo tehnično vodstvo kluba preslišati zaradi tega igralca! In če bi vodstvo popustilo zaradi teh nergačev, bi danes tisti nezadovoljneži no mogli Uživati v igri, ki jo predvaja ravno ta igralec. Da, tudi ni mogoče, da bi so ta kriza — ce smatramo kot tako današnje stanje liginega moštva — hitreje in na drug način prebrodila, kajti najvažnejše vprašanje pri vsem je denarno vprašanje. Zlasti še danes, ko so prišli v ligo trije novi klubi, ki si bodo pridobili dovolj rutine in ker bodo spopolnili svoja moštva. S čim? Denarno vprašanje je mnogo bolj zadovoljivo kot pri našem klubu. Mosta Varaždin, Zemun in Skoplje so manjša ali pa ubožnejša kot Ljubljana in vendar so klubska denarna sredstva močnejša kot ljubljanska. Kje je temu vzrok? Gotovo ne v Delovnem odboru! Vsak si ga sam lahko razloži. Če pa kdo misli, da se da naš nogomet dvigniti brez velikih denarnih izdatkov na kakšen drug način kot na ta, ki si ga je izbral Delovni odbor kluba, potem je vsakemu dano, da_ prevzame to stvar v svoje roke in da poskusi srečo. Vsi naj bodo prepričani, ki hočejo to, da jim bo odbor od srca hvaležen in da jim bo ravno tako iz srca rad prepustil te odborniške dolžnosti. Sami bodo veseli in se veselili z vsenii, če bo mogoče komu pripeljati klub na ono višino, katero vsi želimo. Potem bomo lithko rekli: SK Ljubljana gre nasproti volikigi uspehom športnega udejstvovanja v korist ln 'zadovoljstvo fei- potrditev slovenske športne zmožuosti. — Delovni odbor SK Ljubljane. naj bi bil že skoraj zaključen in so poudarja, da pride Gajer tja kot amater in da je pravi cilj njegovega prihoda v Francijo nadaljevanje študija. Vest o ivici Cajerju pa no bo držala, kajti on je vezan igrati za Ilašk s podpisan o pogodbo in službo v zagrebški občini. Vendar pravijo Zagrebčani, da gre v tem primeru za njegovega brata Zvonika, ki je bil te dni v Marše ju. Ivica namreč nima pojma o kakih pregovorili /. mansejskim Olimpic-om. Ni pa izključeno, da je njegov starejši brat Zvonko, bivši igralec Gradja.ns.kega, Ilaška in Hajduka na račun svojega brata kaj ukrepal Seveda pa je drugo vprašanje, če bo Olimpic vzel Zvonko-*a namesto Ivice. Državne lovske strelske tekme v Mariboru Krasen uspeh Mariborčana Roberta Vukmaniča. Maribor, 17. oktobra. Ob priliki vsedržavnega kongresa lovskih društev v Mariboru so se vršile v soboto in včeraj tudi vsedržavne tekme v lovskem streljanju na strelišču v Radvanju. Za te tekme je vladalo med strelci veliko zanimanje ter je nastopalo na njih 16 najboljših strelskih tekmovalcev iz vse države, med njimi tudi mnogi taki, ki uživajo mednaroden sloves. Tekme pa so zanimale tudi občinstvo ter se jo zbralo zlasti v nedeljo popoldne na radvanjskem strelišču več sto ljudi, ki so z vso napetostjo zasledovali ogorčeno borbo strelcev v tekmi na letečo glinaste golobe. Tehnični rezultati tekmovanja so bili sledeči: I. Izginjajoči srnjak: 1. Vukmanič Robert 18, 2.kapetan tilišič 16, 3. dr. Viktor Gerek 15, 4. Drnovšek Marko 14, 5. Sprager Alojz 14, 6. Anton Gorup 12. II. Bežeča svinja: 1. dr. Viktor Gerek 15, 2. Sprager Alojz 14, 3. Janežič Rudolf 12, 4. Gorup Anton 10, 5. Janežič Teo 7, kap. Glišič 7. III. serija 10 glinastih golobov: 1. kapetan Glišič 7, 2. Drnovšek Marko 3. IV. serija 10 bežečih zajcev: 1. Vukmanič Robert 8, 2. Spranger Alojz 8, 3. Janežič Teo 8, 4. Gorup Anton 7, 5. Janežič Rudolf 7, 6. dr. Viktor Gerek 5. V. Serija 50 golobov: 1. Vukmanič Robert 49, 2. Janežič Rudolf 46, 3. grof Bombeles 46, 4. Janežič Teo 43, 5. dr. Gerek 43, 6. Ivkovič Lj. 42. Vzporedno z državnim prvenstvom so se vršile tudi tekme mariborskih strelcev za prvenstvo Maribora in za prehodni pokal mariborsko mestne občine. Ze tretjič si je osvojil ta pokal Robert Vukmanič. Vukmanič je poleg pokala prejel tudi častno nagrado Osrednje zveze lovskih organizacij kot najboljši strelec vseh disciplin. 116 točk si je v prvenstvu Maribora osvojil Rudolf Janežič 136 Teo Janežič in 94 kap. Glišič. Razpis zaklju&ne medklubskn kolesarsko dirko RK železnli: v Mariboru, ki Jo priredi dno .Ki. oktobra 1!»S. 7.vr zano obenem b klubskim prvenstvom, na proci Mn ribor— Hajdina — Prajjorsko — Slov. Bistrica—Maribor. Dolžina proge Jo 63 km. Start io določen ob S..10 prod stadionom SK Zoloz niflar v Mariboru ob TržnAki cesti. Cilj Islotam. Nagrado: 1. pokal. II. in lil. darilo. IV. In V. kolajno. Klnbski prvak prejme posebno kolajno. Pri Javnlna znaAa ln din. Obifajnn splošna določila so dobo pri ktubn. ^oblentd OFRANC0F0RTE > Magonzg{ OOarmstadt Thiorvilte nancyQ ©STOCCAROA Mulhousc Besancor? Kakor krti so se zarili pod zemljo Vojaška teorija razlikuje v načinu bojevanja dvoje vrste vojn: maneversko ali pokretno vojno in pozicijsko ali rovov-sko vojno. Razliko med njima povedo že oznake same: pri maneverski vojni je eden glavnih elementov gibanje in premikanje armad, dočim izkorišča pozicijska vojna le ogenj in teren. Maneverska vojna je podobna borbi dveh šahistov na šahovnici: na obeh straneh se izvrši koncentracija vseh sil, koncentraciji sledi razpored in nato premikanje sil, pri katerem vsaka stran teži, da doseže odločilni spopad pod pogoji, ki bodo zanjo najugodnejši.. — Spredaj nastopajočim delom je poverjena najdelikat-nejša naloga: poiskati sovražnika, voditi borbo z njim, dokler se glavne sile ne razvijejo in pripravijo. Nato sledi spopad, bitka, po bitki gonjenje premaganega od zmagovalca itd. — V pozicijski vojni pa se obe fronti zakopljeta v zemljo, se utrdita z vsemi mogočimi sredstvi in stremita za tem, da bi v ugodnem trenutku na ugodnem mestu prebili nasprotno črto. Pozicijska vojna sama ne privede do odločitve, odločitev prinese vdor v nasprotnikovo ozemlje in osvajanje nasprotnikovih predelov. Zdi se pa, da bo današnje načelo, ki se ga države poslužujejo že v miru, da namreč zavarujejo svoje meje neprodušno z betonom in jeklom, nekoliko ali pa še precej spremenilo bodoči način vojskovanja. Saj smo imeli v zadnjih tednih spet priložnost slišati o raznih Maginotovih in drugih črtah, o kateri vsi znova in znova zatrjujejo, da so nepremagljive. Če je to res, potem bi za ohranitev miru ne bilo nič drugega potrebno, kakor da vsaka država na svojih mejah zgradi takšne in takšne »nepremagljive« obrambne linije in nihče več ne bo silil v vojno. Temu pa najbrž ne bo tako. Kaj je n. pr. ubogi Češkoslovaški pomagalo, da je 12 milijard vrgla za beton, jeklo in žice na svojih mejah! Ta denar je bil gladko vržen proč. Maginotova črta Oglejmo si danes nekoliko, kakšne so te linije, ki naj v bodoče varujejo mir v Evropi, po opisu vojaškega sotrudnika milanske »Corriere della Sera«. Ozemlje, na katerem je zgrajena francoska Maginotova linija (ime ima po vojnem ministru, za čigar ministrovanja se je gradila), nudi skoraj povsem običajno sliko. Pokrajina je zdaj enolična, zdaj malo bolj pestra, na mnogih krajih pa skoraj stalno zastrta z meglo. Toda če bi natančneje gledal po tej pokrajini, bi opazil, da se med zelenjem skriva bodeča žična ovira, na nekaterih mestih pa bi videl čudne krtine iz debelega jekla, ki jim pa moraš priti čisto blizu, da jih opaziš. To je vse, kar je od Maginotovo linije videti nad zemljo. Na krajših presledkih pa je opaziti na vidnem mestu pritrjena opozorila, ki opominjajo vsakogar, naj se ne približa prepovedanim krajem. To so vljudni pozivi za onega, ki ne ve, toda strašni za onega, ki ve, pa bi hotel še več vedeti. V sredini teče Ren, usodna reka še iz Cezarjevih časov. Na zapadli jo čuva Maginotova, na vzhodu Siegfridova linija. Maginotova črta se razteza od Švice do Belgije. Zgrajena na principu stalno zasedenih močnih utrdb. Ali se v resnici more smatrati ta linija za neprehodno oklopno zapreko, kakor je bil svojčas kitajski zid, ali pa samo za obrambno sredstvo, ki naj v prvih dneh vojne brani Francijo od vdora sovražnika. Na to je težko odgovoriti. Za vzorec so graditeljem Maginotove linije služili načrti in obrambna načela italijanskih inženirjev iz 15. stoletja. Ti italijanski inženirji so pojmovali utrdbe kot sredstvo za obrambo z boka. Te utrdbe naj bi ščitile zbiranje velikih sil, odrejenih za maneversko vojno, za širokopotezen udar, obenem pa naj bi bile opora uspešne obrambe. Tako so mislili ti italijanski inženirji v 15. veku. Razpored utrdb je takšen, da omogoča čim boljši pogled naprej preko goste mreže, ki se razteza do prvih enot, ki so opremljene z zelo občutljivimi aparati, kateri omogočajo opazovanje sovražnikovega ozemlja na kilometre daleč. Črta sama pa sestoji iz neprekinjene verige utrdb iz ojačenega betona. Te utrdbe so tako razmaknjene in stopničasto razporejene, da omogočajo borbo spredaj, s strani in zadaj. Prva, daleč naprej pomaknjena črta sestoji iz strojniških gnezd (pravijo, da te strojnice izstrele 1200 strelov na minuto), ki so pripravljene, da kakor gasilske brizgalne začno svoje delo na ogroženem področju. Druga linija sestoji iz oklopnih stolpov, ki pa so čisto malo dvignjeni iz zemlje, in kaze-mat za topove premera 155 mm in za druge topove srednjega kalibra. Strateška načela so prilagodena značilnostim terena — reke, gozdovi, gorski masivi. Predvideno je seveda tudi, da se v primeru potrebe izkoristi tudi narava. Pri Belgiji ima branilec na francoski strani možnost uprizoriti povodenj, kakor je bilo že 1. 1914. Pod zemljo pa je seveda vse prevrtano s hodniki, ki se prepletajo med seboj kakor v labirintu. Tu so prostori za spanje, kuhinje, skladišča, dvigala, železnice itd., o čemer je bilo že mnogo pisanega. Topovska žrela v kazematah in oklopnih stolpih so povsem nevidna. Preden top ustreli, se avtomatično odpre puškarnica, top pomoli cev ven, v naslednjem trenutku pa cev spet izgine v odprtini, ki se avtomatično zapre nazaj. Kadar delujejo ti topovi-velikani, jih krije nešteto malo- t kalibrskih topičev, tako da jih sovražnik ne more odkriti. Debelina in oblika oklopov je preračunana tako, da v primeru zadetja povzroči po možnosti odskok ali skliz izstrelka. Zelo verjetno pa je, da ne obstoji tak oklep, ki bi kljuboval granati iz 42 cm možnarja, če bi ta zadela polno. To je povsem razumljivo, kajti granata iz takšnega možnarja, ki tehta okrog 1000 kg, more v gotovih primerih povzročiti udarno silo 3,000.000 kg. Kadar bi bila Maginotova črta v polnem »obratu«, bi zaposlila v svoji notranjosti okrog 600.000 ljudi Kakor pa sami graditelji priznavajo, ta utrjena črta ne predstavlja onega, kar je n. pr. v starem veku predstavljal kitajski zid, vendar jo smatrajo za močno strateško brano, ki more vzdržati naval ogromnih dimenzij. Siegfriedova črta Do pred nekoliko meseci se je govorilo samo o Maginotovi liniji kot o najmočnejši in najčudovitejši utrdbi na svetu. Pred kratkim pa so se že pojavili glasovi o še močnejši obrambni črti, ki raste nasproti francoske, in to je nemška Siegfriedova linija. O tej obrambni gradnji doslej še ni podrobnejših podatkov. Pomen te črte je mogoče presoditi samo po Hitlerjevih besedah v Nurnbergu: »Siegfriedova linija je najsilnejše vojaško delo vseh časov«, in po razgovoru, ki ga je imel dopisnik »Daily Mail-a« s Hitlerjem, ki je dejal: »Ustvarili smo črto po lastnih zamislih in napravili zaščitno črto, ki bo kljubovala v primeru naše defenzive vsaki sili na svetu, ki bi se drznila navaliti na nas.« Pri gradnji utrdb je zaposlenih okrog pol milijona ljudi, številni bataljoni vojaških inženirjev in tehnikov in več divizij pešcev. Železnice so stavile dnevno na razpolago 8000 vagonov. Poraba peska prekaša vsak dan 100.000 ton. Ko bo črta končana, bo vsebovala 17.000 utrjenih oklopnih enot. Način obrambe je zamišljen tako, da se bo vršila po potrebi na treh in štirih linijah, tako da sega celotna obrambna črta v širino do 50 km. Ta velikanska obrambna zgradba se more primerjati z ogromnim podzemskim gradom, ki je zgrajen iz ojačenega betona in se razteza vzdolž vse meje. Ta pravljično-strahotni podzemski grad omogoča življenje in odpor svojih branilcev za dolgo dobo. Na zemeljsko površino sploh ni treba priti. Obkoljevanje je izključeno. Tudi slučajni predor, ki bi bil mogoč samo z močnimi oklop-nimi enotami, bi končal s porazom napadalca, za kar je temeljito poskrbljeno. Kakšna so bojna sredstva, s katerimi je opremljena linija, ni znano. To je mogoče samo ugibati po siloviti iznajdljivosti Nemcev na področju bojnih sredstev. Treba se je spomniti na »debelo Berto«, ki je iz daljave 120 km obstreljevala Pariz, ter na današnje strahotne nemške vojne izume. Dejstvo je, da si na Renu stojita nasproti dva ogromna obrambna pasova, katerih silo in odpornost pa bo utegnila preizkusiti samo morebitna vojna. Anglija obrača hrbet Evropi Politično potovanje kralja Jurija Svet se je začudil, ko se je razširila vest, da bo angleška vladarska dvojica potovala v Ameriko, končni cilj tega potovanja bo Kanada. Da bi kralj v tako resnih časih potoval za razvedrilo, je neverjetno. Kakšen pomen naj torej ima to kraljevo potovanje? Sestanek obeh poglavarjev največjih angleško govorečih držav? Obisk vladarske dvojice v Parizu in navdušen sprejem je bila pomembna demonstracija edinosti med obema zapadnima velesilama, ki sta se kljub vsemu samo nekaj tednov pozneje pred nemško vojno grožnjo tudi skupno umaknili. Potovanje vladarske dvojice v Ameriko pripravljajo čisto na tihem, pa se kljub temu pojavljajo prva poročila o načrtu, ki se zdi fantastičen, pa ima le realno podlago za bodočnost. Svetovna sila spreminja svoj obraz Najodličnejše osebnosti na Angleškem si zamišljajo bodočnost svojega imperija nekako takole: Po Juriju VI. bo na jbrž Elizabeta, hčerka vladajočega kralja, zasedla prestol, na katerem sta sedeli že dve največji vladarici sveta, Elizabeta in Viktorija. Pod vlado obeh teh žen je dosegla Anglija višek slave in moči. Zato naj bi Elizabeta II. — tako vsaj upajo angleški zgodovinarji — uvedla novo dobo, ko bo moč Anglije zopet zaslovela po vsem svetu. Središče svetovne velesile pa ne bo več London, tudi buckinghamska palača ne bo več sedež kraljeve družine — Elizabeta bo vladala v novem, sijajnejšem gradu v Ottavvi, sedežu kanadske vlade. V skupini poslopij na mestnem trgu, kjer je bil doslej samo kanadski parla- ment, bo zboroval parlament stare Anglije. London bo ostal samo še glavno mesto male britske province v Evropi, trgovišče prve vrste, eno največjih pristanišč — sveta, ampak moč imperija bo prihajala iz Kanade. Tam se stikajo niti iz vseh delov sveta, kjer so brit. dominioni in posestva, in od tam je skoraj do povsod enako daleč, do Avstralije, Indije, južne Afrike ali do angleških pomorskih trdnjav v Evropi, do Gibraltarja, Malte ali tudi do Sueza v Afriki ali do Adena v Arabiji. Pogled na globus nam pokaže, kakšno ne-razmerje vlada med razsežnostjo, lego britanskih otokov in med ogromnim kompleksom angleških dominionov. Angleški otoki so pri najnovejši generalni skušnji za evropsko vojsko pokazali, da so proti odločnemu zračnemu napadu le slabo zavarovani. In ker angleška posest v Evropi itak ne more prehraniti vseh pre- bivalcev imperija, so pogledi političnih in gospodarskih strokovnjakov naperjeni proti Ameriki, kjer je v Kanadi na ozemlju 3,700.000 kvadratnih milj prostora in dela še za milijone ljudi. Tovarne se selijo Ze pred meseci so angleške zračne sile začele pripravljati, da preselijo tovarne za letala v Kanado. To so splošno smatrali za previdnost. Zakaj v nekaj urah se lahko pojavijo nad britanskimi otoki in začnejo svoje uničevalno vojsko. Sedaj se je pa pokazalo, da so bile vse te odredbe le prvi koraki za splošno preselitev oblasti in vlade na ozemlje največjega domi-niona. Tudi kapital se je polagoma že začel seliti. Velike banke gradijo svoje podružnice v Kanadi, da bodo nekega dne lahko neopazno zamenjale centrale in filiale. Fantastičen načrt Kanada ima danes 11 milijonov prebivalcev na ozemlju, ki je štiridesetkrat večje kakor evropska Anglija. Del ozemlja seveda ni pripraven za naselitev, ostane pa še vedno dovolj prostora za priseljevanje. Danes znaša število Angležev, ki se izselijo v Kanado, letno milijon. To število nameravajo polagoma zvišati in upajo, da bodo v dvajsetih letih preselili znaten del angleškega prebivalstva. Zapadno Kanado je treba večinoma še preiskati, vendar si slikajo tam bodočnost Angležev v najbolj rožnatih barvah. Nato se bodo preselile cele osrednje organizacije vlade, mornarice in vojske, plovbe in najrazličnejših družb. Os Anglija - Združene države Politično nameravajo ustvariti novo močno kombinacijo, ki bo lahko odtehtala vse druge združene sile, novo os Anglija—Združene države. Predsednik Roosevelt je to v nekem govoru že omenil. Obe najpomembnejši sile na zemlji, obe najmočnejši vladi sveta se tesno združita in tvorita falango proti ekspanzivnim željam drugih. Največje angleško morsko oporišče bo Vancouver na zapadni obali Amerike. To bo za Japonsko silno neprijetno, ker se ne bo mogla izogniti kontroli svoje moči na Daljnem vzhodu. Opirališča v Hongkongu in Singapore, stebra angleške svetovne sile, se bosta tako kar naenkrat približala središču angleške pomorske sile. In če bosta angleška in ameriška mornarica hoteli skupno opravljati kontrolo nad svobodnimi morji, bo vsak tuj poseg sam od sebe odpadel... To so misli in načrti angleških krogov pred obiskom kralja Jurija pri Rooseveltu. »Nesrečnež, zakaj ste zavezali svoji ženi usta?« »Gospod doktor, saj ste ji vendar ukazali največji mir!« Resnica o dunajskih dogodkih »Osservatore Romano« je objavil naslednje podrobnosti o dogodkih na Dunaju dne 7. okt.: V cerkvi sv. Štefana je bila zbrana katoliška mladina, kateri je govoril kardinal In-nitzer in jo prosil, naj ostane zvesta krščanski veri. Ti mladi možje, katerih je bilo okrog 6000, so po končani cerkveni slovesnosti zunaj cerkve priredili kardinalu manifestacije, ko so se oddelki socialistično-nacionalne mladine in SA zbrali pred kardinnlovo palačo, metali kamenje v vrata in zahtevali, naj oblast internira kardinala v koncentracijskem taboru. Innitzerjev tajnik je obvestil policijo in demonstranti so morali ob 23 zapustiti prostor pred palačo. V Pariz« so Francozi postavili spomenik pokojnemu belgijskemu kraljn Albertu, ki se jc pred več leti smrtno ponesrečil v gorah K odkritju je prišel tudi sedanji belgijski kralj Leopold, ki ga vidimo na sliki, ko govori pri odkritju spomenika. Druga slika pa nam kaže parado oklopnih avtomobilov, ki so jo ob priliki mlkritja spomenika priredili pred belgijskim kraljem in francoskim državnim predsednikom Lcbrunom Naslednji dan ob četrt na devet zvečer so se znova začele sovražne demonstracije. Demonstranti so razbili okna. Zopet je bila obveščena policija. Četrt ure pozneje, ko policija še ni nastopila, so manifestanti vlomili vhodna vrata palače in vdrli v notranjost. Prihiteli so služabniki, da bi branili kapelo in palačo. Preden so demonstranti vdrli v kapelo, je kardinal zaužil sv. hostijo. Demonstranti so v kardi-nalovi pisarni vse razbili, tudi sv. razpelo. Pur-purni plašč, prsni križec in kardinalov prstan so ukradli, pohištvo, slike in druge umetnine pa uničili. Ceremoniarja so tolkli s kandela-brom. Enega izmed kardinalovih tajnikov so vlekli na balkon in ga hoteli vreči na cesto, pa so ga mirnejši demonstrantje rešili. Policija je nastopila šele 40 minut potem, ko je bila obveščena. Demonstranti so se nato umaknili. Aretiran je bil samo eden. Istočasno je bila v sosednji hiši enaka demonstracija. Kardinal je zbežal tja, pa so ga zmerjali in psovali, kanonika Kravvarika pa so vrgli skozi okno na cesto, kjer je obležal hudo poškodovan. Udeleženci demonstracij so kardinalov purpurni plašč in različne umetnine sežgali na trgu pred palačo. V enem mesecu ostarel in se zopet pomladil Alfer Barnes je bil zaposlen v neki strojni tovarni v Birminghamu. Po nesreči mu je roka zašla v stroj in odrezali so mu tri prste.. To pa niso bile edine posledice te nezgode. Kmalu po nesreči se je pojavila pri Barnesu, ki je šele 45 let star, popolna ostarelost. Izpadli so mu skoraj vsi lasje. Na novo zrastli lasje so bili čisto boli Tudi sicer je Barnes v enem mesecu postal starček. Njegovi prijatelji ga na cesti niso več poznali. Pod takimi okoliščinami tudi ni mogel dobiti nobene nove zaposlitve. Tožil je torej tovarno za odškodnino. Ko so poklicali nepristranske izvedence in jih pozvali, naj skušajo preceniti starost Alfreda Barnesa, so mu prisodili 70 let. Sodišče je priznalo Barnesu enkratno odškodnino v znesku 26 funtov štcrlingov in dosmrtno tedensko pokojnino 3 šilinge in t pence. Sedaj pa pride tisto,' kar je najbolj čudno. Ko je riostala sodna odločitev pravomočna, so začeli Barnesu zopet rasti črni lasje. Tudi telesno je postajal od dneva do dneva krepkejši in danes je že prav tak, kakor je bil pred^ svojo nesrečo. Ker pa velja sodna odločitev do njegove smrti, bo šel Barnes iahko I mirno nasproti svoji novi mladosti. Kaj sodite o meščanski šoli? XIII. Meščanska šola je dane« tvorba, ki hoče s evojo srednjo kvaliteto zadovoljiti najširše ljudske plasti po izobrazbi. Zato na meščanski šoli ni ni-kakega izbora materiala, nobene tekme v znanju, pouk je le na povprečni višini, nobenega prizadevanja za podvig nadarjenih, kajti od mladine se zahteva le povprečne zmožnosti. A zopet se oglaša danes vsepovsod zahteva po poglobitvi pouka, kar je edina prav in v korist mladini sami in narodu. Sestavljenost učne snovi je danas v meščanski šoli dokaj nepraktična, saj nekaterih predmetov mladina niti ne potrebuje v tolikem obsegu. Bolje bi bila polagati važnost na poglobitev v učnih predmetih, torej na študij v globino, iz katerega 6e da z duhom črpati neskončno več kot s polovičarskim znanjem na širino. Sicer pa se naj poveri poučevanje na meščanski šoli v ta namen temeljito izobraženim vzgojiteljem. Resnica je, da to mešanje učitelj-stva, kakršno je sedaj, nikakor ni meščanski šoli v prid. Zato se mora to vprašanje najprej rešiti, namreč da se nastavljajo na meščansko šolo enotno izobražene učne moči, ne pa poleg učit. abiturientov diplomirani lilozofi in profesorji. To nasprotstvo, ki često izvira iz tega, da učitelj s tečajem za meščanske šole ali z dveletnim pedagogijem ljubosumno preži na profesorja ? akademsko izobrazba ter hoče, da profesor ko- raka v šolskem stvarniškem procesu v Istem tempu z njim, — take razmere so često mučne tako za profesorja kakor za učitelja ter ustvarjajo v meščanski šoli vedno močnejši tlak napetosti. Stvarniški proces na šoli pa zahteva predvsem enotno izobražene in res kvalificirane učne moči, ako hočemo, da se dvigne socialni in kulturni pomen meščanske šole. Meščanska šola sama kot taka pa naj se preimenuje v nižjo strokovna srednjo šolo, kakršna tudi po svojih predmetih ln učnem smotru že dejansko je. Zelo važen je na meščanski šoli tudi rokotvo- ren pouk. Za ta pouk naj se nameščajo vsaj nekoliko pedagoško izobraženi ljudje, ne pa učne moči iz kake »zanatske škole«, katere moči nimajo niti učiteljske šole ali sploh kakršne koli pedagoške naobrazbe. Tudi žensko ročno delo je danes važna izobrazbena dobrina in je treba zato sposobnih, pedagoško izobraženih učiteljic, da vzgoje mladino k ljubezni do ročnega dela, ki je trajni vir družinskega blagostanja. Trudimo se in delajmo vsi predvsem na notranji prero,ditvi meščanske šole ter upoštevajmo potrebo časa po splošni, temeljiti in zaključeni izobrazbi mladine, tako da bomo vzgojili v meščanski šoli naraščaj prvovrstnih, samostojno mislečih, značajnih mladih ljudi, ki boda sposobni za ta ali oni poklic in prepojeni z narodno kulturo ter zakoreninjeni v zemlji) Prof. E. D. Očeta štirih otrok zaklal Bizeljsko, 17, oktobra. Bizeljsko je prod groznim vtisom strašnega uboja'40 letnega posestnika in očeta štirih nepreskrbljenih otrok Iljaža Franca iz Spodnje Sušice. Snoči ob pol 7 se je vračal s svojim bratom in sorodniki po državni cesti. Na Spodnji Sušiti se je poslovil od njih ter je šel sani po cesti proti domu. Blizu znane stare Balonove lipe se je pripeljal za njiin neznan kolesar, ki je imel zelo slabo lufi. Intel je namreč v papir zavito svečo,'ki pa je zaradi močnega vetra hudo pojemala. Kolesar je bil vinjen. Ko se je pripeljal do Balonove lipo, je z vso silo treščil v Iljaža in ga prevrnil v jarek. Prav tako se je kolesar prevrnil na tla. Vinjenega kolesarja je to razjezilo, skočil je k Iljažu in mu brez besed zasadil nož v prsa, nato pa zbežal. Sunek noža je bil tako močan, da je nož presekal Iljažu rebra in napravil veliko rano v prsih, da so se videla pljuča. Toda močna narava je dvignila krvavečega moža, da je vstal in stopal kakih 80 korakov proti, mostu, kjer je omahnil ob potok in obležal. V groznih bolečinah Se je zvijal ob vodi. Slišali so %&-. Balonovi in orožniški poveljnik, ki stanuje v bližini. Odhiteli so proti mo- stu. Pod mostom so našli v mlaki krvi ležečega Iljaža. Absolvent kmetijske šole Balon Franc ga je prenesel do bližnjega Balonovega gospodarskega poslopja, kjer so ga položili na slamo, nato pa poklicali banovinskega zdravnika g. dr, Popova iz bizeljskega, Vsaka pomoč pa je bila zaman. Iljaž je. po cetrturnem hudem trpljenju izdihnil. Na-vzočni so ga spraševali, kdo ga jo zabodel. Odgovoril je: >Hrvati so me.« Orožniki skrbno zasledujejo ubijalca. Doslej še niso našli nobene sledi, vendar pa je upati, da bo kmalu v rokah pravice. Na Bizeljsko prihajajo namreč ob nedeljah večkrat skupine Hrvatov, ki izzivajo in povzročajo stalno nemire in pretepe. Danes popoldne so Iljaževo truplo raztelesili. Pri raztelesenju so bili navzoči dr. Karlovšek, zdravnik iz Brežic, zdravnik iz Bizeljskega dr. Popov in orožniški poveljnik. Bizelj-čani ne pomnijo tako groznega uboja in se zgra-: žajo nad brezvestnostjo ubijalca, ki je pobegnil. Vse pa sočustvuje z ubogo družino. Pokojnikovo truplo bodo jutri položili k večnemu počitku. Iljaž bil vzoren gospodar, dober in skrben oče svoji družini. Naj mu sveti večna luč! Žulujočiin naše iskreno sožaljel Volitve Somišljeniki JRZ v Ljubljani! Že prve dni reklamacijskega postopanja smo ugotovili: 1. da v volilnih imenikih manjkajo štovilni člani ,11!Z, ki sami najbrž mislijo, da so vpisani. Mestno tajništvo jih bo moglo vreklamirati šole, ko mu liodo dostavili potrebne listine; 2. da so podatki pri posameznih volilcih glede krstnega imena, poklica in stanovanja napačno vpisani. Te podatke je mogoče v reklamacijski dobi še popraviti; 3. da niso vpisani v volilnem imeniku zrlo številni fantje, ki so v zadnjem letu dosegli 21. leto starosti; 4. da niso vpisani oni, ki so v zadnjem letu dobili jugoslovansko državljanstvo. Zato nujno priporočamo vsakemu našemu volilen, da so nemudoma prepriča, bodisi pri tajniku svoje krajevne organizacije JRZ, bodisi v mestnem tajništvu na Gosposvetski cesti 10/11, če jo zanesljivo in pravilno vpisan v volilni imenik. Tam liodo dobili vsa potrebna navodila glede listin, ki so za reklamiranje potrebne. Ker bo ro-klamacijsko postopanje 25. okt. zaključi, nujno pozivamo vse naše volilce, da za stvar nemudoma poskrbijo. Mostno tajništvo .TRZ na Oosposvetski cesti jo odprto vsak delavnik od 8 zjutraj do 8 zvečer. Telefon 37-04. Mnogi naši pristaši, o katerih ne dvomimo, da bodo ne le s svojim glasom, temveč tudi z delom in agitacijo pomagali do čim prepričevalnejše zmage JRZ v Ljubljani, še niso podpisali pristopnico, na podlagi katere je šele mogoča pravilna razvrstitev v pristojno krajevno organizacijo JRZ. To so vsi oni, ki doslej se niso plačali članarine, katero dolžnost pravilno organizirani pristaši požrtvovalno in vestno vršijo že 3 leta. Vse te pozivamo, da se zglasijo takoj v mestnem tajništvu zaradi podpisa pristopnice. Le tako jih bomo mogli v volilni borbi pravočasno in točno obveščati o vseh važnih momentih borbe. V časopisju je bilo napačno objavljeno, da ima volilno pravico vsak jugosl. državljan, ki je bil 10. oktobra t. 1. najmanj 21 let star in je tega dne bival na ozemlju ljubljanske občine najmanj 1 leto. Pravilno je, ne 10. oktohra. temveč 25. oktohra, ki je zadnji dan za reklamacije. — Mestno tajništvo JRZ v Ljubljani. z novo delujočo tvarino je priznan kot izvrstno sredstvo proti prhljaju in izpadanju las. vsebuje poleg preizkušenih delujočih sestavin Trilysina tudi lino razdeljen dodatek masti, ter služi odlično onim, ki imajo suhe, trde in nelepe lase. Razpis Kriminalna ^svetovalnica je potrebna Z iičjgznljo1 zasledujemo v časopisih poročila o 'groznih zločinih, ki se dogajajo v mestih in na deželi. Roparski urftori, umori, ropi, vlomi, tatvine in drugi zlečini Ogrožajo naše življenje in lastnino. Vznemirjeni begamO' in iščemo pomoči in nasvetov pri varnostnih oblastvih in njenih organih. Navedemo naj tele primere, katerih žrtve so bili na primer nekateri.. duhovniki: Zverinski roparski umor župnika Franca Kušarja v Mengšu, in dva druga vloma v tam^Snp-župnišCe Mn cerkev.!Vlom-v župnišče v Ribnatn»*.vlb8 naokrog (ploščo). Drugi programi! Tnrrl:, fs. oktobra: llalarail: 3(1 Narodne pesmi ln tambnraškl orkester, 20.:«1 Reglrajskn filharmonija — Zaprrb: 20 Koncert, (Zagrebški kvartet in solistki) — So/i ja: 10.30 Collstični koncert, 20 Pevski koncert, 20.55 Ruske romance — Varšava: 21.00 Simfonični koncert, 21.15 Slavni virluozi — lluilimitrfta: 10.30 Klavirski koncert, 20 Pevski koncert, Ciganski orkester — Milan: 21 Komedija — Parit: 20.30 Zabaven koncert Dravograd Okrajni cestni odbar v Dravogradu vabi k slovesni otvoritvi in blagoslovitvi Koltcrjevega in Mispcrkovega mosta na Meži, ki bo v nedeljo, dne 23. oklobra dopoldne. Spo,rcd: 1. Ob 11.30 prihod g. bana ali zastopnika; 2. Pozdrav pri Kol-terjevem mostu načel. cest. odbora g. Kogelnika;, 3 Blagoslovitev moistu po veleč. g. proštu M. Mundu ob asitenci čast. gg. žup. iz Črneč in St. Janža; 4. Govor g. bana odnosno njegovega zastopnika itd. — Vabljeni. Konči Ahačič: 37 Bumček in Bunkica Jesenice Vila Višavka pa ni mogla uloviti inačice, da bi jo podarila Bunkici, a oblački so premalo lepi. Vsa žalostna se je zato približala in potrto dejala: »Le kanglico rose ubožca ittiam, zato ti skromno darilo dam. Želim ti pa, da vse dobiš, kar v srcu dobrem si želiš k r p i Izredno lepa udeležba je bila na občnem zboru Katol. prosv. društva v sredo. Iz poročil funkcionarjev glavnega odbora je bilo razvidno vsestransko agiino delovanje društva, ki druži v svoji organizaciji gledališki odsek, godbeni odsek, pevski odsek, ženski odsek, dekliški odsek, fantovski odsek in kinb-odsek. Občni zbor je vodil predsednik g. Janko Š r a n c. Podpredsednik g. Miha Šolar je podal lepo poročilo. Iz tajniškega poročila g. kaplana Govekarja posnemamo, da je članstva okrog 500. Blagajniško poročilo kaže odplačevanja dolgov na domu, ki bo postal kmalu čista last društva. K temu veliko pomaga kino. Pri volitvah je bil za predsednika izvoljen predsednik Aljaža g. Poženel Alojzij. Zaradi dolgih poročil se bo občni zbor nadaljeval v 14 dneh. Na predlog gl Šranca je občni zbor izvolil bivšega kaplana g. Križni a na za častnega člana KPD zaradi njegovih velikih zaslug za zgradbo prosvetnega doma, kar je bilo sprejeto z odobravanjem. mm i i No, Bunkica se je vendar tega darila najbolj veselila, ker je vedela, da jo ima Višavka rada. Hitro je segla po kanglici. Tedaj pa so začeli uhajati iz kanglice mavrično pisani balončki, ki so postajali vedno večji in večji, skoraj kakor male hišice. V balončke si lahko vstopil skozi vrata. Notri pa je bil stolček. lise von Stach:; 21 Le Poslanci iz Voghete Kulturno zgodovinski roman iz protestantske dobe. Poslovenil Fr. Omerza. . »Odkar se je Martin Luter oženil in tako udu-šil meniško potrebo naravnim potom, se dela, da je - vzvišen nad napadi mesa in pozna samo še duhovne skušnjave, ki jih vzporeja z apostolom Pavlom, ki je ostal brez napadov od strani Tekle — kakor on Katrce, ko je bila dve desetletji njegova soproga.« (Poročil se je z ubeglo cisterciensko redovnico Katarino Bora 13. junija 1525.) Na trgu v Eislebnu je odklical čuvaj deseto uro. Pri tem glasu je začutil Juan Landau v očeh navadni spanec; zato je prosil prlorja_ Baltazarja pobožnega blagoslova in šel po opravljeni molitvi in pozdravu k počitku v svojo sobo. Giorgiova duša je bila pravkar uglašena na visok glas uporne jeze nad pogansko umetnostjo življenja doktorja Lutra, zdaj se je pa trudil, da bi jo preuglasbil k pobožnasti. Prav tako se je trudil tudi prior. Dasi ga je namreč v mili prijaznosti manj bojevito razburila tuja narava kot Giorgia, jc vendar vznemirjala vsaka čudno kri-voverska beseda njegovo čuječe srce, da ga je moral krotiti, če je hotel v miru moliti. To kro-tenje je naložil sebi in bratu Giorgiu. Spomnil ga Je na božjo ravnodušnost Zveličarja, katerega ufrinci sfe morajo izkazati s potrpežljivostjo, ne pa z divjo strastja. Molči naj, mu je ukazal, dokler ne dobi miru in odpuščanja tudi za sovražnike cerkve. Ko je slišal Giorgio vdano predstojnikov ukaz, je laže dosegel spanje pravičnega kakor prior Baltazar, ki ga tudi po opravljeni molitvi ni pustilo v postelji, da ga je vsak udarec ure presenetil bedečega in nemirnega. Zunaj je ležala temna noč nad Zasneženimi polji *— noč, ki je pogrešala celo tolažbe zvezd in je bila tako tiha, da bi obupal, si je mislil prior in zmolil očenaš za vse žalostne duše. Okrog tretje ure zjutraj so odmevali urni koraki po speči cesti, za kratek dih pozneje so ropotali trdi udarci po vratih lekarne. Ker ni 6pal, je bil prior prej kot Juan Laftdau na mestu in potolažil nepotrpežljivo trkajočega, da pride takoj lekarnar, ki je kmalu prihitel za silo oblečen v nočno suknjo, da bi odprl. Zunaj je stal isti Lutrov služabnik, ki je prišel nekaj ur prej iskat vina za dobrovoljnega gospoda. »Gospod,« je zaklical tresoč se od groze ali mraza, »hitite brž z najmočnejšim lekom — doktor Luter je pravkar odšel s smrtjo.« Lekarnar, katerega duša je pravkar počivala v vezeh prijetnih sanj, se strese in vpraša: »Ali si db pamet? Misliš, da imam voda, ki oživlja mrtvece?« »Brž, brž!« sili znova služabnik, »mogoče mu bo dal Bog vendar še enkrat milost.« Lekarnar si je oblekel vrh nočne suknje velik plašč, vtaknil steklenički poživljajočih kapljic v žep in odšel s služabnikom. Glasno govorjenje in tekanjem po hiši je zbudilo tudi Giorgia, ki je pritekel. Prior mu je razložil svoj strah. Ker se je vedno bolj jasno kazalo, da ta noč ni primerna za spanje, sta vzela meniha s seboj lučko v stanovanje in čakala, da se vrne lekarnar. Medtem sta se živo razgovarjala o ničevosti človeškega življenja. Še se je zaman boril prvi soj jutranjega mraka s temnim oblačnim nočnim nebom, ko je zaškripal ključ v glavnih vratih in je zopet vstopil Juan Landau. »Kako je umrl?« vpraša prior, ki mu je bilo v prsih srce, kot bi šlo za smrt najljubšega brata »Naj vama pripovedujem po vrsti, kolikor leki naslanjač. vem,« odvrne lek arnar, ko se zdihujoč usede v »Našel sem ga,« začne, »sredi sobe, kjer so mu pripravili prijatelji in strežniki veliko posteljo z mumiiuii pernicami, s tremi blazinami in po- krivali. Grof Albreht in njegova žena sta stala žalostna na obeh straneh, doktor in magister z gospodom Jonom pri Lutrovi glavi. Vsi so mi takoj veleli, naj mu nadrgnem o.braz na petih ču-tilih. Ko sem pa videl, da je zategnjen, desna stran pa začrnela, sem rekel: .Mrtev' in poskušal svojo umetnost samo, da bi ustregel gospodom, pa brez upanja, da bi mogel nazaj poklicati duha, ki je že odletel. Medtem sta sc prepirala zdravnika o vzroku smrti. Doktor je rekel, da ga je zadela kap, magister je pa menil, da tako svetega moža ni mogla udariti roka božja s kapjo; dušeč nahod ga je na-pal in smrt je nastopila zaradi pomanjkanja dihanja. Toda doktor je vztrajal pri svoji razlagi in dokazoval, da ni taka kap pri zvestih učiteljih nič redkega, ker mno,go delo oslabša možgane. Umrlemu, je nadaljeval doktor, je bilo dodeljenih še nekaj zavestnih trenutkov, ki jih je pp-rabil za glasno molitev, kakor ni drugače mogoče. Tedaj se je vmešal v razgovor zdravnikov Justus Jonas, pogledal očitajoče doktorja in rekel! ,Z veliko potrpežljivostjo je izdihnil.' Jaz sem pa moral misliti, da ni tukaj smrt dolgo izpraševala, ali se človek vda ali ustavlja, ampak da je vzela, kar je bilo njenega, vendar sem bil vesel, da se doktor Luter vendar ni ločil iz tega sveta z dovtipom prejšnje noči, če jc že moral umreti brez zakramentov, ampak z molitvijo na ustnicah. Medtem so prišli še drugi grofje iz Mansfel-da, knez Wolfgang pl. Anhalt in mnogo pleme-nltnikov, katerim je rekel Jonass .Glejte, tukaj leži veliki mož! Glejte, kaka spi on, ki je vodil Gospodovo cerkev! O Bog, zbudi drugega v blagor svoje cerkve,' Dodal je še: .Spoštovani gospodje, najbolje je, da pošljemo volilnemu knezu urnega jezdeca in da mu kdo napiše, kako 6e je vse zgodilo.' Jonas je tudi neutrudno vsakemu gospodu podrobno pripovedoval, kako jc bil Luter pri večerji vesel, kako se jc pozneje slabo počutil in zahteval gorkih ob-kladkov na želodec, kako niso končno okrog polnoči že več čutili utripa v njegovih žilah. Jaz pa,« je končal lekarnar, »se nisem želel dalje muditi pri mrliču. O svetnikih pravijo, da razširjajo njihove duše duh po liliji, ko zapuste telo, krivoverec pa odide navadno s smradom. — Draga brata! Bližini mrtvega Lutra mi je jemala sapo; v smrli spodbujajo samo plemenite poteze pobožnega trpina, ukročen obraz velikana pa zbuja vso grozo umrljivosti. Poslovil sem se torej in se razveselil nočnega zraka, ki me je hladno in čisteče objel.« »Leto svoje časnosti bi dal,« vzklikne prior z razburkanim srcem, če bi vedel, v katerem izmed treh onostranskih krajev je pristala duša tega moža!« »Gospod,« vzvaluje Giorgia, »morete 1i dvomiti o tem? Če bi mogel Luter še sam govoriti, se vam ne bi obotavljal dokazati, da se mora peči v peklenskem ognju on ali papežniki in da ni zaroke med obema ne v nebesih ne na zemlji, Če bi bil pa jaz sveti oče v Rimu,« — pri tem je Giorgio vstal r sedeža — »bi zgrabil oblast svojih ključev in da bi krščanstvo pobledelo, razglasil Martina slovesno za prekletega, kot bi razglasil druge pred njim za blažene.« »Bolje bi storil,« pravi prior, »da se spomniš vseh duš, ki 60 se ločilo v miru, kakor da tako otročje govoriš. Bog naj drži roko nad nami in nas ne izroča zmedi!« Dokler jc pokrivala noč ves svef, sc je zaključila razburjenost in strah zaradi smrti velikega moža v njegovi smrtni sobi, v stanovanju lekarne in v sobah nekaj prestrašenih vratarjev. Z začetkom dneva se je razširila razburjenost po mestecu in od tu šla po nemški domovini, do koder so verjeli in spoštovali besede umrlega kot preroške. Kdor ljubi glasbo, izbere TRGOVINA RADIO-APARATOV NA DEBELO OKende Iščemo zastopnike za svobodna področja« Glavni zastopnik za Jugoslavijo G. MINACH, SUŠAK Petcevni model s tremi valovnimi dolžinami od din 3750'— dalje Luksuzni model din 9750'— BOTOT 8koro 200 let Htarn in preizkušena svetovna znamka NJEGOVI SEDANJI IZDELKI: Voda za usta Milo za zobe Pasta za zobe v tubah: rožnatih — se ne peni belih — so peni Norost št. 407 Okusno, peneče se sredstro za čiščenje zob Mali oglasi E E sn i Brezposelni učitelj iščem s 1. novembrom kakršno kol! zaposlitev. Ponudba upravi »Slovenca« pod »Ablturlent« št. 16109. (a) 5000 din doM, kdor ml preskrbi stalno službo kjer koli v bližini Ljubljane. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mala matura« št. 16159. Jetika je lahko ozdravljiva z zelišči, kdor ml da ali preskrbi delo ali službo -sem za vsako boljše delo zmožen - mu dam zelišča ln bo ozdravil brez vsakih stroškov. Dopise v upravo »Slov.« pod »Zmožen« št. 16-160. (a) Absolvent kmet. šole za vsa dela, Išče za takoj, začasno brezplačno mesto Tla večjem posestvu. Dopise v upravo »SI.« pod »Brez doma« št. 16353 Citre poučuje Emil Mesgolits, Jurčičev trg 2-II. (u) Nemščino instruiram za 10 din na uro. Pisati v upravo »Slovenca« pod »Sistem« št. 16484. (u) Mehanika po možnosti izurjenega za popravila avtomobilov in motorjev ter koles — sprejmem takoj. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Mlad poštenjak« 16485. JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI naznanja žalostno vest, da je v nedeljo 16. oktobra preminul njen zvesti uslužbenec, Janez Valentinčič Pogreb se bo vršil v torek, dne 18. oktobra, ob pol 3. uri popoldne izpred mrtvašnice splošne državne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Pokoj njegovi dušil V Ljubljani, dne 17. oktobra 1938. Danes ob 6. uri zjutraj je umrl prvi šef in soustanovitelj slo-venjegraške bolnišnice, gospod DR. HARPF JAN primarij bolnišnice v pok. Pogreb se bo vršil v torek, dne 19. oktobra 1938 ob 16. uri v Slovenjem Gradcu. Zasluženemu pokojniku ohranimo časten spomin! Slovenj Gradec, dne 16. oktobra 1938. Bolnišnica v Slovencem Gradcu ZAHVALA Za dokaze iskrenega sočustvovanja povodom smrti našega nepozabnega soproga in papana, gospoda JOSIPA MARNA gimnazijskega prefesorja izrekamo tem potom svojo globoko zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni vsem onim, ki so blagemu pokojniku krasili njegov poslednji dom, ter ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 19. t. m. ob 7.30 zjutraj v farni cerkvi sv. Jakoba. Ljubljana, dne 17. oktobra 1938. Žalujoči ostali Vrtnarja sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16481. (b) Lepo posestvo 12 oralov, zidano stanovanjsko in gospodarsko poslopje-, z opeko krito, na sončni legi, tik Maribora, prodam. - Wombek Alojz, Rošpoh 10. (p) Hiša v Belgradu za 2,500.000.- in 1,200.000 din hipoteke. Točpl dohodki 500.000 din to impozantne zgradbe Iz pritličja in šest nadstropij, z velikim številom lokalov in najmodernejših komfortnih stanovanj. — Osebno in tovorno dvigalo. Nahaja se v sredini Belgrada na najpromet-nejšem trgovskem kraju. Za 950.000.- ln 350.000 din hipoteke. Nova. letos zgrajena. Pritličje in tri nadstropja. Komfortna stanovanja. -Točnih dohodkov 162.000 dinarjev. Za 070.000.- z zelo ugodnim dolgom Upr. Fondov. Točnih dohodkov 170.000 din. - V bližini gledališča. Nova, večnadstropna, z več stanovanji po dve sobt ln predsobo ter popolnim komfortom. Za 050.000.- Pritličje in eno nadstropje z lokalom in več stanovanji s tremi sobami ln ostalim. Točnih dohodkov 84.000 din. V centru, na vogalu> 540 kv. metrov površine, pročelje 4 6 m. Samo svet je vreden več kot označena cena. Dolg po želji. Za 550.000.- in 200.000 din hipoteke po TU. Pritličje in tri nadstropja, nova, solidno zgrajena, z najmodernejšimi komfortnimi stanovanji. Točnih dohodkov 76.800 din. . , . Pozor! Našim kupcem preskr bujemo najzadovoljivejšo kupovino z našo veliko izbiro hiš in s solidnim delom. Centralni zavod Obiličev venac 38 palača »Ta-Ta«v nasproti »Kuskega carja« Telefon 25-766 - Beograd inffmffnffl KOLESA tiajnovejši letošnji modeli ▼ največji Izberi naprodaj po i Kklh cenah Nova trgovina L)ubl|ana - TrrSeva cesta 36 CnaBprotl Gospodarske iviu> V elegantno stanovanje elegantno peči Emajlirane peči v najmodernejših barvah! Zahtevajte brezplačen prospekt' „ZEPHIR" i: SUBOTICA SAMOPRODAJA: Ljubljana: VENCESLAV BREZNIK Celje: R. RAKUSCH Maribor: P1NTEK & LENARD Brežice: LOSCHN1GG & SCHMIDT Zahtevajte povsod slovite „ZEPHIR" Štedilnike iz iste tovarne Iz trpežnega nepremocljivega ledna nudi jesenske športne damske in moške plašče od 240 din naprej — iste fantovske in dekliške od 150 din naprej F. I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 volneno blago zo domshe obleke, moderni vzorci Din 14-moShe lople srafee Din 24-moShe nogavice močne, moderni vzorci Din 5-moderne svilene Kravate Din T— dam. sv lene hombl-neže In srolce Din 24-otroSKe svilene Medte Din 6-damshe svilene hlaChe Din 10-damshe moderne svilene bluze Din 20-dam. hlaChe ln malice tople in močne Din 8 -trneine žen. športne bluze v vseli barvah in velikostih Din 10"— tople nogavice žen- ŠHe trpežne za zimo Din 9- in razno ostalo blago po neverjetno nizkih cenah prodaja „ZORA" Ljubljana. Mikloilteva i. 30 Obiščite nas in prepričajte se, da imamo veliko zalogo in prodajamo dobro blago po zelo nizkih cenah. Nepremočljive hubertuse dežne plašče ln obleke, najboljši nakup: Presker, Sv. Petra cesta 14. Deteljni zmleti, so najboljšo močno krmilo za govedo, 100 kg 90 din. Tudi fižolove odpadke nudimo po 90 din. Sever in Komp., Ljubljana. (1) Patent »Kraljica peči« ki se naloži le enkrat dnevno, potem pa gori Ves dan, se dobi v vBeh velikostih prt A. Semenlč ln drug, TjJubljanat Miklošičeva cesta 16, telef. St 48-67. ,(1) Ženitbe Življenjskega tovariša do 50 let starega, državnega uradnika ali upokojenca, iščem. ' Gostlltiigar ali trgovec ni izključen. Posedujem opravo. Dopise v upravo »Slov.« pod »Privatna uradnica« 16494 Stanovanja Štirisobno stanovanje v 1. nadstropju-, in trisobno v manzardl, ves najmodernejši komfort, s NOVI NA ZRAKU PREVETRENIPUDER Presenetljiva iznajdba pariškega kemika za kozmetiko Puder desetkrat flnejšl ln lažji, kakor Ja bilo doslej sploh mogoče misliti. Samo puder, ki ie lahek kakor pero, je odbran za uporabo. To Je presenetljiv nov način proizvajanja, ki ga Je iznašel neki pariški kemik ln ki ga sedaj Izvaja Tokalon. IOO.OOO SPECIALNIH KASET Zaradi tega se pu. der Tokalon tako gladko ln enakomerno oprime lica, pokrivajoč kožo s tankim, nevidnim ovojem lepote. Rezultat tega je popolna naravna lepota, tako različna od staromodnih težkih pudrov, ki so dajali samo videz olepšanja, Poleg tega vsebuje puder Tokalon tudi smetanovo peno, zaradi katere se obdrži na licu osem ur. Tudi v najtoplejši restavraciji se tli treba pudratl, če uporabljate puder Tokalon. Ob koncu dolgih plesnih večerov bo ostala Vaša polt še vedno sveža ln brez vsakega bleska. Dobiva se povsod po Din 12.—, 20.— In 30.—. Po posebni pogodbi dobi lahko vsaka dama, katera čita ta časopis, luksuzno kaseto s štirimi vrečicami pudra Tokalon različnih nljans, da jih lahko sama preizkusi. Kaseta vsebuje tudi dve tublcl kreme Tokalon, hrane za kožo, eno za dan, a drugo za noč. Pošljite nam Din 5.— v poštnih znamkah za pokritje stroškov poštnine, pa-ketiranja Itd. na adreso: Hinko Mayer I drug. odieljenje 10-S , Zagreb, Praška ul. 6. centralno kurjavo, oddamo v novi stavbi Goričar, Sv. Petra cesta 29. (č) Kupimo Vsakovrstno , zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana SVolfova ulica št. S Globoko užaloščeni sporočamo, da }e naš ljubljeni JOŽE VLAH mestni tehnični uradnik in rezervni pehotni poročnik v soboto v Žerovincih nenadno umrl. Prepeljali ga bomo v Maribor, kjer ga bomo pokopali v torek ob 3. uri popoldne na mestnem pokopališču na Pobrežju. Sv. opravilo po pokojnem bo dne 19. ob 7. uri zjutraj v stolni župni cerkvi, v Ljubljani pa v župni cerkvi v Šiški. . Vlaribor—Ljubljana, dne 17. oktobra 1938. ŽALUJOČE SORODSTVO. Brez posebnega obvestila. V globoki žalosti naznanjamo, da je naša nad vse ljubljena mati, stara mati in tašča, gospa Marija Domladiš zasebnica "dne 17, oktobra po kratki bolezni preminula. Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 19. oktobra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Gajeva ulica 3 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 17. oktobra 1938. Globoko žalujoči rodbini: inž. Domladiš, dr. Tomšič Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel čpž Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor CenCifi