Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat- 12 kr ee se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se oena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Trednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/»6. uri popoludne.
^»tev. 182.	7 Ljubljani, v ponedeljek 11. junija 1888.	Letnilt
Davek od žganja.
li.
Glavni boj se je bil za odstavek „2. b.u nove postave, ki govori o odškodnini za propinacijske opravičence v Galiciji in Bukovini. Levičarji so namreč sklepali: ako zbornica zavrže odškodnino za gališko provincijo, glasovali bodo gališki poslanci proti vsej postavi. Zato je dr. Menger stavil pri tej točki predlog, naj si država od čistega dohodka obdrži le 23 milijonov na leto, ostalino pa razdeli mej posamezne dežele po številu prebivalstva. Iz tega se lako razvidi, da se boj ni sukal le za špi-ritno postavo, marveč za obstanek Taaffejeve vlade in sedanje večine.
Kakor že znano, dobivali so poljski poslanci od svojih volilcev pozive, da glasujejo proti postavi, vlada pa se je izjavila, da se postava mora skleniti, naj stori to ta ali druga vlada, ta ali druga zbornica. Zato so se levičarji poganjali za odškodnino gališkim in bukovinskim propinacijskim opravičencem, da bi pridobili poljski klub proti vladi.
Dne 14. aprila pa je cesar pozval k sebi podpredsednika poljskega kluba, poslanca Javorskega, ter mu sporočil, naj se Poljaki z ozirom na položaj države ne upirajo postavi, ker višji politični oziri zahtevajo požrtvovalnost avstrijskih narodov; dalje je treba podpirati kmetijske žganjarije proti tovarniškim. Vsled tega so se Poljaki vdali in sklenili glasovati za postavo. Tako so levičarji zgubili upanje, da bodo s Poljaki vrgli vlado; svet pa je spoznal, da opozicija ni imela stvarnih razlogov proti postavi, zato jo smemo imenovati nelojalno. Je-li taka opozicija opravičena, ki bi po eni strani državi dovolila neštete milijone za vojaške namene, na drugi straui pa ji odrekla neobhodno potrebne dohodke?
Desnica dovoljuje državi višje dohodke, a ne brez prevdarka iu pogojev. Desnica govori z ogersko državno polovico resno besedo, liberalci pa ji kažejo ostre zobe. Pomisliti je namreč treba, da nas tarejo posledice pogodbe z Ogersko, a tega desnica ne more premeniti. Desnica zahteva previdno porabo novih davkov, znižanje primanjkljeja in pomoč
ubogim. Avstrija potrebuje vojakov, torej tudi denarja; desnica ji tega ne more odkloniti, toda levica se na to ne ozira, ker je v manjšini.
Naravno je, da tako rezka reforma davčne postave vzbuja strasti. Zvišanje davka je vedno nepopularno, popularen pa je isti, ki pobija zvišanje. Toda resne parlamentarne stranke morajo vedno uvaževati splošnje koristi, državni blagor. Zato je malo umestno, da levica očita vladi in desnici, da podpirate močnega proti slabejšemu in dovoljujete „darila" graščakom in industrijcem na račun skupne države. Finančni minister je temeljito razložil, ka-košna so ta „darila", ter je povdarjal, da je varstvena carina v smislu opozicije ravno tako „darilo" posameznim tovarnarjem, kakor določbe nove špiritne postave. V obče pa še ni gotovo, koliko dohodkov bo država dobivala po novi postavi, zato si opozicija gotovo ni izvolila pravi trenotek za znižanje davkov. Finančni minister mora prej zravnati državne troške in dohodke, odstraniti primanjkljej, in potem še le znižati posamezne davke. Ko bi to prej storil, njega politika bi ne bila previdna.
JVagovor papeža Leona AIII.
v tajnem konzistoriji dne I. junija.
(Konec.)
Pod temi postavami, ki se hvalisajo, da branijo državo, skriva se marveč nakana, ponižati cerkev za sužnjo; kajti nedotakljiva in najsvetejša dolžnost cerkve je, da vse ono, kar jej je ukazal Jezus Kristus, vsak čas in tudi celo zoper voljo Ijudij uči in brani, zaradi tega pa duhovščina ne more molčati ali celo pritrjevati onim državnim postavam in na-redbam, ki obsezajo, kar nasprotuje predpisom krščanske vere in morale; posnemati mora tukaj izglede apostolov, ki so nevstrašno odgovorili, ko se jim je prepovedalo, da ne smejo oznanjevati Jezusa Kristusa in njegovega nauka: „Sodite sami, ali je pravično pred Bogom, da bi Vam bili bolj pokorni nego Bogu" (Act. IV. 19.) — Kaj bi bilo postalo
iz krščanske vere, ako bi bila cerkev upogibala svojo glavo pred vsako napravo narodov in bila pokorna vsem ukazom oblastnij, naj so že pravični ali nepravični? Paganstvo, koje je varoval zakon, bilo bi še danes veljavno in človeški rod bi se ne bil pre-rodil v luči evangelija.
In kako razžaljiva je trditev, da je treba v varstvo države orožja zoper cerkev! Toda kako? Ali ni cerkev učiteljica in varuhinja vse pravičnosti, rojena, da trpi, ne pa da žali? — Toda tudi zoper vsako resnico in pravičnost je tako grdo sumničiti brez pravega razloga celo duhovščino. Kajti nemogoče je najti pravi vzrok, da se ustanovljajo nove postave njej na kvar. Kedaj in kje je kaki italijanski duhovnik oškodoval javni blagor in javni red? Toda če se globočeje pogleda v to zadevo, jasno postane, da so oni postavni členi napad na najsvetejše naprave cerkvene. Vsled božje naredbe je cerkev popolna družba; svoje zakone ima ter jo vladajo lastne oblastnije, ki so po hierarhiškem redu uvrščene, koje poglavar, rimski papež, vlada po postavi božji skupno cerkev ter je podložen edino le avtoriteti in sodbi božji. — S tem tedaj, ko oni napadajo cerkvene naprave, ne branijo se, marveč le žalijo. In sicer store to v izjemni postavi s prera-ČHnjeno strogostjo, z nenatančnimi, nedoločenimi in dvoumnimi pravili, ki pripuščajo jako široko polje samovolji onega, ki jih bode tolmačil.
Ni se tedaj čuditi, da je taka očividna nečast-nost izzvala že mnogo glasov graje in ugovora.
Znano Nam je, da so se tudi pri druzih narodih izdajale postave zoper duhovništvo; toda izgledi druzih nikakor ne opravičujejo onih, koje ob-dolžujemo. Poleg tega se mora naglašati, da cerkev tacih postav ni nikedar iu nikjer potrdila, marveč se jim po možnosti ustavljala. Tudi se ne sme prezreti, da so se samo tam ustvarjale take postave, kjer je najhuje divjalo strankarsko sovraštvo zoper katoliško cerkev in sta ob enem izginila nepristra-nost iz src in mir iz države. Ako so se zopet pomirili duhovi, potem so obveljali zopet boljši sveti in sovražnost onih zakonov je izginila ali pa se je odstranila postavnim potom.
LISTEK.
Le pošteno!
Slika iz življenja. Češki spisal Al. Dostal, prevel H. II—c. (Konec.)
Bartoš je učil že tretje leto na janovski šoli. Prišle so počitnice. Gospod učitelj je obiskal Haldove, in je rekel Karli pri ločitvi, da gre proč za eden teden zaradi dolžnosti, katera ga sili in peče že tretje leto. Karla se je ustrašila in mislila, da trpinči bolezen Urha in da gre v bolnišnico, morda k operaciji. Urh jo je zavrnil rekoč, da hoče obiskati samostan, in potem ko se vrne, hoče prositi za njeno roko. Deklica je zarudela in se tresla. Tako ni ž njo nikoli govoril. Bila bi ga objela, pa zatajila so je.
V samostanu je bilo kakor po kugi, ko je prišel janovski učitelj pred njegova vrata. Doma jo bil lo predstojnik. Urh je hitel skozi dolge hodnike, sem ter tje se je zavil, da se je čudil vratar iu zamrmral: „Ta je bil gotovo tukaj, pa ne spominjam se več!" Predstojnik ni poznal mladega, zaraslega moža. Urh je rekel, da bi pogledal rad v sobo št. 13. na neko
podobo, o kateri je slišal. Predstojnik je majal z glavo. Da bi tam bila kaka imenitna podoba, tega ni vedel, in vendar pozna tukaj vsak kot. Šla sta.
Ko sta prišla v sobo, ostal je Urh na pragu. Vso je tukaj kakor takrat. Tudi stol pri oknu ni bil premaknen. Morda ni nihče tukaj stanoval.
„Kako dolgo ni nobedeu tukaj stanoval?" je vprašal.
„Tri leta, gospod. Okno kaže v mesto in to ni dobro. Zadnji novinec se je nam zdel dober, priden, in mislili smo, da tukaj lahko stanuje, da bo ostal, pa tudi on je nas zapustil. Sel je domu in se ni več vrnil. Tako je, ko so človek izuči, pozabi na dobrotnike," rekel je frančiškan.
„Pa oni novinec ni končal naukov, ko je odšel, ali je morda izdelal izkušnje?"
„Ne, in tudi nisem bral, da bi bil skončal gimnazijo. Zgubil se je, morda kmetuje doma."
,, Častiti oče, ta novinec, ta nehvaležni dijak sem jaz." Predstojnik se je zavzel. Kaj hoče tukaj ?
»Izstopil sem iz samostana zaradi sirot brez očeta, brez matere, da jim preskrbim kruh, da jim nadomestujem stariše."
„Blagi mož!"
„A nisem vstopil v samostan s poštenim namenom, mislil sem, kako naj bi ušel po skušnjah."
„Kakor drugi", je dostavil frančiškan.
„A nočem sramotno samostana opustiti kakor drugi, nočem biti tako nepošten. Postal sem učitelj, moral sem skrbeti še za svojega brata in sestro, pa hranil sem. Nisem imel miru, v spanji se mi je kazala ta-le podoba, ta-le frančiškan s svojo pretečo roko. Ta je pretil meni, meni je pravil: „Ti si slepar, ti si vstopil v samostan iz dobičkarije, tebe ne bo Bog blagoslovil." Zato sem hranil, deval keber h kebru, goldinar k goldinarju in s tem sem prihranil majhno svoto. Čez dve leti sle vi živili mene, za mene ste skrbeli, tri leta sem hranil zopet jaz za vas. Vzemite, častiti oče, majhno nagrado za vse, kar ste meni dobrega storili. Tako bom imel vsaj mirno vest."
Predstojnik so je tresel. Spel je roke, iz oči so mu tekle solzo. Je že 20 let predstojnik v samostauu, pa toga še ni doživel. Današnji dan mu je potrdil vero, da še ni na svetu tako hudo, da je še zdaj med ljudmi poštenost.
Objel je svojega bivšega izročenea in ga poljubil. Srce se mu je treslo. „Ne, ne morem od
Iz teh vzrokov Nam je najstrožja dolžnost, da dvignemo Svoj glas apostolski ter odkrito rečemo: postave, o kojih govorimo, napadajo pravice in oblast cerkve, ovirajo prostost štetega posla, so hud napad na dostojanstvo škofov, vesoljnega duhovništva in posebno sv. Stola; zaradi tega pa tudi nikakor ni dovoljeno uvesti jih, odobriti ali potrditi.
Ne pritožujemo pa se zaradi tega, ker se bojimo še srditejšega boja. Cerkev je doživela vse drugačne viharje, iz kojih se ni dvignila samo kot zmagovalka, marveč tudi lepša in močnejša. Moč Gospodova je zaščit njen zoper človeško silovitost. — Tudi do dobra poznamo italijanske škofe in duhovnike; dobro vemo, da bodo poznali svojo dolžnost, ako jim bo treba voliti mej neubogljivostjo ljudem in zanemarjanjem svojega svetega poklica. Toda velika bolest Nas navdaja, ki vidimo, da se pravice cerkve in papeštva tako trdovratno teptajo v Italiji, mej tem ko Italijani večinoma javno in s čudovito vstrajnostjo kažejo svojo globoko vdanost cerkvi in papeštvu ter so dolžniki cerkve in papeštva za prevelike dobrote. Tudi nas žali misel, da hoteč ustreči željam brezbožnih strank z vso silo delajo na to, da bi iztrgali ta narod iz cerkve, ki ga je vzgojila in izredila na svojih materinih prsih. Žali Nas, ko vidimo, kako so za trdno sklenili še poojstriti in podaljšati boj zoper cerkev, koji bi radi videli končan iz ljubezni do cerkve in domovine, seveda le v toliko, kolikor to dopuščajo pravičnost in pravice cerkvene, kakor smo to že mnogokrat naglašali.
Ker pa ne moremo ničesa druzega storiti, vroče molimo k Bogu, naj obrne svoje milostivo oko na Italijo ter jej podeli boljše čase; nakloni naj posebno temu narodu milost svojo, da nepokvarjeno ohrani svojo vero, ostane vedno v ljubezni zvezan s sv. Stolom ter se ne prestraši zaradi tega posvetnega blaga potrpežljivo prestati vsako skušnjo.
Govor poslanca dr. Poklnkarja
v državnem zboru dne 17. maja 1888.
Jaz sem v prijetnem položaji, ne kakor moj predgovornik (dr. Milner), da bi govoril politično-gospodarski govor, temveč bom pri tem gospodarskem predmetu govoril o stvari. Tudi ne bom pri osrednjem vodstvu poljedelskega ministerstva govoril o predmetih, ki so v stvarni zvezi s poljedelstvom, pa vendar spadajo v drugo področje, n. pr. o politični upravi, davčni politiki, brambeni upravi itd. Vsa ta vprašanja pustim na stran, ker so je častiti gospodje že stvarno razpravljali, in ker sem že sam pri drugi priliki o tem govoril. To razpravo posebno zaradi tega opustim, ker moram računati s časom. Najprvo hočem s kratkimi besedami odgovoriti na pritožbe o neugodnih gospodarskih razmerah.
Res je, da so notranje razmere, vnanja kon-kurencija in carinske razmere provzročile poljedelstvu jako težaven položaj. Ce pa se o tem pritožujejo, treba je pomisliti, ali more poljedelski minister, naj se imenuje tako ali tako, odstraniti te težave in če ima vlada to moč. Kolikor spada to v področje poljedelskega ministra, hočem ob kratkem s številkami dokazati, da je poljedelsko ministerstvo vse storilo, da bi navzlic slabemu finančnemu položaju države pomoglo poljedelstvu. Prečital bom le nekaj
vas, dragi prijatelj, sprejeti, kar mi ponujate. Pustite sebi denar za gospodarstvo."
Pa Urh ni hotel vzeti denarja; torej sta svoto razdelila čez nekaj časa. Polovico je prejel predstojnik za reveže, drugo polovico je vzel Urh. Ko je potem zadnjič pogledal po sobi in po podobi, zdelo se mu je, da se smeji frančiškan, ne preti več. Morda je bil umirjen.
Gospod učitelj jo zapustil samostan. Dolgo je gledal za njim stari menih, prikimoval z glavo in rekel: „Naj bi bili vsi ljudje taki poštenjaki! Potem bi bil raj in nebo na zemlji."
Med počitnicami se je oženil janovski gospod učitelj. Nevesta je bila Karla. Voščili so jej to iz srca; samo Hanušev Jurij je rekel, da se ženi „bivši pater".
Ko so bili svatje razveseljeni, vzela je Marija citre in zapela: „t!ukot srdce". Peli so lepo, častitljivo. Mlada poročenea sta se smejala. Ko so prišli k zadnjemu odstavku, so vsi zapeli: „A když tu konce nam, tu nese duši tam,	v
kde večna slava nas ocekavii."
številk, ki »e tičejo, te gospodarskih tooSkov poljedelskega *ini8terst*a, katere sem posnoi iz proračun«* za k 1878., 188S. ia 1888.
Nikakor ne morem trditi, da bo je za osrednje vodstvo dovoljena svota gospodarski koristno porabila; a tega vendar nikdo ne bo tajil, da so ti troški biii absolutno potrebni. Osrednje vodstvo ob-seza vse one organe, ki morajo voditi in izvrševati gospodarske posle tega ministerstva. Če torej primerjamo v posameznih letih določena zneske, vidimo, da se je ta znesek letos v primeri z letom 1878. za 30.000 gld. znižal; to pa dokazuje, da se ne izdajejo brezpotrebni troški. Z zneskom iz leta 1868. se letošnja svota ne more primerjati, ker tačas je bilo za osrednje vodstvo določenih 82.000 gld, za leto 1888. in 1888. pa je v proračunu okroglih 275.000 gld. Če pa primerjamo druge številke, vidimo, da se množe troški na korist poljedelstvu. Tako je bilo n. pr. 1. 1878. za državne šole v proračunu 65.400 gld., 1883. leta 77.890 gld. in 1888. leta 86.480 gld. Tudi ne bom dalje navajal od sedanje vlade določene svote za melioracijski zaklad v znesku pol milijona, ki 1. 1883. še ni bil v računu. Pri podporah najdemo zelo zanimljive podatke. V finančni postavi za leto 1868. vidimo, da je za vse točke: podpore, vrejevanja rek, konjerejo itd. pod naslovom „deželna kultura" bilo v proračunu 340.000 gld. V proračunih za 1. 1878, 1883. in 1888. pa je za „podpora" v proračunu in sicer za 1878. leto 370.000 gld, za 1883. leto 508.000 gld, za 1888 1. 498.500 gld.
Daljna točka „vrejevanje rek" je letos v proračunu poleg melioracijskega zaklada. Tii so sicer izvanredne točke, in sicer visoki zneski za Tirolsko in Koroško, katerih pa ne jemljem v poštev. Za vrejevanje rek 1. 1868. ni bila v proračunu nobena svota. 1878.1. 30.520 gld, 1883. 1. že 223.800 gld. in v proračunu za 1. 1888. je z ozirom na Tirolsko in Koroško visoka svota 1,561.157 gld.
Večje važnosti posebno za gozdove so tudi pazniki deželnih kultur. Za te je bilo 1. 1878. v proračunu 192.600 gold. in leta 1883. svota 219.700 gld, v proračunu za leto 1888. pa je že 348.095 gld.
Za pokončevanje „trne uši" je bilo za 1. 1883. v proračunu 20.000 gld.; za 1. 1888. že 23.000 gld. Za državno konjerejo je bilo 1. 1878. v proračunu 1,548.900 gld. in letos 100.000 gld. več, namreč 1,642.925 gld.
Te številke dokazujejo, da so se od 1. 1878. v proračunu poljedelskega ministra za one postavke, ki sem je naštel, to je za podpore, vrejevanja rek, gradnje za silo, pokončevanje trtne uši, osuševanje pri Akvileji, organe za nadzorovanje deželnih kultur in državno konjerejo troški zvišali za polovico. L. 1878. je vsa svota znesla 2,523.320 gld. in letos znese 4,934.690 gld. (Čujte! na desnici.)
Naštel bi lahko še številke o gozdarstvu, državnih posestvih in rudarstvu, toda bojim se, da bi preveč utrudil visoko zbornico, in sploh imajo gospodje v obširnem in temeljitem poročilu poljedelskega ministerstva o delovanji v dobi od 1. jan. 1881 do 31. decembra 1886 dovolj pojasnil. V obče omenim, da imajo rudarstvo in državni gozdi moje ožje domovine precej več dohodkov.
Na strani 483 je izkazano: državni gozdi v Idriji, posestva v Postojini in Radovljici so imeli leta 1880. dohodkov 69.984 gld.; leta 1886. pa 98.324 gld.; torej 28.000 gld. več. Tii pa jo treba pomisliti, da dohodke državnih gozdov in posestev zadevajo one nezgode, kakor poljedelstvo sploh, in da n. pr. v zadnjem časi ravno gozdi v Galiciji iu Bukovini delajo konkurencijo gozdom na Kranjskem, in ta konkurencija škoduje državnim gozdom ravno tako, kakor privatnim posestnikom. (Daljo prih.)
Politični pregled.
V L j u b lj a n i, 11. junija, ^©fcrasii« dežel«.
Grof Julij Andrasst/ se ne bo vdeležil de-legacijskih posvetovanj, da bi mu ne bilo treba javno izražati svojega mnenja v zunanjih vprašanjih. Posebno so neki boji, da ne bi se zameril Francozom. Iz tega se razvidi, da čaka Andrassy še vedno ugodnega trenotka, ki bi mu pomagal do prejšnjega stališča in slave.
Zagrebški listi navdušeno pozdravljajo prihajajočega prestolonaslednika Rudolfa in cesa-ričinjo Štefanijo. Mesto je krasno olepšano. V spremstvu cesarjevičevtin jo tudi nadvojvoda Oton,
Cesaričinja vrnila se bo iz Serajera Daravnosft na Dmnaj ter se ne bo vdeležila potovanja po Ercegovini.
Vojni minister bo zahteval, kakor je izvedel »Egyet&rt^su, od delegacij pooblastilo, da sme ustanoviti štiri nove hazarske polke.
Vuauje države.
Bolgarski minister Mutkurov je v im«nn svojih liberalnih tovarišev naznanil princu, da bodo odstopili, ako se ne bo potrdila razsodba zoper Popova. Razmere v kabinetu so jako napete, poleg tega pa si vladni krogi ne vedo pomagati tudi iz neke druge zadeve. Vojaški založniki nočejo več skrbeti za potrebščine armad, dokler jim vlada ne bo plačala zaostalih mesečnih rokov.
Nemški vladni krogi zatrjujejo, da o Putt-kamerjevem nasledniku še ni ničesa znanega. Tudi Bismarck še ni nasvetoval cesarju v tem oziru nobene osebe. — Francoski listi poročajo zopet o novem francosko - nemškem mejnem dogodku pri Saintailu. Dotične preiskave z nemške strani so se že pričele.
V	italijanski zbornici je dne 9. junija predlagal Odescalchi, naj se izpuste iz novega kazenskega zakonika vse določbe, po kojih bi se ojstreje postopalo s katoliškimi duhovniki, nego z drugimi državljani. Predlog je propal. Pri tajuem glasovanji je bil novi zakonik, potem sprejet z 245 proti 67 glasovom.
Tako na italijanski kakor francoski strani opazuje se nujna želja, da bi se državi pogodili glede neenakih carin. Francoska vlada upa, da se bo mogla sedaj sporazumeti z Italijo.
Grški politiški krogi smatrajo dogodek s konzulom Panuriasom dognan.
Francoski senat je skoraj enoglasno zavrgel predlog finančnega ministra Peytrala, da bi se v bodočo pričelo finančno leto z dnem 1. julija. — Iz Bruslja se poroča, da se bodeta v kratkem sprijaznila princ Viktor Napoleon in njegov oče princ Jerome Napoleon. Slednji bo odstopil, kakor hitro bo hči njegova poročena, s politiškega polja ter bo prepustil svojemu sinu vodstvo imperialistiške stranke.
Angleška spodnja zbornica je odklonila predlog Stevenspnov; da bi se postava o krajevni upravi raztegnila tudi na občinske svetnike. Vlada pa je vendar obljubila, da bo že pri prihodnjem zasedanji predložila predrugačen zakon glede občinskih svetnikov.
Španjska kraljica se je povrnila minolo soboto v Madrid. Na kolodvoru so ji priredili senatorji in poslanci navdušene izjave. — Večina listov meni, da je v kratkem pričakovati ministerske krize. — Minister zunanjih zadev je naznanil zbornici, da vlada želi v Maroku „status qno".
V	Makedoniji je velika razburjenost. Albanski glavarji imajo mnogo shodov ter so jako razdraženi. Splošno se govori, da jih Italija hujska. Bati se je krvavih dogodkov.
Iz Kajira se poroča o krizi v egiptskem ministerstvu. Nubara pašo je kedive odstavil. Riaz paša je prevzel predsedstvo in notranje zadeve. Mustafa Feh mi paša bo menda postal minister zunanjih zadev, drugi ministri pa ostanejo.
Izvirni dopisi.
Iz Prage, 6. junija. (Izv. dop.) [Instalacija nadvojvodi nje Margarete Sofije za opati u j o k r. t e r e z i j a n s k e m u zavodu pleme-nitnic na Hradčanih. — Samostansko zatišje na pražkem gradu. — Opati nje c. kr. terezijanskega zavoda.] (Dalje.) Ko je torej reformatorski duh cesarja Jožefa II. odpravil i ta samostan, prenešena so bila vsa prava o p a t i n j s v,-J urskih na opatinje novoustanovljenega ustava plemen i tuic, koji je postal dedičem slave in oblasti starodavnega samostana. Zadnja opatinja sveto-Jurijska, ki je kronala češko kraljico, bila je Izidora Koi:stancija Rondniška iz Breznice (1722—1731), koja je kronala cesarico Elizabeto Kristino, soprogo Karola VI. (1714—1740), leta 1723. Pravo to glede kronanja prešlo je jako razširjeno na opatinje ustava pleme-nitnic.
Grb kneginj sveto-Jurskih bil je razdeljen v štiri polja: na levem gorenjem in v dolenjem desnem bila je podoba sv. Jurija na konji, na drugih poljih znak opatinj, v sredi pa ščitek z znakom samostana. Ko so torej odpravili benediktinke, postalo je iz samostana semenišče, leta 1790 pa vojašnica. Leta 1830 bil je soseben konvent in bivše stanovanje opatinje izročeno zopet cerkvenim namenom in leta 1858 so kapelo sv. Ludmile ukusno okrasili.
V cerkvi sv. Jurija pa počivajo pred vsem: Milada ali Mlada, prva opatinja tega reda ; leži v kapeli sv. Ane v stekleni rakvi, ki jo s srebrom okovana in obložena z žoltim baržunom. Oblečena je v beli in črni babit benediktiuek, na lobanji
upodobljeno je obličje iz voska in knežja krona; čez rame ima opatsko palico. V tej kapeli je tudi nagrobtk opatinje-kneginje Kunhute. V posebni kapeli je dragocen nagrobek varhinje češke zemlje, sv. Ludmile, soproge kneza Borivoja; truplo njeno so iz Tetina, kjer je bila umorjena, prenesli v cerkev sv, Jurija 10. novembra 1. 929. Nagrobek in vsa kapela obnovljena sta bila, kakor sem že omenil, leta 1858. Sredi cerkve počivajo še knez Vratislav I., Boleslav II. in Boleslav I. (935—967) in Borivoj, 8oprog sv. Ludmile (870—894), dalje je le-sem prenesel 1. 1216 trupla štirih bratov sv. Vojteha iz Libice pražki škof Andrej. Konečno je še tu mnogo nagrobkov več opatinj in drugi starodavni dragoceni spominki.
Hram sveto-Jurijski spojen je z hodbo s c. kr. ustavom plemen itašic, toda dovolite mi, g. vrednik, in ti, potrpežljivi čitatelj, da opišem i to samostansko zatišje.
Zavod ta založila je cesarica Marija Terezija 1. 1755, in po nji imenuje se tudi terezij anski. Poslopje samo je prostorna palača, obrnena k mestu, koja je bila postavljena na mesto palač zadnjih dveh pl. Rožmberkov, Viljema in Petra Voka, zgradjene 1. 1557 z neizmernimi troški. Prav tik tega zavoda sezidana je cerkev Vseh Svetih, v koji imajo kapi-tularke svojo božjo službo. Kolegijatni ta hram založil je leta 1263 kralj Pfemisl Otakar II., koji ga je nazivljal svojo kraljevo kapelo. Cesar Karol IV. povišal jo je leta 1342 na kolegijatni hram. Kapitelj popolnjeval se je iz magistrov novo založenega vseučilišča pražkega. Pripoveduje se, da je Vaclav IV. ukazal podreti stolp tega hrama, ker se mu je sanjalo, da je stolp pal minj in ga zasul. Ta cerkev je vsled tega dogodjaja jedina na češkem, koja nima stolpa ali avonika. Leta 1541 je pri velikem požaru pogorel i ta hram, a dala ga je obnoviti vdova po francoskem kralju Elizabeta, sestra Rudolfa II., 1. 1580. L. 1588, torej baš pred 300 leti, nesli so sem truplo svetnika in patrona dežele češke, sv. Prokopa z Sazave, in položili v presbiterij.
(Dalje prih.)
Dnevne novice.
(Cesarjevič Rudolf in cesaričinja Štefanija) pripeljala sta se včeraj zjutraj ob 8. uri v Zagreb. Mesto je lepo okrašeno z zastavami, cveticami, slavoloki, paviljoni itd. Tujcev je mnogo došlo v Zagreb. Iz Zagreba visoki gostje odpotujejo v Sarajevo, kamor se pripeljejo dne 13. t. m. Odtod se cesarjevič in nadvojvoda Oton odpeljeta v Ercegovino, cesari-činja pa se vrne dne 16. t. m. skozi Brod v Lak-seuburg.
(Izlet „Sokolov" iu ljubljanske čitalnice v .Litijo) izvršil se je včeraj prav dobro. Obširnejše poročilo zaradi pomanjkanja prostora prihodnjič.
(Narodni dom.) Ker se sobotni redni občni zbor, vsled prepičle vdeležbe nesklepčen, ni mogel vršiti, sklicuje upravni odbor v zmislu § 7. društvenih pravil izvanredni občni zbor na soboto dne 23. t. m. ob 7. uri na večer v pevsko sobo nt'irodne čitalnice ljubljanske z jednakim dnevnim redom. Izvanredni zbor bo sklepčen brez ozira na število navzočih. Posebna vabila se društvenikom vnovič ne bodo razpošiljala.
(Odhod romarjev na Trsat.) Včeraj ob 1/210. uri se je zbralo okrog 200 romarjev v cerkvi presv. Jezusovega Srca. Narprej se jim je oznanil romarski red in potem je slodilo še nekoliko potrebnih opominov do romarjev. Po tihi sv. maši so odšli na kolodvor, kjer so kmalu po 12. uri sedli v pripravljene vozove iu se veseli odpeljali proti Trsatu med pozdravi doma ostalih znancev in prijateljev. Izmed ljubljanskih duhovnih gospodov smo zapazili poleg vodnika preč. g. kanonika Urbasa še preč. g. kan. Zatnejica in g. kateheta Smrekarja.
(Prve letošnje hruške) so nam včeraj v Ljubljano prinesle pridne Vipavke.
(Stritarjevih zbranih spisov) izšel je 47. snopič.
(Cvetlični korzo) bo prihodnjo sredo dne 13. t. m. Vozovi se bodo zbirali na Nemškem trgu in Cojzoveiu grabnu. Sprevod se prične ob Va7- uri mimo „Zvezde", po Dunajski in Marije Terezije cesti skozi Šiško na novo strelišče.
(Maxova razstava) — dasi je bila z včerajšnjim dnem zaključena — ostane vendar-le šo na splošnjo željo občinstva otvorjena do nedelje, kajti včeraj obiskalo je razstavo blizu 1000 oseb. Danes popoldne obiskali so razstavo premil. g. knezoškof.
(Občili zbor prostovoljne požarne hrambe ljubljanske) vršil se je včeraj dopoludne v magi-stratni dvorani. Navzoči so bili g. župan Grasselli in do 90 članov. Predsednik g. Dober le t pozdravil je zborovalce, nato se je prečital zapisnik zadnjega občnega zbora. Namestnik zapisnikarja g. Rilting prečital je potem poročilo o delovanji požarne brambe v zadnjem društvenem letu. Poročilo pravi, da je požarna brarnba lahko ponosna, da je popolnoma ustregla prostovoljni svoji nalogi. Petnajstkrat je bila požarna brarnba pozvana k požaru in vsakokrat je omejila ogenj na goreče poslopje, tako, da je bilo ljubljansko mesto obvarovano večje škode po ognji. Dne 18. maja 1. 1. klicana je bila požarna bramba ljubljanska na pomoč v Kamnik, ko je gorelo v c. kr. prahalnici, in tu se je posebno dobro obnesla parna brizgalnica, društvo pa je dobilo pohvalni pismi od c. kr. državnega vojaškega ministerstva in od g. deželnega predsednika barona "VVinklerja. Udje so se pridno vežbali; bilo je 21 vaj po oddelkih in jedna velika skupna vaja. Društveni odbor je stvar požarne brambe razpravljal v devetih odborovih in dveh službenih sejah. Udov je štela požarna bramba 115 delavnih, 9 častuih, skupaj 124. Velike podpore mestjanov omogočile so, da društvena blagajnica stoji sedaj na trdnih nogah. Po naporu društvenega odbora posrečilo se je ustanoviti zvezo prostovoljnih požarnih bramb kranjskih, katera bode izvestno koristno vplivala na razširjenje toliko koristnih požarnih bramb. Dohodkov imelo je društvo 3235 gld. 95 kr., v blagajnici ostalih 424 gld. 90 kr. in toliko troškov. Blagajnik podporne blagajnice g. Riiting poroča, da je ista sedaj v dobrem stanu. Premoženja ima 4954 gld. 40 kr. večinoma v sreberni renti, deloma v hranilnici, deloma za bolnišne potrebe v gotovini. Računski sklepi se po nasvetu uda pregledovalnega odseka g. Karola Ah čin a odobre. Potem se vrši obljuba članov za daljšo dobo dveh let. Stotnik g. Doberlet pri tej priliki obžaluje, da ima društvo za stolno mesto ljubljansko primeroma tako malo število udov. Upa pa, da se bo obrnilo na bolje.
(Dalje prih.)
(Porotne obravnave) pri tukajšnjem deželnem sodišči pričele so se danes dopoludne. Vrsta obravnav je: Dne 11. junija: Anton Goršič, goljufija ; Anton Cedilnik, požiganje; Jan. Marn, rop. Dne 12. junija: Janez Kranj še, posilstvo; Franc S t e r g a r , težka telesna poškodba ; Janez Pavšek, uboj. Dne 13. junija: Vincenc Velika nje, uboj; Fr. črne, uboj. Dne 14. junija: Franc V e b e r , uboj; Janez V e 1 i k a n j e , uboj ; Franc Zevnik, umor. Dne 15. junija: Lorenc Drolc, uboj; Jože Jagodnik in T. Preloh, uboj. Dne 16. junija: Janez Boh, uboj; Neža P r e š i r n , tatvina Jakob ; Pertonielli; uboj.
(Milejša sapa.) Iz črnomaljskega okraja se nam z dne 8. t. m. poroča: C. kr. črnomaljski okrajni šolski svet je sklical okrajno učiteljsko konferenco na dan 11. julija t. 1. točno ob 9. uri v mestni hiši v Metliki s sledečim dnevnim redom: 1. Predsednik imenuje namestnika in otvori zborovanje. 2. Volita se dva zapisnikarja. 3. Opazke nadzornikov©. 4. Razgovor o ukazih in postavah. 5. Ali ponav-ljalna šola zadostuje svojemu namenu? Zakaj ne? Koko jo preustrojiti ? Referente določi gospod nadzornik pri zborovanji. 6. Razgovor o učnih knjigah za bodoče šolsko leto. 7. Pomen številnih podob od ene do deset. Referent gosp. Frane Setina. 8. Poročilo knjižničnega odbora in nasveti o nakupu novih knjig. 9. Račun okr. učiteljske knjižnice. 10. Volitev knjižničnega odbora. 11. Volitev stalnega konferenčnega odbora. 12. Posamezni nasveti. — Posebno pri tej učiteljski skupščini je to pomenljivo, da so se letos povabili tudi gg. veroučitelji. To je znamenje, da je začela na šolskem polji pihljati milejša sapa. Bode li s to milostjo verski stvari že vstreženo in bi ne bilo bolj umestno, da bi gg. učitelji verouka vsaj zakonito jednakopravni bili z drugimi gg. učitelji? čudna se nam zdi, da z gosp. kriškim baronom govorimo, le „šekasta" okrožnica, ki je znotraj slovenska, od zuuaj pa nemška. Kedaj pridemo do tega spoznanja, da so v domači deželi umestni le domači naslovi!
(Podružnico sv. Cirila in Metoda) ustanovili so rodoljubi v Škocijauu na Koroškem. V začasnem odboru so: Janez Zilan, načelnik; Karol Zilan, tajnik; Lorenc Miiller, blagajnik; namestniki pa župau Miha Ruš, Boštjan Ražuu in Martin Ročičjak.
(Umrl) je dne 1. t. m. v Šibouiku eden izmed najnadobudnejših frančiškanov v Dalmaciji;
v najlepših letih, 30 let star, je stopil pred božji prestol o. Josip Miolin, lektor bogoslovja v Šibe-niku. Učenost pokojnikova je bila ogromna, kakor je bila tudi ueutrudljiva njegova pridnost. Saj je to tudi pokazal svetu v svoji knjigi „Ruska sinoda", katero je tudi „Slovenec" vlansko leto omenjal.
0.	Miolin, sin jako bogate rodovine, vstopil je iz poklica v samostan. Bogoslovje je dovršil z odliko v Inomostu, in zadnjih šest let je bil že svojim so-bratom jako krepka pomoč. Njegovo duševno delovanje je imelo glavni namen — združenje vseh Slovenov v katoliški cerkvi. N. v m. p.!
(Popravek.) V sobotni telegram iz Budimpešte vrinile so se v naglici neljube pomote. Skupni proračun iznaša 113,053.634 gl. in ne 1.-130,535.634 gl. Nadaljna predloga zahteva izvanrednega kredita 47-3 milijona, ne pa 473 1 milijona, in sicer za najnujnejše vojaške naredbe 29-7 milijona, in ne 297-1 milijona. Vlada naj se pooblasti, da porabi ostalih 17 6 milijona, ne pa 176 milijonov, ako bo to zahtevala sila.
(P. n. naročnikom!) Na mnogostranske prošnje priredili smo v današnjem listu vozne rede Rudol-fove in južne železnice iu železniške zveze v slovenskih pokrajinah.
Telegrami.
Zagreb, 11. junija. Včeraj so se peljali ban, koriii poveljnik in nadžupan cesarjevim in cesaričinji nasproti do meje; došla sta v Zagreb ob 3/,t8. uro; narod ju je navdušeno pozdravljal. Kmalu po svojem prihodu poslušala sta tiho sv. mašo, potem pa so se jima predstavili razni dostojanstveniki. Ob
1.	uri se je položil temeljni kamen vojašnice, potem sta si ogledala mesto, ob 8. uri je bila podoknica z bakljado in ob 10, uri sta se zopet odpeljala. Na županov pozdrav izrazil je cesarjevič v hrvaščini svoje veselje, da je obiskal Hrvatsko in Zagreb — ta dva bisera krone sv. Štefana, koja nerazrušljivo vežejo z ostalimi deželami te krono trdne spone slavne preteklosti in skupnih koristi. Pri teh besedah zagromeli so viharni „ živio"-klici. Pri polaganji temeljnega kamna vojašnico je imel prestolonaslednik navdušeno vsprejet govor spominjanje se hrvatskih junakov, koji so bili najti od tridesetletno vojske do današnjih dni na vseh bojiščih, in stotisoče-rih Hrvatov, ki so v slavo in čast dinastije krvaveli na vseh bojnih poljih. Pri zajuterku in obedu navzoči so bili mnogoštevilni od-ličnjaki z dežele in iz mesta. Mesto je bilo zvečer čarobno razvetljeno. Narod je prestolonaslednika in prestolonaslednico pri vsaki priložnosti, posebno pa pri odhodu navdušeno pozdravljal.
Banjaluka, 11. junija. Cesarjevič in cesa-ričinja sta došla ob 9. uri zjutraj. Sprejeli so ju načelniki obiastnij, duhovništvo in mestno zastopstvo. Prestolonaslednik si jo ogledal na kolodvoru postavljeno bosniško častno stot-nijo. Banderij odličnih mohamodancev je spremil prestolonaslednika in prestolonaslednico do stanovanja.
Vremensko sporočilo.
g5 čas Stanje	S^
■--Veter Vreme	J2 I
ona/nvuiia zratomcra toplomera	£ ®® ~
opazovanja T mm p0 Celzyn	«
?. u. zjut.l 733 6 2(F2	it. vzh.	dE jasno	r 1)f.
9. 3. u. pop. 732 1 27 0	si. jzap.	oblačno	, v
_9. u. zveč. 732-0 24-0	B	del, jasno	ae/
7. u. zjut. 734-2 17 2	si. vzh. dei	K
10.2. u. pop. 735-3 20 0	„	oblačno	" -
9. u.zvee. 73G-4 17-0	„ „	ao/'
V soboto čez dan deloma oblačno, popoludne nekoliko veterno, po noči dež. V nedeljo zjutraj in dopoludne večkrat dež, oblačno. Srednja temperatura obeh dnij 23-8° in 18-3 C., za 5'7° nad in enako normalu.
BioiiijKli!! hnrza.
(Telegrafično poročilo.) U. junija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 10% davka) Sroberna „ 5% „ 100 ., „ 10% „ 4 avstr. zlata renta, davka prosta . . .
Papirna renta, davka prosta......
Akcijo avstr.-ogerske banke ......
Kreditne aktije ..........
London .............
Srebro .............
Francoski napoleond..........
Cesarski cekini .........
Nemška marka .	....
79	gl.
81	„
110	„
94	,.
805	.,
280	„
120	,.
kr.
10 40
10 5
•n
01«
Zahvala.
_ Da so jo včerajšnji izlet „Sokola" in pevskega zbora čitalničnega izvršil tako sijajno, zato gro zasluga vrlemu prebivalstvu litijskemu, katero je izletniko sprejomalo povsod Iju-beznjivo in iskreno. Bodi mu na tem nasa najprisrčnojša zalivala. Posebej pa izrekamo zahvale šo: gospoj Koblarjevoj na pravej slovanskej gostoljubnosti; občinskemu zastopu na prekrasnem sprejemu; častitim gospem in gospodičinam na podarjenih vencih, trakovih in kiticah; gospodu c. k. okrajnemu glavarju na pospeševanji priprav za sprejem; slavnemu vodstvu rudnikov na prijaznem dovoljenji za ogled tovaren; prečestitomu gospodu J. Zupančiču na posebnej naklonjenosti njegovej; slavnostnemu odboru na njegovem trudu ter konečno pevcem litijskim in gasilnemu društvu šmarinskemu na sodelovanji pri sprejemu. Sokolom in pevcem bodo včerajšnji izlet ostal vedno v prijetnem spominu; častito prebivalstvo litijsko pa naj tudi njim blagovoljno phrani blag spomin.
V L JU ulj-J11; dno juniJa 18§3. Odbor „Sokola" in predsedništvo čitalnice.
Zahvala.
Vsled mnogobrojnih dokazov srčnega sočutja ob britki izgubi svojega nepozabljivega soproga gospoda
Antona Plešnarja,
c. kr. poštarja, veleposestnika, gostilničarja itd.
se vsem vdežiteljem pri pogrebu, zlasti prečastiti duhovščini, g. deželnemu poslancu Mateju Lavrenčiču, gg. c. kr. poštajema Leskovieu iz Idrije in Korčetu iz Ilotedrašice, dalje vrlim gg. idrijskim pevcem za ginljive nagrobnice, drugim p. t. gospodom iz Idrije in vsem sorodnikom, najtopleje zahvaljujem.
V Črnem vrhu dne 8. junija 1888.
(i)	Katarina Plešnar.
Brata EtoerI,
izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
ZBZrf ulblj s«-n.si,
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. i.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje eene.
Posebno priporočilne za prekupee so oljnate barve v plosčevinastih pušicah (Bleehbiiehsen) v domačem ^^ lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah.
Cenilce lia, zahtevnnje.
Janez Dogan,
mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski cesti št. 15, (Mcdijatova hiša)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne
Mšm®
politovane in likane: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garnituro, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe, in sicer
za 20 odstotkov ceneje, kakor drugod.
Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko.

(glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi franžaml iz blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene
Anton Obreza,
tapecirar in dekorater
■v Ljubljani, SolentmrifOTC iilioe št. -i,
Uzorei blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) lO jj-l. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge.
Ceniki s podobami zastonj in franlco na zahtevanje.
[Spominjajte se ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih.
Vozili red cesarjevih
Iz Ljubljane v Beljak.
Rndolfovc železnice.
Iz Beljaka v Ljubljano.
Osobni vlaki
Postaje	st'918 st'1714 st-1716
__________po noči zjutraj	dopoldne	zvečer
Ljubljana j. k..........6 25	1140	6 30
Ljubljana R. k..........6 29	1145	6 34
Vižmarje............6-39	11-55	644
Medvode............6 52	12- 7	6-56
Loka................7-5	12-21	7-10
Kranj..............722	12-38	727
Sv. J ost (ostaj.) ....	7-27	1243	732
Podnart ............7-43	12-59	7-48
Otoee (ostaj.)..........7.49 j. 4	7.53
Radovljica (ostaj.) ...	8-2 118	8- 7
Lesce..............8 10 1-28	816
Zerovnica (ostaj.) . . .	8 21 1-39	8 27
Javornik............830 148	836
Jesenice............840 1-58	846
Dovje..............8-59	2 19	9- 4
Kranjska gora ....	9 23	2-48	9 29
Rateče-Bela Peč ... .	9 38	3- 3	9 43
Trbiž..............9-55	320	10 —
it. 904	št. 916	št. 902
Trbiž . . .	3-58 11- 7	3 41	10-17
Thorl-Maglern ....	411 •	3-55
Podklošter............425 11-27	4-11
Furnitz..............441 •	4-27
Toplice Beljak (ostaj.) . .	4-48 •	4-35
Beljak drž. ž. (ostaj.) . .	4-54 •	4-46
Beljak j. k............4-58 11-50	4 50	10 55
zjutraj dopoldno popoldne j	zvečer
Osobni vlaki
Postaje	st'"15	8t-90S st-957	"-917
______dopoldne	popoldne popoldne zvečer
Bejjak j/t..........11-51	4-42 4-51	10 56
Beljak drž. ž. (ostaj.) . .	11-56	• 4-56	1109
lopliee Beljak (ostaj.) . .	12- 2	• 5-02	11-16
Ettrnitz..............1210	• 512	11-31
Podklošter............12-24	5- 7 5-30	11-59
Thorl-Maglern ....	12-36	• 543	12-20
Trbiž..............12-48	526 5-55	1240
št. 1711	št. 1713	št. 1715
Trbiž..............3-50	625	1-10
Rateče-Bela Peo . . . .	4 07	6 47	1 30
Kranjska gora ....	4 21	7-02	1-46
Dovje..............446	7-27	2-18
Jesenice............56	7-50	2-41
Javornik............5 12	7-56	2-48
Zerovnica (ostaj.) . . .	5-21	8 05	2-58
Lesce..............535	8-23	3-13
Radovljica............5-41	8'29	3-20
Otoee (ostaj.)..........5 53	841	3-32
Podnart..............6 01	8 49	3 41
Sv. Jošt (ostaj.) ....	6-13	9- 1	3 54
Kranj..............621	9-7	4-2
Loka ..............6-38	9-23	4-20
Medvode............653	9-36	434
Vižmarje............7 5	948	446
Ljubljana R. k..........7 14	9 56	4 55
Ljubljana j. k..........718	10- -	5 —
zjutraj	zvečer	popoldne
Vozni red c. kr. priv. južne železnice.
2E


Postaj e
Dunaj .	. Miirzzuschlag
Gradec .	. Maribor
Pragarsko	.
Celje . .	.
Laški Trg	. Zidani Most
Litija .	.
Ljubljana	. Postojna
Št. Peter	.
Divača .	.
Nabrežina	.
Trst . .	.
Odhod
Prihod
Jadrni vlak
zvečer »
po noči
645 1016 1214
1-35
2-	3
3-	1
3 37 zjutraj
4-58	„
6-27	„
6-53	„
7-22	„ 816	„
8-41	„
Brzovlak
7'15 zjutraj 10-38 „
100	popold.
2-27	„
3-53	„
4-	9	„
4-44	„
5-29	„
6-14	zvečer
7-54	„
8-17	„
8-50	„
9-37	„ 10. 5	„
PoStni vlak
8 45	zvečer
1-50	po noči
6'—	zjutraj
8-20	„
9-	„
10-30	dopold.
10-46	„
11-40	„
12-33	„ 1-29	popold.
3-37	„
4-	8	„
4-46	„
5-54	„
6 30	zvečer
1-20 5-35 9-18 11-29 1210 1-40
1-56
2-31
3-29 5-40
7-50
8-22 9- 2
10-14 10-50
popold.
zvečer po noči
zjutraj
dopold.
Mešani vlak
5-55	zjutraj 10-50 dopold.
2-32	popold.
3-35	„ 6'- „
6-23	„ 711 zvečer 8-32 „
10-20 „ 1.58
2-48	„
3-59
5-40 zjutraj 630 „
po noči
Osobni vlak
6-— zjutraj 6-22 „ 6-58 „ 813 „ 921 zj. Prih.
H 'm. GCsrse-fts«.

Postaje	Jadral vlak	Brzovlak Poštni vlak	Mešani vlak	Osobni vlak
Trst .....Odhod 8-30 zvečer	7 — zjutraj	10-— dopold.	6-30 zvečer 7-10 zvečer	—
Nabrežina .... „ 9'18 „	737 ,,	10-51 „	7-21 „ 844 „	-
Divača..............10- 9 „	8 31 „	1156 „	8 35 „	11- 8 „	-
St. Peter.......10-46 „	9- 5 „	12 56 popold.	9 30 „	12-37 po noči	—
Postojna.......11- 4 „	9 25 dopold.	1-21 „	9-58 „ M9 „	-
Ljubljana .... „	12 26 po noči	10-52 „	3-11 „	12 43 po noči 5-— zjutraj	5-50 popold.
Litija..... „ -	11-31 „	4- 1 „	1-38 „ 6-17 „	7-- „
Zidani Most ... „ 1-44 „ '	12-40 popold. 5- 3 „	2-45 „ 7-50 „	8-18 zvečer
Laški Trg...... -	1' 3 „	5-27 „	3- 9 „ 8-25 „	8'50 „
Celje ..... „ 2-17 po noči	1-20 „	5-41? „	3-29 „ 8-54 dopold.	9-llzv:Prih.
Pragarsko...... 3 20 „	—	7-18 zvečer	5-00 zjutraj	11-15 „	—
Maribor..... „ 3'46 zjutraj	2-44 „	8- 6 „	5'47 „	12 30 popold.	—
Gradec..... „ 5-12 „	4-15 „	10-35 „	8-11 „ 4-40 „	—
Miirzzuschlag ... 7.27 „	637 zvečer	2-8 ponoči	1147 dopold. 940 zv. Prih.	—
Dunaj.....Prihod	10-30 „	9 55 .,	6-38 zjutraj	4-— popold. —	—
Druge železniške zveze na Slovenskem.
čSt. Peter—Reka.
Zidani Most—5?aari-el>.
zjutraj dopold.	zvečer
Št. Peter.......Odhod 7- 5 9'15	9 48
po noči
Reka.........Dohod 8-49 11-17	11-48
zjutraj popold.	zvečer
Roka.........Odhod 8-20 535	5-45
zvečer
Št. Peter.......Dohod 10-22 8-—	8- 8
Zidani most Zagreb . .
Divaca-Pulj.
Divača...........Odhod
Pulj ...........Dohod
zjutl-aj
7-35
dopoldno	dopold.
11-00	2-50
zvocer
11- 5
Pulj
Odhod
zjutraj popold.
5-- 3-20
Zagreb . , Zidani Most
Pragersko . Kaniža . .
Kaniža . . Pragersko .
zjutraj popoldne	popold.
Odhod 3-50 1250	5 15
Dohod 8-20 5-21	8-01
popoldno zvečer	zjutraj.
Odhod 1230 9'35	821
dopoldne
Dohod 4-15 . 117	11-—
Pi-a^erslto—Kaniža.
zjutraj	dopoldne	zvočer
Odhod 3-50	9'35	8-10
popoldno
Dohod 6-22	1-15	11-39
zvečer	dopoldno	zjutraj
Odhod 11-19	2-45	5-28
Dohod 1-23	6:12	8-10
Divača...........Dohod 821 655
Maribor-Gelovec.
lVn*>i-ežiiia—Gorica. „, ., „ „ ,	dopold.	popold.
Maribor..........Odhod	9-20	3- 5
zjutraj dopoldno popold. zvecor	popold.	zvečer
Nabrežina .... Odhod 8- 9 10- 8 5-48 10-— Celovec...... . Dohod	1-52	7-30
Gorica.....Dohod 9- 4 1123 6 59 11-37	,
popoldne	zjntraj
zjutraj zjutraj popoldno zvečer Celovec..........Odhod	1'55	8 13
Gorica..... Odhod 5-- 9-24 5-30 8' 9	zvečer	popoldne
Nabrežina .... Dohod 6*41 10-41 6'47 9* 8 Maribor . . . ......Dohod	6* 3	12*12
Ilerpeljo-lioasina—TVst-Ht. Andrej.
Herpolje-Kozina........................
Trst-Št. Andrej ........................
Trst-Št. Andrej.........................
Herpelje-Kozina..........................Dohod
zjutraj	zvečer	zvečer
. Odhod 8- 3	9 32 6 24
. Dohod 9- 5	10-35 7-25
zvečer	zjutraj	popoldne
. Odhod 8-30	700 2-45*)
. Dohod 9-31	8- 2 3 48
*) Občuje lo ob nedeljah in praznikih.