rtsiiiii piaraa v imun umi mm en u v pmr 20. saptemDra 1924. Posamezna številka 20 cent« Letnik XLIX tzbsja, Irvrrmši ponddjck, vsak AsHŠkega 8t £0, L mdstropfe. ftisnu «e ne spnjemijo, Prof. F. Pertc. -- Ustnik tU r t vala za mesec f.*^.—, 8 me^e J. UredniShro: r. } I®11 i poSiljajo r •..V ~ • r j /račajo. ' . t • ' - TUk ti ..it*Ji. > leta L 32.— in celo leto L 6,.— "Za inozemstvo mesečno 5 lir uredništva in uprave it. 11-57 EDINOST Posamezne Številke v Trstu In okolici po 90 ceoL — Oglasi se račeaaje v lirokosti cm kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev ta obrtnikov mm po 40 CMt oerartalcs* zahvale, poslanke ta vabila po L L—# oglasi denarnih uvodov mm pO L 2. — Malt oglasi po 20 cent besedi, najmanj pc L 2. — Oglaa^ naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trsta, allea sv» FtančiSka Asiškega Stev. 20. L nadstropja. — Telefea uredništva la opravo U4L! PAJEK IN MUHA Raznarodovaina politika naperjena proti .našemu slovanskemu narodu se je od nekdaj oblačila v svilo in žamet človekoljubja. Tako sta delala pred vojno «Sud-mark» in «Schulverein» in do pičice ju je posnemala tudi — nam julijskim Slovanom Se bolj znana «Lega Nazionale». Zastavonoše raznarodovalnih pohodov, ki so jih uprizarjala omenjena in druga skena jun društva proti našemu rodu, so se cedili od ljubezni in miline do najdragocenejšega zaklada vsakega naroda — do naših nedolžnih otročičev. Smilili so se nm ti «ubogi m zapuščeni« otroci revnih slovanskih starišev in njihovo pobožno «človekoljubje» jim ni dopuščalo, da bi gledali križem rok to cmizerijo», ne da bi «pomagali». - Premagali sta plemenitost čustev in ljubezen do bližnjega v dobrih srcih teh naših prijateljev v bleščeči in prikupljivi obleki nesebičnega — človekoljubja! In stopili so pred naše ljudstvo in mu govorili: « Glejte, ljudje! Vaši otroci so zanemarjeni, raztrgani, se klatijo okoli in pohujšujejo. Mi — «Sudmark», «Schulverein», cLega Nazionale» —mi prevzamemo nase skrb za vaše otroke. Mi vam ustanovimo feolske vrtce, kjer se bodo igrali in zabavali. šole, kjer se bodo učili razne stvari. Pa ne samo to, temveč vam jih tudi oblečemo, jim damo krilca in oblačilca; pa tudi toplo kosilce. In vse to zastonj, niti ene stotinke vas ne bo stalo, a za vaše malčke bo boljše nego doma. Bodo preskrbljeni, pod dobrim varstvom in se bodo kaj naučili.» In laška in nemška gospoda — ista gospođa, ki je bogatela in se redila na račun žuljev na kmetskih rokah našega ljudstva •.— je začela zbirati denar in cunje, ki naj se pošljejo med naše ljudstvo v dokaz neizmerne ljubezni do naših starišev in njihovih otrok. Ustanovila so se društva, ta so otvarjala zabavišča, šolske vrtce in šole in razne «dobrodelne» ustanove. Tako se je razpredla počasi mreža, v kateri igrajo posamezna mesta in razna druga središča vlogo zavratnik pajkov. Odkar so se pred kakinfi 30 leti vrgla na tias prva raznarodovaina društva pa do današnjega dne je bila njih taktika vedno ista in je ostala takšna, kakor smo jo zgoraj orisali, t. j. taktika pajka. In ravno tako od začetka raznarodovalnega pohoda v obliki hinavskega človekoljubja pa do današnjega dne se je našlo med našimi stariši vedno na stotine in tisoče slepih in neumnih muh, ki so pošiljale in pošiljaj teto za letom :svoje otroke v raznarodo-valno mrežo neslovanskin šolskih vrtcev, zabavišč in drugih ustanov najbolj hinavskega človekoljubja, kar si jih moremo misliti. Od njihove ustanovitve do danes je bil in je glavni cilj društev «Dante AH-ghieri», < Lega Nazionale» in po vojni društva «Italia Redenta» ta, da zavajajo s pajkevo taktiko naše stariše, da izvršijo nad svojimi lastnimi otroki narodni u m o r s tem, da jih preslepijeni po zunanjem sijaju in zapeljani po sladkih obljur bah pošiljajo v učilnice, kjer se našemu jeziku ne posveča nobena skrb, temveč se uči zaničevati vse, kar je našega in pristno slovanskega! Na žalost moramo ugotoviti bridko dejstvo, da ima ta pajkova taktika posebno po vojni zaznamovati velike uspehe na gkodo našega naroda v Julijski Krajini. Ravno te dni so objavili italijanski listi poročilo o delovanju društva «Italia Re-denta»f iz katerega je razvidno, da je na- Cerjeno vse delovanje te organizacije iz-Ijučno proti našim krajem. Samo ta dtalia Redenta» je ustanovila, otroške vrtce v sledečih čisto naših občinah: Devin, Kanal, Tolmin, Bovec, Kobarid, Pod-brdo, Volče, Idrija, Žaga, Sv. Lucija, Cerkno, Dolina (pri Trstu), Podgrad, Matulje, Ika. Poročilo se širokoustno baha, kako velike uspehe da je dosegla organizacija posebno med drugorodci. Šolski vrtec v Tolminu je imel 52 gojencev, v Bovcu 54, v Kobaridu 32, v Idriji 100 itd. Najmanj uspeha .so imeli vrtci v Devinu in Kanalu, kar kaže, da so naši stariši v teh dveh občinah najzavednejši. Poleg šolskih vrtcev in zabavišč pa ustanavlja «Italia Redenta» tudi gospodinjske šole in razne druge ustanove (ambulance itd.) — vse seveda pod plaščem najbolj vzvišenega človekoljubja, in — kakor rečeno — «Italia Redenta» ni sama, temveč ji zvesto sekundira tudi znana «Lega Nazionale», s katero sta si razdelila delo, da bo širjenje raznarodo-jvalne pajčevine čim uspešnejše. Zakaj se morejo slična društva bahati s takimi uspehi med našim ljudstvom? Najbolj njihov zaveznik je, kakor že omenjeno, nepoučenost naših starišev o pravih ciljih takih ustanov. Naš človek je lahkoveren in zaupljiv, zunanji sijaj ga lahko premami. V 'svojem nepokvarjenem poštenju si ne more niti misliti, da bi se za tako širokoustnim človekoljubjem skrivali kaki nameni, ki bi jih obsojal, če bi jih poznal. Naša priprosta kmetska mati ne pe>^uni niti en sam hip, da ne boška ona jtiažna gospodična iz mesta njenega otroka z isto čisto ljubeznijo kakor ona sama. Potem pa darovi, kosilo in pa manj skrbi t— vse to premamlja mamice in raznaro-tfovalnice se pobiijo! Mnogo je tudi takih, ki se zavedajo nevarnosti, kateri izlagajo ^vofega otroka v narodnem oziru, a ga ipak poSiljajo v raznarodovalnico, češ saj itak fše ne bo raznarodil in ostane Slovenec. iNajveč pa doprinaša k uspehu raznarodovalnih organizacij slabi zgled nekaterih izdajalcev, ki dobro vedo, kaj delajo. V bistvu pajkove taktike je, da se v vsaki občini pridobi po par takih prodanih dui — če je le mogoče med vplivnejšimi osebami — in potem gre samo. In končno so tudi taki stariši, ki mislijo, da morajo pošiljati otroke v slične učilnice prav tako kakor v ljudsko šolo. Vse te okoliščine pospešujejo delovanje raznarodovalnih društev med našim narodom. Proti njim ise da kaj doseči /le z vztrajno podrobno agitacijo in s stalnim poučevanjem naših ljudi o pravih namenih sličnih organizacij. Našemu človeku je treba povedati, da so neslovenski šolski vrtci po naših vaseh le en člen, le prva stopnja raznarodovalnega načrta, ki je naperjen proti nam. Tisti, ki so zamislili raznarodi-tev našega ljudstva, ne zaupajo sami ljudski šoli, dasi je bila poitalijančena. Z raznarodovanjem je treba začeti v najnežnej-ših letih pred ljudsko šolo, na drugi istrani pa se mora nadaljevati po končanih šolskih letih z gospodinjskimi šolami, raznimi nadaljevalnimi tečaji itd. .Vse to je treba našrim nepoučenim starišem pojasniti, da bodo vedeli, kaj je njihova dolžnost. Predvsem pa je treba pribiti, da ni nihče po zakonu obvezan pošiljati svoje otroke v slične učilnice. Zato naj vsakdo brez strahu odgovori nasprotnim agitatorjem, da svojega otroka ne da v neslovenski šolski vrtec. Živimo v XX. stoletju in je prišel tudi za naše ljudstvo skrajni čas, da odpremo oči. Kje je pajek vemo in njegovo mrežo vidimo. Ne bodimo torej slepe in nezavedne muhe. Tam kjer so slovanski šolski vrtci, pošiljajmo otroke vanje, kjer pa jih ni, držimo jih doma do ljudske šole. Le tako bomo preprečili, da se razne raznaro-dovalne organizacije ne bodo bahale radi naše nezavednosti ter nas predstavljale v svojih letnih poročilih kot čredo nespametnih ovc! Pred komom v Llvornu Kam krenejo liberalci? . Vatikan in Francija RIM, 25. Ministrski predsednik on. Mus-solini se je vrnil v Rim danes dopoldne ob 8.45. Vrnila sta se tudi minister za notranje zadeve on. Federzoni in minister javnih del on. Sarrocchi. Ministrskega predsednika čaka obilno dela. tekom današnjega dne se bo posvetoval* raznimi ministri, ki mu bodo poročali o političnem položaju. V pondeljek se bo vršila seja ministrskega sveta; bržkone bodo na tej seji razpravljali tudi o sklicanju poslanske zbornice. Glede dneva sklicanja še ni ničesar gotovega vendar je gotovo, da se zasedanje ne bo začelo pred 4. novembra, ker bo pri proslavi obletnice zmage zaposlenih več poslancev. Čim se približuje dan sklicanja zbornice, sili vedno bolj v ospredje vprašanje, kam bodo krenili liberalci. Ali bodo še korakali vzporedno >s fašisti in «se vsakih deset korakov ustavili ter vprašali vodnika, o j kam gospod gre tvoja pot?» Ali bodo stopili v opozicijo? To vprašanje je vsekako v sedanjem trenutku eno izmed najvažnejših; kajti vprašanje zadržanja prave opozicije, t. j. opozicijskega bloka je zaenkrat rešeno: opozicija se zasedanja ne bo udeležila, ako ne nastopi v tem kratkem času kaka posebna izprememba v sedanjem položaju. Vesti nekaterih listov, da nameravajo izstopiti popolari iz opozicije, so go tovo preuranjene. V najskrajnejšem slučaju bodo popolari izstopili iz opozicijskega bloka, če so si res toliko vzeli k srcu papežev opomin, naj se ne bratijo s socijalisti; toda v opoziciji proti sedanjemu režimu bodo gotovo ostali še nadalje. Ako so informacije vladi prijaznega lista «Tribuna » točne, je nastalo med ravnateljem popolarskega glasila «Popok>», g. Donati-jem in Don Sturzom precejšnje nesoglasje. Don Sturzo je baje proti ostremu pisanju omenjenega lista proti fašizmu in se zavzema za milejši ton lista. «Popolo» pa odločno zanika te vesti. Glede opozicije so si torej fašisti precej na jasnem; preostaja pa še vedno vprašanje, kaj porečejo liberalci na kongresu v Livornu, katera struja bo zmagala. V vladnih krogih se zelo bojijo, da bo prodrla protifašistovska struja; prepričani sof da bi bil v tem slučaju ves Mussolinijev trud za normalizacijo zaman. Še o «goii sablji». Ministrski predsednik je že zopet v Rimu, a polemike radi njegovega govora v Ferrari še vedno niso ponehale; ((Vprašanje sablje pustimo Siegtriedu v Wagnerjevi teatra logi ji, piše glasilo liberalne stranke «Giornale d'Italia», med sabo govorimo... civilno. Nobena stvar ne zadene občutljivosti Italijanov tako kakor glas o -militarist, jeziku v ustah člana vlade, ki bi mesto lega moral govoriti o pravičnosti in zakonu. Med tem pa niti pravičnost, niti zakon ne pravita, da ima fašistovska stranka pravico potegniti sabljo in se z orožjem uveljaviti... Ni jih in tudi ne more biti oboroženih strank edino zakonite državne sile imajo pravico nositi in posluževati se orožja... V Italiji se potegnejo sablje edino, kadar to ukaže kralj, ki ima pravico poklicati državljane pod orožje.» Vladi prijazni listi protestirajo proti sličnemu pisanju listov, češ da opozicija izbere iz Mus-solinijevih govorov samo gotove stavke, ki pa prav nič ne zmanjšajo celotnega tona teh -govorov, ki so pomirljivi. «Giornale d'Italia» svetuje Mussoliniju, naj bi raje ostal v Rimu, kakor da si hodi kvarit svoj ugled s svojimi govori na razna potovanja. Odnoiaji med Francijo In Vatikanom se slabšajo V Rimu se potrjuje vest, da je Herrioto-va vlada končno veljavno sklenila da odpravi francosko poslaništvo pri Vatikanu, in da je sploh že odtegnila za poslaništvo potrebne kredite. Francoski list «Ere Nouvelie» je pisal, da se je Vatikan izrazil pripravljenega, da ustavi takoj protifran-cosko gibanje v Alzaciji, ako francoska Vlada še nadalje ohrani poslaništvo pri Vatikanu. Herriot hoće namreč na vsak način raztegniti na Alzacijo vso francosko zakonodajo in torej tudi v Alzaciji izvesti popolno ločitev cerkve od države. To je vzbudilo v tamošnjih katoliških krogih veliko vznemirjenje in pričela se je proti-francoska agitacija. Današnji «Osservatore Romano* odločno zanika podtikanja omenjenega francoskega lista. ■ Otvoritev 8, italijanskega časnikarskega kongresa ' PALERMO, 25. Danes zjutraj je bii otvorjen v sedežu sicilijanskega časnikarskega udruženja 8. državni časnikarski kongres, ki ga je organizirala časnikarska zveza s pomočjo udruženja sicilijanskih časnikarjev. Kongresu prisostvuje med drugimi tudi predsednik udruženja italijanskega tiska general Bencrvenga, ki je izvoljen za predsednika kongresa. PALERMO, 25. Na popoldanski seji časnikarskega koorgesa je poročali delegat dr. Meoni o Časnikarski delovni pogodbi ter o delu, ki ga je izvršilo italijansko udruženje pri mednarodni tiskovni zvezi. Poročilo dr. Meoirija je- bilo sprejeto z 'velikim odobravanje. Po seji je županstvo priredilo v občinski hiši. časnikar jem časten sprejem. Danes zvečer se ho v gledališču « Massimo» vršila predstava na čast zborovalcem. ] Kongres italijanskih elektrotehnikov SPEZIA, 25. Danes popoldne se je tu otvoril kongres italijanskih. elektrotehnikov. Kongresa se je udeležilo 250 zboro-valcev. ' Odmevi nemSke izlove zo vstop v Druitvo narodov Vtis v Ženevi - Nemška prijava odgodena ŽENEVA, 25. Nansen, ki je posetil nemškega državnega kancelarja v Sigmaringe-nu, se je zglasil včeraj pri francoskem delegatu Briandu. Ta-le je le ponovil odgovor ministrskega predsednika Herriota na angleškega poslanika, ko je poslednji predložil vprašanje nemške vlade, ki se ni hotela v tej zadevi obrniti neposredno na francosko vlado. Odgovor Francije je, da se bodo vzdržali vsi pogoji, ki jih je naštel Herriot v svojem znanem govoru na plenarni seji Društva narodov: Kandidatura Nemčije se mora držati predpisane službene poti, izjeme in prednosti so tu izključene. Francija pa je pripravljena, da ne bo delala nikakih težkoč v vprašanju razorožitve, in bo v načelu privolila v podelitev stalnega mesta Nemčiji v svetu Društva narodov. Kljub tem zagotovilom pa ne bo najbrže prišel predlog Nemčije že na tem zasedanju Društva narodov na razpravo. Nemčija v svetu Društva narodov? Poročilo o seji nemškega ministrskega sveta gledć vstopa Nemčije v Društvo narodov se smatra v ženevskih krogih za važno načelno izjavo, ki ugotavlja voljo Nemčije za vstop v Društvo. Tipanje tal pri vseh zavezniških delegatih" je zadelo na ugodno razpoloženje, istočasno pa prevladuje mnenje, da ni mogoče v nobenem slučaju spremeniti formalnega postopanja, kakor ga predpisujejo pravila Društva. Vprašanje stalnega mesta v svetu Društva narodov za Nemčijo ne bo zadelo na velike težave. Odgodi tev razoroži t vene konference? ŽENEVA, 25. Tukaj se opaža prizadevanje odgoditi datum razorožitvene konference s pretvezo, da diplomatske priprave do spomladi ne bi mogle biti končane. Krogi, ki stremijo za tem, bi hoteli, da se odgodi razorožitvena konferenca na prihodnjo jesen po zasedanju Društva narodov, Ni pa gotovo, če bodo ta prizadevanja imela uspeh. _ Aigleiko-ieaiki trgovinska posojanja razbita LONDON, 25. Agencija «Reuter» poroča iz Berlina, da so se pogajanja za trgovinsko pogodbo med Anglijo in Nemčijo razbila. Zastopniki obeh držav se niso mogli združiti na skupnem stališču. Angleški delegat se bo jutri povrnil v London ter bo poročal MacDonaldu o poteku pogajanj. Zdi se, da so se pogajania razbila na odporu Nemčija, ki ni hotela privoliti v koncesije glede odprave carine na uvoz angleškega blaga v Nemčijo. Sporazum z radicevci dosežen? Poročilo HRSS o pogajanjih v Zagrebu Tolovaji napadB Tlak In oropali potnike VARŠAVA, 25. Med Luniniecem in Pin-skom v bližini postaje Lebeza se je moral ustaviti osebni vlade radi boasbne eksplozije, nakar so ga obkolili številni do zob oboroženi tolovaji ter opleniti potnike, izmed katerih sta bUa dva ustreljena. Med potniki aa je nahajal tudi vcjvooa Dovna-rowicz in škof Loziski, ki sta si rešila življenje z begom v Luniniec. Ko so tolovaji izvršUl svoje delo, so odklopfli vlakov stroj ter ga muatffi brez strojevodje proti Luniniecu. Oblasti zasledujejo napadalce. BEOGRAD, 25. (Izv.) Po povratku no-| tranjega ministra Nastasa Petroviča iz Zagreba je zavladala v političnih krogih izredna živahnost. Dr. Petrovič se je zelo zadovoljivo izrazil o uspehu svoje misije. Izjavil je, da je bil dosežen z radičevci v vseh glavnih vprašanjih popoln sporazum. Treba bo le še določiti formalnosti za vstop radičevcev v vlado. Tozadevna pogajanja se bodo nadaljevala prihodnji teden. O pogajanjih v Zagrebu je vodstvo Hrvatske republikanske seljačke stranke izdalo naslednje poročilo: «Dne 23. t. m. se je notranji minister Nastas Petrovič sestal s predsednikom HRSS k daljšemu razgovoru, ki je trajal cele tri ure. Predsednik HRSS je najprej čestital notranjemu ministru zaradi njegovega možatega in državniškega zadržanja prigodom verifikacije hrvatskih mandatov, brez česar ne bi bilo današnje normalne politične situacije. S tega je prešel govor na strogi demokratski parlamentarizem, ki je edina pot za rešitev vseh naših notranjih vprašanj. Predsednik HRSS je podrobno in temeljito razložil svoje in s tem mišljenje hrvatskega narodnega zastopstva ter HRSS glede sigurnosti in nespremenljivosti naših mej. Nadalje se je govorilo o monarhiji ter o parlamentarizmu angleškega tipa, kjer se popolno izraža in nedotakljivo čuva suvereniteta naroda ter je taka parlamentarna monarhija sposobna za sodobni socijalni razvoj in napredek. Zatem je predsednik HRSS to apliciral na naše razmere, nakar je razgovor prešel na vprašanja zunanje politike. Predsednik HRSS je posebno poudaril, da ima šestletni nevredni in nasilni centralistični režim dva vzroka: Prvi razlog je v tem, da je hrvatska inteligenca leta 1918. v veliki večini proglasila, da je hrvatski narod bil v avstro-madžarskem suženjstvu in da so ga Srbi osvobodili. Drugi razlog je v tem, da poglavitni del osobito srbskega upravnega uradništva uprav s prezirom govori o demokraciji in parlamentarizmu, pa zato tudi o narodu in seljaštvu. To uradništvo zatrdno veruje, da je današnja parlamentarna vlada samo epizoda in začasna slučajnost, ki jo mora zopet zamenjati vsiljena vlada manjšine ali celo diktatura. Zato je predvsem najvažnejše, da oba ustavna faktorja, parlament in kralj, v popolnem soglasju učvrstita in raz-vijeta parlamentarno demokratsko vladavino do vseh njenih konsekvenc in da povsem onemogočita zakulisni stranski vpliv, ki bi bil naperjen proti parlamentarizmu ter bi vodil v neminovno katastrofo. Končno je predsednik HRSS osobito poudaril, da politika sporazuma HRSS ni in ne more biti nikaka taktična igra ali prevara, že zato ne, ker jo je iskreno in možato sprejel ves hrvatski narod v čvrstem prepričanju, da tso interesi naroda hrvatskega, naroda srbskega in naroda slovenskega ne samo slični, temveč uprav identični ni istovetni. To je predsednik HRSS ponovil točno, precizno na drugem razgovoru, ki je trajal zvečer od 9. do skoro 12. ure in mu je prisostvovalo celotno predsedstvo HRSS. Tu se je iz menjave političnih misli razvil najprisrčnejši razgovor o našem narodnem in posebno še seljaškem življenju; zatem je predsedstvo ostalo zbrano še celo uro, da je takoj zaključilo potrebne sklepe za nadaljnje delo na .velikem činu narodnega sporazuma in take državne preureditve, da jo' bo z vso dušo in povsem svobodno voljo sprejela večina i srbskih i hrvatskih i slovenskih narodnih zastopnikov, a s tem torej tudi nedvomna večina Slovencev, Srbov in Hrvatov. V Zagrebu, 24. septembra 1924. Stjepan Radič, predsednik HRSS. Dr. Juraj Krnjevič in dr. Stjepan Košutić, tajnika HRSS.» To poročilo je napravilo v vladnih krogih zelo ugoden vtis. Seja ministrskega sveta BEOGRAD, 25. Sinoči je bila od 18. da 20. ure seja ministrskega sveta, na kateri se je sklenilo, da se od Bleerovega posojila potroši dva milijona dolarjev za dovr-šitev železniških prog v državi SHS. 1 a vsota se bo deponirala pri Narodni banki, ki bo s tem denarjem intervenirala na buriii na korist dinarja. Dalje je vlada na seji pretresala novi invalidski zakon, ter se bo razprava jutri nadaljevala. Odobrena je tudi nabava jnoke in ovsa vojnemu ministrstvu za vse posadke v državi. Sklenilo se je dalje, da ministra dr. Korošec in Hadžič prisostvujeta v imenu vlade svečanostim v Kragujevcu. Koncem seje je vlada dobila pismeno poročilo iz Zagreba od miJ nistra za notranje stvari Petroviča. Vlada zopet preglasovana v finančnem odboru BEOGRAD, 25. (Izv.) Danes se je vršila seja finančnega odbora, na kateri so raz* j pravljali o odobritvi naknadnih kreditov prometnemu ministru v znesku 140 milijo* nov dinarjev za napravo železniških voz in dograditev prog. Prometni minister Sušnik je v daljšem govoru razložil delovanje sedanje vlade; dostavil je, da mora država poplačati domove prometnega ministrstva v inozemstvu. Prepričan je, da bodo ta kredit krili dohodki prometnega ministr* stva. V imenu opozicije je nastopilo veđ poslancev, nakar se je vršilo glasovanje. Predlog prometnega ministra je bif zavrnjen s 16 proti 15 glasovom; s tem je biia vlada vnovič preglasovana. Nato so raz-t pravljali še o kreditih za popravo cest. Prihodnja seja se skliče pismeno. Nikakor pa se ne bo mogla vršiti pred sklicanjem narodne skupščine. Jugoslcvenski poslanik v Parizu bo zamenjan? BEOGRAD, 25. (Izv.) Danes je prispel ia Pariza jugoslovenski poslanik Spalajkovič, Njegov prihod spravljajo v zvezo z namero sedanje vlade, da imenuje za pariškega poslanika svojega pristaša. Poljedelska fakulteta na beograjskem vseučilišču BEOGRAD, 25. (Izy.) Te dni je bil podpisan odlok o osnovanju poljedelske fakultete na tukajšnjem vseučilišču; poljedelski minister je dalje zahteval 50 milijonov dinarjev za ustanovitev raznih kmet«* skih šol v državi. Vfltna zgodovinska odkritja v bližini Kaira Grobišče kraljice Foser najdeno. LONDON, 25. Semkaj so prispele posebne vesti o važnem zgodovinskem odkritju v Sahari blizu Kaira, Po zaslugi egiptovske vlade Sta bila izkovana v Sahari dva majhna tem-pelja in dva vhoda k grobiščem. Dejstvo, da so se našli na nekaterih stebrih v hijeroglifih pisana imena egiptovskih obiskovalcev iz 1. 1500 pred K„ potrjuje, da ne gre tu za nikake posnetke starih grških spomenikov. Odkrita tempelja spadata v dobo tretje egipčanske dinastije in sta potemtakem starejša kot spomeniki velike piramide pri Gezah, ki spadata v četrto dinastijo. Tempelja predstavljata najstarejše vzorce kamenite zgradbe. Nahajata se ob vznožju pira-ramide Zoser na cesti, ki pelje v Saharo, in se ju smatra za grobišče kraljice Zoser in njenih otrok. Vsak tempelj ima svoje trikotno dvorišče, ki se spaja z vznožjem piramide, in ozek hodnik med glavnimi stebri, ki pelje v majhno svetišče. Radi izredne važnosti teh zgodovinskih najdb je egiptovska vlada obljrMla potrebne kredite, da se pospeši izkopavanje in raziskovanje pri Sahari in tudi v bližini Dashur, kjer je bila pred leti odkrita stara egiptovska zakladnica. __ Strašna drama v francoski kavarni. LYON, 25. V mali kavarni v predmestju Saint Fons se je odigrala sinoči krvava drama. Lastnica kavarne, po imenu Clair, se je sporekla z gostom Bellon, ki jo je naposled oklofutaL Njen brat ji je priskočil na pomoč, toda Bellon je potegnil samokres ter z dvema streloma nevarno ranil Clairovo. Tedaj je brat planil razjarjen na Bellona ter mu z brivno britvo prerezal vrat. Čeprav smrtno ranjen, vendar je imel Bellon še toliko mofii, da je ie dvakrat ustrelil proti nasprotniku ter ga tefko ranil. Soprog Clairove, ki je pribite! vsled hrupa iz spalnice v kavarno, je našel vse tri že mrtve. - Kitajka upravljajo banke ^ LONDON, 25. V Shangaiju so ugledne Kitajke ustanovile banko, ki jo vodijo same ženske. Takoj prve oni je vložilo na tisoče ženak svoj denar v to banko. Maroško bolISte Španci napadajo v vseh odsekih MADRID, 25. Uradna brzojavka iz Maroka sporoča, da je kolona generala Castra po hudih bojih prodrla v odisek Zocarbaa in napadla sovražne postojanke pri Iksruti. MADRID, 25. Začasni predsednik direktorija je izjavil, da započeta napadalna akcija napreduje uspešno in da je opažati ni sovražni strani splošno utrujenost in zmedo. Radi neugodnega terena se razvijajo operacije počasi. Naše čete prodirajo v odseku Tetuan, da vzpostavijo zveze z oddelki pri Ksauenu. V odseku Buharray je položaj zelo kritičen. Sovražnik je napadel z vso silo Kseruto, toda naša posadka se hrabro upira. MADRID, 25. Kralj je podpisal dekret, ki od&tavlja generala Queipa, poveljnika cone Peuta. _ Meščanska vojna v Kitajski Velesile ne bodo intervenirale. LONDON, 25. Agencija Reuter dobiva iz Shanghajat Vse velesile so sklenile, da ne intervenirajo v Kitajski. Poveljniki uporniških čet, ki se nahajajo v bližini mesta, so stopili v medsebojne mirovne pregovore. General Lu Jun Haiang se je namenoma umaknil s svojimi četami v zaledje in omogočil vojski Ciang Foa vkorakanje v Shanghai. Strašno neurja na Francoskem Železniški promet deloma ukinjen — trgatev ogrožena. PARIZ, 25. V popoldanskih urah ]e divjala v pokrajini Avdignon silna nevihta, ki je moči no poškodovala brzojav in železniške proge. Kolodvor Orange je preplavljen. Več mostov 9» je poruSilo. Vinogradi so utrpeli veliko škodo. Železniški promet na progi Lyon-Marseille fe delom« ukinjen. Fiaimnrirt trgovinski minister za trgovinsko pogodbo z Nemčijo. PARIZ, 25. Trgovinsko ministrstvo objavlja sledeče: Nekateri listi so razširili vesti, da se je trgovinski minister zoperstavil sklepanju tr-t govin&ke pogodbe z Nemčijo. Te vesti so pon polnouia neutemeljene. Nav bfel^jski potiaaik t, Rimu / -fggUSTM« U. Belgijski IItojm urad]*© d* prtde- M aneeto sartni^ggr rim* Vaft Dea Ste ena, ki M _________ itv^M^a, gfof fe& IfaSte de Levsighen, ki je seda) po- :y Beitou. .v V Gmgio se vrnil mir p RIM', 25. Radi oedcaAerih Ukfijan- «klh listov o nemirih v Georgiji se je čutijo rusko poslaništvo prisilen o, da zanika [vesti o teh nemirih. Opor, ki so ga. orga-hirali brvSi carski častniki je trii popol-zadušen 20. septembra. Od tega Leva napref, prav poročilo ruskega pofida-jflj&tva, ni paiifo v Georgiji do nJkakih incidentov. Ceho^ovKlkS uvoz PRAGA, 25. Če ho slovaška republika je ^uvozila v prvem polJetju 1924 za 7 milijard •263 milijonov 521.362 Kč blaga. Tu prihaja1 didno tudi književne izložbe. ev bombaž, votma m mast, fct&vpa la vpret* prvi vpvti w pdtt tw1woo trt+00. žko, . , na fivkia. mU, #*dje L dr. Kljub lemu; precej£fl$ema u vosu curovia b iivil je ostala trgovinska bflanca CehodovaSke f omenjeni dobi inraa. bi iker iznaša prebitek 56M40866 Kč. Književni mazej vaeruske sveze avtorjev MOSKVA, 25. Odbor vseruske zveze književnikov je sklenil« da se ustanovi v Moskvi velik literarni muzej, v katerem se bodo hranili za potomstvo In vse čase vsi vaSni literarni dokumenti In drugi književni materijal. Namen novega muzeja je, da posveti »vajo pažnjo predvsem sodobni ru^ki lit era turi,. Muzej bo imel sledeče oddelke: arhiv rokopisov članov vseruske zveze književnikov od L 1918 do danes, nadalje portrete književnikov, autobiografije, izrezane članke časopisov, karikature, ilustracije itd. Muzej bo prirejal perijo- DNEVNE VESTI fcuvnnje k sotrtitvn v Soli Zanimive ugotovitve Carnegiejeve ustanove Carnegiejeva ustanova je ravno objavila izid proučevanj, ki jih je izvršila o šolskih [knjigah raznih držav. Gre tu namreč za ugotovitev, v koliko pospešujejo šolske knjige sporazum med narodi, in sicer se je 'dotičsna preiskava zaenkrat omejila na 'ljudske in srednje šole, medtem ko se •poduka na visokih šolah ni vzelo v poštev. jTa prvi poizkus se tiče Francije, Nemčije, Anglije, Italije, Belgije, Avstrije in Bolgarije. V vsaki teh držav se je pridobilo strokovnjaka v tej zadevi, kateri je pre-tgledal veliko število šolskih knjig. Za-'ključno poročilo je sestavil jlr. Prudhom-meaux, tajnik evropskega oddelka Carnegiejeve ustanove. Izid preiskave je — žal — vse prej, kot razveseljiv. Izkazalo se je, da so šolske knjige gotovih držav prežete najhujšega šovinizma in frazarske samohvale. Seveda se poleg teh dobijo povsod tudi knjige, katerim ni mogoče očitati v tem oziru nič slabega. j Zanimalo nas bo menda to poročilo, v kolikor se tiče tozadevnih razmer v Italiji. ,V tem oziru je rečeno, da se italijanske šolske knjige često navdušujejo za ideale človečanstva, za sporazum med narodi in za mir. Zdi se tudi, da manjkajo tu sra-motitve sovražnikov, večkrat da se celo govori o njih s sočutjem. Na drugi stran* — pravi poročilo — pa ne manjka v italh ijanskih Šolskih knjigah običajne patrijotske ■frazeologije in samohvale; s povdarki se venomer ponavlja, da ni sklep miru zadovoljil vseh teženj Italije, posebno pa da je bila osleparjena za Dalmacijo. Da pa stoji — zaključuje poročilo — aneksija gornjega Poadižja in velikih slovanskih ozemelj v nasprotju z narodnostnim načelom, ki ga je oznanjeval Mazzini, se menda pisatelji italijanskih šolskih knjig ne za-ivedajo, _ MAGPALENSKA PODR. «ŠOL. DRUŠTVA«, priredi v nedeljo 28. t. m. ob 6. uri pop. veselico. ki se bo vršila v dvorani gostilne «ex Su-fcieta» pri Sv. Scboti. Sodeluje iz prijaznosti magdalenski <Šport-no-izobraževalni krožek- z dvema igrama in mandolinistična skupina, ki bo izvajala par točk. Po oficijelnem delu je prosta zabava. Ker se prične kmalu v otroškem vrtcu z razdeljevanjem kosile in ker je imela podružnica med počitnicami malo podpore, naj se občinstvo polnosteviino odzove vabilu in napolni dvorano do zadnjega kotička! ŠOLA «GLASBENE MATICE*. Vpisovanje v šolo «Glasbene Matice» se vrši danss in jutri od 10. do 12. in od 16. do 19. ure v ulici Torre biaeca št. 39. I. nad. (levo). Cankarjevo" pohujšanje« pri sv. JAKOBU. V nedeljo 2S. t. m. cb 8. uri zvečer uprizori |Št. Jakobska ^Čitalnica* pri Sv. Jakobu imenitno Cankarjevo farso -Pohujšanje v dolini Šentflorjanski*. Delo je polno komičnih prizorov, ki so prepleteni z žgočo satiro in sarkazmom, kot ga srečamo samo pri našem Cankarju. In tako plastični so tipi. ki nastopajo v tej ,Jarsi! Nekateri izpregovorijo samo dva, tri jstavkp in že so mojstersko izklesani pred na-imi. In tako vsi: Od zapitega dacarja pa dopo-jbožnega cerkovnika in nedolžnega učitelja tSviligoja, od izkušene županje pa do čednostne ekspeditorice. V glavni ulogi umetnika in razbojnika Petra •gostuje g. Tcrčič, član ljubljanskega gledišča, ki obenem igro režira. V ulogi Jacinte igra gdč. Stepančičeva. — Zanimanje za to predstavo je izredno. Otrokom je vstop zabranjen. Pred-prodaja vstopnic v nedeljo od 10—12 v dvo-rani D. K. D. _ GLASBENO-DRAMATIČNI večer PRI SV. JAKOBU. Kdo neki nagaja podružnici «Sol. Dr.» pri Sv. {Jakobu, ki se vendar mnogo trudi, da bi glas-jbeno-dramatični večer z raznovrstnim sporedom v nedeljo dne 5. oktobra t. L privabil polno dvorano občinstva? Morda zrakoplovci, ki in najraje vsi pogojeni znesek; ali morda nogometaši, kolesarji in hazenašice? Ne, ne ampak nasprotno vsi ti pridejo, samo glej da ne boš manjkal Ti, ki si tako nesrečno zaljubljen v ples, ki pa se v nedeljo ne bo vršil. Saj bo preveč druge zabave, in smo prepričani, da Ti ne bo žal, ko boš stopil v dvorano DKD. Priča-k uje m o Te prav gotovo! Iz ofrifl M dr. jonrr v Trste , M. M. Divstet Taksa za podeljeno državljanstvo glasom kr. odloka 30. dec. 1920, št. 1890 iv znesku lir 360.60 se vplača na davčnem ura-pu tistega okrožja kjer biva optant. Ob tej priimki nasnanjamo, da glasom obstoječih navodil fe neobhodno potrebno vplačati takse in prilo-liti predpisane prisege zato. da dobi dekret pravno vel javno moč. Ti predpisi veljajo le za one katerim je bilo priznano italijansko državljanstvo vsled njih isfcire (elezione) ali opcije glasom Saintgerman-ske mirovne pogodbe. Smrt uglednega jugoslovenekaga V torek zjutraj je cimrl v Beogradu ravnatelj •Politike» dr. Slobodan Ribnikar. Slobodan Ribnikar je bil rojen 7. novembra 1873. v selu Slivnjac kot sin zdravnika dr. Franja Ribnikarja iz Seničnega pri Tržiču na Gorenjskem. Medicinske študije je končal na Dunaju ter se nato posvetil praktičnemu zdravilstvu. Ob izbruhu balkanske vojne je bil dr. Slobodan Ribmkar poveljnik I. poljske bolnice drinske divizije, pri vojaškem službovanju med svetovno vojno pa je začel bolehati na vnetju ledvic ter sedaj podlegel srčni kapi. Slobodan Ribnikar je imel odlične organiza-torske talente, ustanovil obsežno in uspešno organizacijo »Društva za narodno zdravje« ter i že za časa turškega režima organiziral v Skop-i Iju jugosl. nacionalne propagando. Njegova brata Vladislav in Darko sta padla kot rezervna kapetana tekom dveh dni junaške smrti na Drini kmalu v začetku svetovne vojne (30. avgusta in 1. s«ptembia 1914.). Vkljub tej izgubi — oba sta bila ocUična novinarja, je dr. Slobodan Ribnikar začel tako; po evakuaciji Beograda leta 1918. zopet izdajati dnevnik »Podtika«, ki sta ga ustanovila njegova dva brata : ter se kot direktor z vso vnemo m energijo : posvetil temu novinarskemu podjetju ter ga dvignil še visoko nad oref§u)o višino. Dijaki slovenskega nižjega idtajn kr. tebni-i v Vidma, ki polagajo jesenski obveščajo« da se ta izpit ikega zavoda izpit iz telovadbe, se vrši 1. in 2. oktobra t. 1. ob 16. uri v telovadnici R. Ginnasio-Liceo v Vidmu. Društven* vwN Tučič: Golgota, drama v treh dejanjih se priredi na Konto velu v nedeljo 5. oktobra in ne kakor pomotoma javljeno na 28. t. m., čisti dobiček je namenjen Dijaški Matici. K obilni udeležbi vabi — Dram. klub viaokoioJcev. Tamburaško-dramatično društvo «Sonč» v Postojni, priredi 28. t. m. ob 18.30 zvečer v dvorani g. Paternosta 3-dejaasko fantastično igro «Morilec». Magdalenska podružnica "Šolskega društva*, i Danes zvečer ob navadni uri izredna odb. seja. — Tajnik. Slov. akad. fer. dr. «Balkan». Naznanjamo, da se vrši v nedeljo t. j. 28. t. m. ob 10. un dop. XXVIII. redni občni zbor, na katerega vabimo vse člane, starešine in ostale cenj. povabljence. — Odbor. Slov. ak. fer. dr. «Balkan». Danes ob 20.30 vaja v dvorani DKD. Pevci, pridite vsi! SPORT Hazena. V nedeljo, 28. t. m., ob 4.30 uri popoldne bo igral Hazena-odsek MDP — Trst revanšno tekmo s Hazena-ods. SDA, in sicer na igrišču «Adrije» pri Sv. Andreju. Kakor znano, je pred približno dvema mesecema četa MDP — Trst podlegla močni igri Hazene — SDA z 5 : 0. Ker nastopi MDP — Trst v novi formaciji, katera se bo gotovo potrudila, da častno nastopi, in ker bo — z druge strani — četa SDA gledala, da tudi v tej tekmi obdrži nadmoč, obeta biti ta tekma jako zanimiva. Pred to tekmo, se bo vršila ob 15. uri, nogometna tekma med dvema našima društvoma. S. D. A. Vsi nogometaši naj se sestanejo jutri zvečer na igrišču. Priporoča se poinoštevilna udeležba. — Odbor. Iz tržaškega iEvllenla oro£niJtf,««tirttliJ& 0tafi#o£«fla v ulici it. 8, la 2Uetnega totaka očega v ulici Ribor#© H Ssm k* areti UinUa v«&o aalndenje. M ae Ju dofei Lin-caccio stanu-ar etii an- Strašaa smrt otroka. — Zmečkan od avtomobila. Predvčerajšnjim popoldne se je pripetila pri Sv. Križu strašna nesreča, ki je zahtevala mlado človeško žrtev. Komaj 6-letni Marij Pahor, stanujoč v hiši št. 62, se je obesil zadaj na tovorni avtomobil Delavskih zadrug, ki je vozil proti Trstu. Cez nekaj Časa se je dečko zopet spustil na tla, a v istem hipu je pridrvel od zadaj osebni ovtomobil, v katerem sta sedela dva gospoda. Hipoma se je odigrala strašna nesreča. Bodisi ker šofer, radi prahu, ki ga je dvignil prvi avtomobil, ni pravočasno zapazil dečka, bodisi ker je avtomobil vozil s preveliko naglico, ubogi deček je prišel pod kolesa, ki so ga zmečkala na grozen način. Na mestu nesreče se je na mah nabralo muoA ljudi, ki so skušali podati nesrečnemu otrdBP kako pomoč, a zaman: revček je bil Že mrtev. Nesreča je vzbudila med vaščani zelo mučen utis. Prcdreca »opmski napad Da ni varno ponoči hoditi okoli, o tem se je predpreteklo noč temeljito prepričal premogar Ivan Šuligoj, star 36 let, stanujoč na Greti št. 276. Ko je šel okoli 1. ure po polnoči po trgu Liberta, je srečal dva neznanca; nič hudega sluteč je hotel iti dalje svojo poi, a komaj je obrnil neznancema hrbet, ga >e eden od nju potegnil z zakrivljenim ročajem palice s tako silo nazaj, da je mož skoro padel vznak. Predno se je Suli-goj dobro zavedel presenečenja, sta neznanca planila nanj, ga začela pretepati ter ga končno podrla na tla. Šuligoj se je skušal otresti napadalcev, a ta sta ga tiščala trdno k tlom ter mu preiskala žepe; pobrala sta mu ves denar, kakih 20 lir. Vsled vpitja napadenca je prihitel nočni čuvaj Salvator Bassaa* ki se je tedaj nahajal v bližini postaje. Toda tudi on ni nič o-pravil proti napadalcem, ker sta se lopova srdito branila s palica V skrajni sili je hotel Bassan izvleči samokres, toda bilo je prepozno; lopova sta se spustila v divji beg ter izginila. — Šuligoj in Bassan sta se podala na policijski komisarijat v ulici M. R. Imbriani ter tam naznanila dogodek. Varnostnim organom se je to pot kmalu posrečilo izslediti krivce. Ze včeraj zjutraj so ca pada, « ko ats ju ficdigoi in Bniis pri soočbi spoznala, «ta vse pridala, ; izgovarjala sta ae pa, da sta Izvršila predrsao dejanje iz — raz-1 " ' e ba|e nekoliko ponor- izgpvor jima seveda ni _ _____odvedena v zapor v ulici Coroneo, kjer jima bo ob «ntetu» gotovo minila volja za slične «špase». Poskušen samomor. 31-letna Justina Benel-lo, stanujoča v zloglasni hiši v ulici Fortino št 2, se je včeraj opoldne sprla z neko tovarišfco. Ženski sta si seveda prerekll vse mogoče in bi si bili tudi skočili v lase, da ni posegla v prepir lastnica hiše, ki je napravila konec besedi* če nju in se zavzela za Benellovo nasprotnico, To je pa Benellovo zelo ujezilo. Pohitela je v svojo sobo ter dala svoji togoti in žalosti duška s tem, da je izpila precejšnjo količino lizola. Lastnica hiše, ki je kmalu potem prišla na sled njenemu obupnemu činu, je poklicala na pomoč zdravnika rešilne postaje, ki je obimani Justini izpral želodec ter jo dal nato prepeljati v mestno bolnišnico. Njeno stanje je precej resno. Tatinski obisk. Nemani nepoklicanci so se predvčerajšnjim potom ponarejenih ključev vtihotapili v stanovanje rshonsirih De Pol, sta-nujočih v ulici Pieti št. & preskrbeti so se v obilni meri s perilom, oMdriml in raznimi drugimi predmeti ter izginili nemoteno, kakor so prišli. Nepričakovani obisk je stal De Polove 3000 lir. — Tatvina je bila prijavljena na orožniški postaji v ulici Chiozza. Kokain sta razpečevala. Predeinočnjim je bil aretiran v starem mestu 34-ftetni Josip S.i stanujoč v ulici Mandrie št. 4. Policijski Vgenti so našli pri njem 250 gramov kokaine. Ker je S. izjavil, da je dobil opojni pcak od 29-letnega so varfidfttni nettani kiju*. v ulici Crociferi It, spravili tudi njega poa Dober nos sta imela policijska agenta, ki «ta predvčerajšnjim sledila ki je noeU možu, ki je nosil pod pazduho veKko kovina-sto škatljo. Mož, ki sla ga agenta srečala v starem mestu, je izginil v hiši št. 3 na Corso liaribaldi. Kakor sta agenta kmalu potem zvedela, je shranil škatjo pri nekem Romanu B. Agenta sta izvršila pri poslednjem hišno preiskavo in našla šk&tljo, v kateri je bilo spravljenih 20 kg saharina. Roman B. in mož, ki je spravil sladko robo pri njem, pomorščak Jurij E., sta btta aretirana. Dognalo se je, da je bil saharin v tihotapljen. Vinski sodi od 30—40 hI, iz hrastovega lesa fiS sesalka s cevmi se prodajo. Pojasniti}: Gorica, Corso Verdi 36, dvorišče. Mali oglasi Cmm m trga dne 26. t. J (Oddaja Vrsta sočtvja ozlr Česen ..... rdeča pesa ... koieue glavato kacffiol če&ma zelje fižol v strokah......... fižol 9 nse • • •• m. debelo) za 100 kg: . . St 360 .....«0- 45 .....«0-40 ..... 1«0 .....100—*6Q . . . — — M 160 100 ..■•••••••• paradi Knikl.........^ melone .............— čeaplje .............100 radič......... . . .„ 40—280 Špinača .............SO—100 grozde.............95—300 buče..............60—100 repa...................2fi— 50 35 Borzna pc ogrske krone........ irodla, m m m (H»J»0 Trst - Via artisti 9 * Trst izorSule preizkušnje vsake orste Posebno ugodni pogoji za pregledovanje mleka. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, da ja naš ljubljeni soprog ozir. oče, iaet, stari oče IVAN RIHTER po dolgi In mučni bolezni, v d>bi 73 let, mirno v Gospodu preminul. Pogs#b dragega pokojnika 93 bo vidil v soboto, dne 27. t. m., ob 14. uri, Iz mrtva& niee rnestae bobučtaee na pokopalifiCe k Sv. Ani. TBSC, doe 3f>. septembra 1924. » Marija« soproga Marija por. Ferluga, Franc, Josip, Avgust, Karal, Albert, Martj, otroci- Lucija, Alojzija, Zofija, Gina, neveste, zet, vnuki in ostali sorodniki Pogrebno podjetje „Nuovn Impresa", Corso V. E. III 5t. 47. S l&SČt. % M i Potpisana časti se javiti, da u subotu 27. tek. mjes. na 11 sati jutrom držače se u ovdašnjem hramu Sv. O. Spiridona parastos za upokoj duše bivšega presjednika i dobrotvora ove Opštine Aleksandra Mišića U TRSTU, 26. Septembra 1924. Srpsko-pravoslavna Opiiina BANCA Ustanovljena leta 1905. Delnldka glavnica Lit. 15-000.000.— popolnoma vplačana. Glavat sedež: TRST, Via S. Nlcolb 9 (Lastna palača). Podružnice: ABBAZIA - FIUME - MILANO - ZARA. Eskomptira trgovske menice. Daje predujme na blago, vrednostne papirje. lam^i italijanske kredite v Jugoslaviji i« Jngoslovenske kredite ▼ Italiji ter eskomptira tozadevne akcepte. Otvaria akreditive za nakup blaga. Inkasira rneaice in račune. Kupuje in prodaja dinare in druge vaMe. Izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije, v Uršk tat Dinarjih ter jih obrsshiis najbolja po dogovoru. — Sprejema na vtoina knjlilce ter JHi obrestuje po 4 •/„ netto. □ □□□□□□ D O OPOPOPPDnPPOPDnanoPDDnpa0aDDaanoaaoa □ 0 □ □ □ □ □ □ □ □ □ I □ □ C ; □ j □ □ □ iD 1 □ □ jo a a PODLISTEK W. CoIHbk PREI IMENA iJ30) Ostro je uprla pogled t Ma^ladcno« 'zavrnila vsa kapitanov« prizadevanja, da bi se vmešal v pogovor, ter nadaljevala: «To eem vprašala le zato, ker mi je gospica Gartfc tuja in ker zbiram podatke o njej, kjerkoli se ml nudi za to prilika«. In sedaj je opisala preoblečeno Magdaleno, omenila je posestnike ConAe-Raven kot osebe, ki so starefši in bolj spoštovani družinski veji povzročali od nekdaj žalost, ter potožila, da so otroci takšni kot so bili itariii, ker da so skušali izsiliti pod krinko častite osebe denar iz gospoda Vanstoneja. Na U način je zapletla svojega gospodarja v pogovor, da ni mogel kapitan obrniti pogovora v drago smer. In ker ni štedila s klevetami, ker al pozabila nobenega ranljivega mesta, ki ga more Ženski jezik poiskati, bi se ji bilo znabttl posrečilo tako raz-dražiti Magdaleno, da bi se končno izdala. Toda kapitan jo je sredi govora prekinil s krikom. -Prosim tisočkrat zamere, Častita gospa!* je vpil. «Na obrazu svoje nečakinje vidim in na bitju njene žile čutim, da se ji bliža običajni iivčni napad. Drago dete, čemu se obotavljaš prijateljem, da ti je slabo? Kako neprimeren obzir? Saj se ji vidi, da trpi, kaj ne, gospa Lečo un t? Ostre bolečine, gospod Vanstone, ostre bolečine v levi strani glave. Spusti pajčolan na obraz in nasloni se name, draga, naii prijatelji te bodo opravičili za ostali del dneva*. Predno je utegnila gospa Lecont vzbuditi najmanjši dvom o resničnosti živčnega napada, je izrazil gospod Vanstone svoje iskreno pomilovanje Magdaleni, kakor je kapitan pričakoval. Dal je ustaviti voz ter vztrajal pri tem, da se gospica Bygrave in njen stric vsedeta na udobnejši sedež, on pa in gospa Lecont na sprednji sedež. Vprašal je Lecount, Če Ima vo-njalno steJdeničico pri sebi. Izvrttna ženska je morala takoj podati stekleničico gospici By-grave, kočijaž je moral previdno voziti in če bi imel pretresti goepico Bygrave, ne dobi niti vinarja napitnine. In tako so se vosSli do Aldborough-a. Gospa Lecount je sprejela svoj poraz brez besede. Od trenotka, ko jo je kapitan prekinil, so ostale njene ozke ustne zaprte, ni se brigala ne za bolnico, n« za svojega skrbečega gospo- da, ne za kapitana, ki je podvojil svojo vljud-* nost napram poraženemu sovražniku. Cim bliže so prihajali Aldbourgh-u, tem bolj presunljivo so se zapičile njene trde, črne oči v Magdaleno, ki ji je ležala nasproti s spuščenim pajčolanom in z zaprtimi očmi. Ko se je končno kapitan pred vrati 'Norta Shingles vile s smehljajočim obrazom poslavi Ijal je bilo konec upraviteljičinega samozatai jevanja in vrgla j« Wraggeju takšen pogled« ki je hkratu ustavil njegove vljudnostne izbruhe. S kratkimi besedami je odgovoril na zadnje sočutno vpraianje gospoda Vanstoneja ter od-vedel Magdaleno v hišo. «5aj sem vam rekel, da bo pokazala svoje kremplje,* je rekel. «Ni moja krivda, če je za-t skati, predno sem jo mogel )a; žati. Pa saj vam ni naredOa nič hudega, kaj? začela pra predno sem jo mogel jaz zadra «Toliko hudega, da sem dobila pogum nada« Ijevati pot. Jutri mi poveste, kaj naj storim* in zanesite se da bom vse izvršila.* Magdalena je telko vsdihnila pri teh bese* dah ter odila gori v svojo sobo. Kapitan si je v dmftnski sobt prižgal smodi ko ter hodil zamišljeno govi in doli Zadnji pen gle4 upraviteljice mu je povedal, da ni ona Se pri kraju s svojo municijo, vendar pa *i ni bil na jasnem, kaj misli ona sedaj početi.