Leto LXXn, s t, 13 Preis- cena L 1 llredniStvo ■ uprava: Ljubljana, Kopitarjeva 6. Telefon 4001-4004 Mesečna naročnina 18 lir, za inozemstvo 31.50 tir. Cek. rafi. Ljubljana 10.650 za naročnino, in 10.394 za inserate Rokopisov ne vračamo SLOVENEC (ANUAK 1944 18 TOREK Neue starke Angriffe der Sowjets abgewiesen Unsere Truppen behaupten ihre Stellungen - Drei Zerstorer, 2 U-Boote und 5 Schiffe von deutschen U-Booten versenkt Ans dem Fiilirerhauptquartier, 17. Januar. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bckannt: Nordiistlich Kertsck und nord^est-lich Kirovv ograd setzten die Bol-schevvlsten ihre heftige Angriffe fort. Verbiinde des Heeres und der Waffen ' SS vereitelten alle Durchbruchsver-suche und schossen in den beideu , lctzten Tagen 81 feindliche Panzer nb.1 Westlieh Retschiza traten die' Sovvjets nach heftiger Artillerievor- j bereitung mit starken Kriiften /.um Angriff an. In schvveren vvechselvolleu Kiimpfen behaupteten unsere Truppen ihre Stellungen. Einige Einhriiche wur- j den bereinigt oder ubgeriegelt. j Siidostlich W i t e b s k scheiterten crneute Angriffe der Bolschevvisten oni ziihen Widerstand unserer Truppen. j Nordvvesilich und nordlich N e w e 11 warf der Feind neue Verbiinde in den | Kampf. Seinc wiihrend des ganzen Ta-ges gefiihrten Angriffe brarhen unter hohen Verluste fiir ihn zusummen. Nordlich des Ilmensees im Raum siidlirh Leningrad und siid- I lich O r a n i e n b a u ni griffen die Bolschevvisten mit vnchsender Heftig- keit an. Ihre Durchbruchsversuche vvurden aiich hier in erbitterten Kiimpfen vereitelt und dabei allein siidlich Oranienbaum 26 sovvjetische Panzer vernichtet. An der siiditalienischcn Front lies die Kumpftiitigkeit im Ab-schnitt vvestlich und nordvvestlich C e r v a r o voriibergehend nach. ttrt-liche Vorstiisse des Feindes vurden abgevviesen. Ein Angriff nordamerikaniseher Bomber richtete sich ani 16. Januar gegen das s ii d 1 i c h c Reichsgebiet. Iu K 1 a g c n f u r t entstanden Ge-liaudeschiiden und Personenverluste. Durcli Luftverteidiguugskriifte vvurden bei diesein Angriff sovvie iiber deiu italieuischen Raum 18 feindliche Flugzeuge, in der Mehr/ahl Bomber, ab-geschossen. Deutsche Unterseeboote versenkfen im N o rd a 11 a ii t i k, im Mittel-meer und im Schwar/. en Meer fiinf Schiffe mit 36.300 BRT, drei Zerstiirer und zwei Unterseeboote. Drei vveitere Schiffe vvurden torpediert und zwei feindliche Flug/cuge abgeschos- Nemška in evropska svoboda duha Državni vodja Rosenberg je govorH v Pragi Novi močni sovjetski napadi odbiti Nase čete drže svoje položaje - Trije rušilci, dve podmornici in pet parnikov potopljenih od nemških podmornic boljžcviki z naraščajočo srditostjo. Njihovi poskusi prodorov so bili tudi tu v srditih bojih preprečeni in je bilo uničenih 26 sovjetskih tankov samo južno od Ora-nieubauma. Fiihrerjev glavni stan, 17. jan. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Savernovzhodno od Kerča in se-vernozabodno od KI r o ▼ e g a grada so nadaljevali boljševiki njihove hude napade .Oddelki vojske in vojaške SS so preprečili vse prodorne poskuse in so sestrelili v obeh zadnjih dneh 81 sovražnih tankov. Zahodno od Rečice so preili Sovjeti po budi topniški predpripravi v napad x močnimi silami. V težkih izpreminjajočih se bojih so obranile naše čete svoje položaje. Nekateri vdori so bili očiščeni in zajezeni. Jagovzhodao odVitebska so se izlalovili ponovni napadi boljievikov ob žilavem odporu naiih čet. • Savcrnozahodno in severno od N e v -I j a je vrgel sovražnik v boj nove oddelke. Njegovi napadi, ki jih je vodil ve« dan, so propadli z visokimi izgubami. Severno od Ilmenskega jezera, ▼ prostoru južno_ od Leningrada in južno odOranienbauma so napadli Na južnoitali|anskem bojišču je bojno delovanje začasno popustilo v odseku zahodno in severnozahodno od C e r v a r a. Krajevni sunki sovražnika so bili odbiti. Napad severnoameriških bombnikov je bil usmerjen 16. januarja na j u i n o ozemlje države. V Celovcu so nastale škode na poslopjih in osebne žrtve. Od sil zračne obrambe je bilo pri tem napadu kakor tudi nad italijanskim prostorom sestreljenih 18 sovražnih letal, po večini bombnikov. Nemške podmornice so potopile v severnem Atlantiku, v Sredozemskem morju in v Črnem morju 5 ladij s 36.500 tonami, 3 rušilec in 2 podmornici, 3 nadaljnje ladje so bile torpe-dirane in 2 sovražni letali sestreljeni Poljsko-sovjetski spor Berlin, 15. jan. DNB. V berlinskem zunanjem ministstvu še nadalje z zanimanjem zasledujejo razvoj poljsko-sovjet-skega vprašanja. Glede končnovcljavnega angleškega in ameriškega stališča v tem vprašanju poudarjajo, da je bilo izrečeno že v Moskvi in v Teheranu. Ako danes angleški tisk in Reuter skušata prikazati vse vprašanje kot popolnoma sovjetsko-poljsko zadevo, v kateri imajo Anglo-amerikanci zgolj to nalogo, da Poljake pri Sovjetih nekako na novo vpeljejo, potem iz tega lahko sklepamo, da se slednji trudijo, da bi se znebili neprijetnih odgovornosti napram pogodbenemu tovarišu Poljski, Angleški tisk izdaja pri svojem naporu, da bi ohranil lep britanski obraz, gotovo nervoznost v svoji bojazni, da se ne bi zgodilo še kaj, kar bi položaj lahko še poslabšalo in spravilo v nevarnost. Zanimiv dokaz o stališčih vodilnih ameriških krogov v tem vprašanju nam, kot poudarjajo v Berlinu, nudi poročilo švedskega lista »Svenska Dagbladet« iz New Yorka. Dopisnik piše, da sovjetski predlog o poljsko-sovjetskem obmejnem vprašanju v Washingtonu ni vzbudil nika-kega začudenja. Imamo vtis, da ima Wa-shington svoje roke v vzhodni Evropi že zvezane Jasno je, tako ugotavljajo v Berlinu ob koncu, da bi angloameriškega stališča v poljskem vprašanju, ki nikakor ne odgovarja poljskim zahtevam, jasneje sploh ne mogli označili. Stockholm, 15. jan. T. Poljska emigrantska vlada v Londonu je sedaj označila svoje stališče v poljsko-sovjetskem sporu. Predlagala je, naj bi se s pomočjo vlad Anglije in Združenih ameriških dr-| žav uvedli razgovori med Poljsko in So-I vjeti. Besedilo poljske izjave jasno izpri-I čuje, da je bila storjena pod najmočnejšim britanskim in ameriškim pritiskom. Pritisk na tolpe v Bosni Berlin, 16. jan. T: V srednji Bosni so se skušale te dni komunistične tolpe umakniti pred nemškimi četami na jug ali na jugozahod, da bi se izognile težki poti preko visoko zasneženega gorovja. Vendar so bili vsi prelazi, preko katerih so se v sličnih prilikah običajno umaknile, tokrat zasedene od nemških čet. Nemci so iz tolovajske prestolnice Jajca, ki je bilo zasedeno v nedeljo, vkljub slabemu vremenu in slabim krajevnim razmeram, prodrli naprej. Pri tem je bilo naštetih 231 mrtvih tolovajev, 47 pa jih je bilo ujetih. Med slednjimi se nahaja tudi nek višji komunistični kolovodja. Nemške čete so zaplenile 13 strojnic in 184 pušk. Po izpovedih domačinov so v zadnjih tednih samo preko Jajca prepeljali nad 1000 ranjenih tovarišev. Istočasno je uspelo zaključiti čiščenje nekega manjšega severnobosanskega področja, pri čemer so imele komunistične tolpe 272 mrtvih in 30 ujetnikov, Pri naknad- nem očiščevanju v vzhodni Bosni so izgubile še 33 mrtvih. Berlin, 16 jan. Nad dalmatinsko obalo je prišlo dne 14. jan. do letalskih bojev med nemškimi lovci in skupino sovražnih letal. Nemški lovci so brez lastnih izgub sestrelili tri dvomotorna letala in prisilili ostale sovražne stroje k umiku. Trije nadaljnji štirimotorni severnoamer. bombniki so postali drugod žrtev nemškega protiletalskega topništva. Dva izmed uničenih bombnikov sta se vžgala in sta se razletela v zraku. Beograd, 14. jan. T. »Novo Vreme« poroča izčrpno o osvoboditvi severnobo-bosanskega mesta Jaica, ki je bilo sedež štaba komunističnih Titovih tolp. Po uničujočih udarcih nemške vojske, ki so jih tolovaji dobili v vzhodni in jugovzhodni Bosni, so sedaj komunisti izgubili tudi svojo »prestolnico«, na katero so bili vsled tega, ker so bili včasih v njej kronani bosanski kralji posebno ponosni. Bolgarija ne bo šla po poti Italije Sofija, 17. jan. T. Vprašanje, kaj je Bolgarija prav za prav zagrešila, da ji danes prinašajo smrt in uničevanje, je soglasna vsebina uvodnikov v »Zori« in v »Utril«. Javno pišejo listi: »Mi naj bi sledili poti maršala Badoglia ter strmoglavili svojo deželo v prepad. Tako kot se je zgodilo z Italijo, naj Ri mi onečastili svojo čast in storili samomor. Današnje ovire in preizkušnje, ki nam jih nalagajo, niso tako težke kot one. ki bi jih bilo pričakovati. ako bi sledili nasvetu naših sovražnikov. Mi smo premladi in pre- več moči poln narod, da bi storili samomor. Nikoli ne bomo dopustili, da bi morali zaradi svojega onečaščenja nekega dne z občutki prezira gledati v preteklost, oko bi se omenilo ime Bolgarije. Zgodovina daje vsakemu to, kar zasluži. »Zora« poudarja ob koncu svojega članka često dokazano moralno odpornost Bolgarije, ki je prepričana, da teror in nepravičnost ne moreta biti listvaritelja bodočega sveta, temveč, da so to lahko edino le duševne sile kakega naroda, ki izvirajo iz njegove nacionalne enotnosti. Praga, 16. jan. DNB V nemškem gledališču v Pragi stu urad Rosenberg ter jKikrajinsko vodstvo sudetskih dežel priredila v pristojnosti vodilnih zastopnikov narodnosocialistične stranke, nemških državnih oblasti in vojske ter ob osebni navzočnosti državnega vodje Alfreda Rosenberga, državnega ministra, višjega skupinskega vodje SS K. 11. Franka, pokrajinskega vodje in državnega namestnika Konrada Henleina ter vojaškega opolno-močenca pri protektoralu, generala oklepniških čet Scliuala, državno proslavo svetovno nazorske sltrvnosti »Svoboda duha«. Besede Friedricha | Schillerja so govorile o nemški veličini. Zvokom suite v d-duru, delu Jo-hanna Sebastiana Bacha je sledilo iz-pričunje pripadnosti k svobodi duha ter skupna pesem »Le svobodi pripada naše življenje«. Nato je govoril državni vodja Alfred Rosenberg, ki je na prepričljiv način označil nemško in evropsko duševno svobodo ter je obenem uničujoče obračunu! s sovražniki ReicJia in Evrope. Praga, 17. jan. DNB. Državni vodja Rosenberg je imel v nedeljo pomemben govor o nemški in evropski svobodi duha, v katerem je obračunal s sovražniki Nemčije in Evropo, ki razširjajo po svetu propagando, du hočejo osvoboditi našo celino diktature ler ji prinesti svobodo. Uvodoma jc pojasnil Alfred Rosenberg vprašanje, v kakem obsegu lahko sploh govorimo o svobodi volje in duha in kaj te besedo pomenijo. Vsi urno si najbrž edini, da absolutne svobode v življenju ni in je nc more biti. Vsaka državna suverenost je utesnjena zaradi sosedov in nasprotnikov. V 1!). stoletju pa »o se prav one sil?, ki nas hočejo : osvoboditi«, trudile, da bi šlo z nakopičenjem zlati in denarja preko vseh satno ob sebi umevnih narodov, kot se to ni zgodilo še nikoli doslej v zgodovini. Kričeče nasprotje v svetovni zgodovini je,' da skušajo pri zaslepljenih množicah uveljaviti poskus svobode. V svojem stališču, ki ga je zavzel o praktičnih posledioah idej svobode je opozoril državni vodja na najneposrednejšo udejstvovanje človeka na zemlji, na kmečko delo. kjer narava vsiljujejo svoj ritem. Gospodarstvo je določilo določena obdobja dela ter jo vsak pripravljen sprejeti tako omejitve v smislu ju.sno opredeljenega načina življenja. Združene države so na pr. izumiteljice tako imenovanega tekočega traka, to je mehanizirane kontrolo dela nad milijoni ljudi, ki ima za posledico ogromni kapitalistični kolektivizem. Razvoj 19. stoletja je prinesel pro-letarski kolektivizem v smislu marksizma. Razrednemu boju od zgoraj se je pridružil še razredni boj od spodaj, h kapitalistični internacionali je prišla še pro-Ietarska inlernacionala. Takozvana svoboda gospodarstva se jo razodevala v iz-prtih, obupan odgovor zatiranih pa je bila stavka. To pa ni biLa več resnična svobodna igra pošteno delujočih sil, temveč kolektivni pojav, ki ni imel s svobodo nič več skupnega. Kdor zasleduje zgodovino idej svobode v dobi židovstva, liberalizma in prostozidarslva, bo ugotovil, da je liberalna država nesposobna za zagotovitev svobode, ker so je sama vsled gospodarskih interesov privatizirala ter si je s tem iztrgala moč za izvršitev takih sklepov. »Razvoj od neomejene gospodarske samostojnosti do gospodarske tiranije«, je nadaljeval državni vodja Rosenberg, >od površnih proklamacij svobode do ogronj-nih kolektivistienih trustov in konrernov pa mora — t j. maščevanje organ, življenja — privesti do nadaljnjega kopičenja, do neverjetne revščine milijonov in končno do zloma. Tu nastane potem največja nevarnost zia liberalno idejo svobode. Ker so nesposobne, da bi resnično gojile in obdelovale najbogatejša življenjska področja, liberalne države vedno iščejo novih držav, ki imajo surovine, da bi jih izkoriščale. Obenem pa seveda tudi tržišča, ker obubožani milijoni v lastni deželi končno nimajo več nobene kupne moči. ln ako so narodi tem izkoriščevalnim načrtom prostovoljno ne pokore, potem pride doba vojn in socialnih revolucij. Primer nam nudi ta svetovna vojna. USA so 6e Udeležile svetovnega tekmovanja, one eo ga podpihovale, da bi s sklicevanjem na državne interese in na patriotizem odvrnile pozornost od notranjepolitičnih konfliktov in vedno bolj naraščajočo korupcije. Marksizem tozadevno ni nič drugega, kot obrnjen kapitalizem. Zaradi tega svetovni kapitalizem iu boljševiska svetovna revolucija v svojem najglobljem bistvu nista nikaka svetovnonazorska nasprotnika, temveč kvečjemu tekmeca. Simbolično za to medsebojno povezanost je svetovno židovstvo, ki predstavlja na obeh straneh glavno gonilno silo, v upanju, da bo v tem svetovnem konfliktu na vsa-k načiu izšlo kot zmagovalec. Vkljub vsem navidezno upravičenim upom svetovnih parazitov je v srcu Evrope zrasel ljudski državni nazor z narod-nosocialistlčniim obeležjem ter je prvič zavestno proglasil svobodo vsega naroda, brez odvisnosti od gospodarskih ali pro-letarskih posebnih interesov, da bi nato v okvira te znova vzpostavljene narave zavaroval svobodo posameznika. Le koristi ljudstva ter narodno gospodarstvo velike sknpnosli, eo In odločilni. V okviru teh zakonov se poleni razvija tekmovanje in s tem smer k splošni kvaliteti. Filo- zofsko gledano lahko rečemo: liberalizem jo videl le abstraktni jaz, ločen od rase, naroda in izročila, komunizem je videl le kolektiv, to so pravi brezoblično količinsko gmoto, ki jo je mogoče s pomočjo tiranije spraviti v politično akcijo. »Jaz; in kolektiv sta simbola propada, ki mu stavlja narodni socializem nasproti osebnost in skupnost; to se pravi osebnost kot v krvi in zemlji zasidrano, rastočo silo, ter skupnost, ne kot običajno vsoto in nikoli brez vezi obstajajoči) delovno neeakoreninjenih Individualnosti, temveč kot enotnost osebnosti.« Državni vodja je poudaril, da vodi Nemčijo spoznanje, da je resnična svoboda stalna realnost, ki pa je odvisna od raso. Politična svoboda odgovarja veličini delovnih moči posameznih narodov, duševna svoboda pa predstavlja priliko tudi za tako imenovano majhne narode, ker je neodvisna od kvantitete. S tega stališča moramo pojem nacionalizma, ki se v našem politično razgibanem času razodeva le navzven, pogledali tudi znotraj in ga razumeti kot uaznotraj usmerjeno moč. Ako tako gledamo, so Goethe, Bach in Beethoven največji nacionalisti. S to odločilno spremembo, da namreč nacionalizem ni lc od zunaj hranjena ali napadajoča sila, temveč najgloblje svo-hodno, kulturno ustvarjajoče udejstvova nje kakega naroda, spoznamo, da jo bilo pravilno, da je narodni socializem prevzel s politično silo /aščilo te svobode. Anglija in USA izjavljala, da nemaravata popolnoma uničili pruskega duha ter tako Imenovani »nacijski teror«. To pomeni, da hočeta uničiti cilje, ki dajojo nemški zgodovini življenje in ki so vstali iz časti kot odpor proti svetovnemu izkoriščanju. Sovjetska Zveza ni nikdar pustila nikogar v dvomu, da hoče s pomočjo židovsko prolelarsko svetovne revolucijo popolnoma zatrdi nemški narod. Pod zla-ganim plaščem tako imenovane proklti-mncijo svobode se vrši torej dane« največja vojna proti svobodi indo-german-skega duha. Žalostno bi bilo za evropsko mladino, ako bi v tem trenutku ostala nevtralna. V vseli državah Jo ona najbolj zainteresirana, da ne izgubi v bodočnosti danih ji možnosti in zato vstopa t fronto svobodnega evropskega duha proti severoamerifiko - britansko in sovjetsko -židovski nekulturi. Nemška vojska je danes tudi fronta nemškega in svobodnegn evropskega duha. Nemčija so danes bori proti vsem sovražnikom svobodo in kulture našega kontinenta. i Alfred Rosenberg Jo zaključil svoj govor, ko jo nakazal kulturne v r ml note z opozoritvijo, da gre danes za svolvodo, gojiti, ustvarjati in izročati naprej nemfcko in evropsko kulturo. Z obrambo življenja je hranjena duša domovine, z domovino svoboda duha, predpogoj vse bodoče ustvarjalno sile. Zaradi tega velja za vse Nemre in za vse Evropce, ki so v te) usodni uri doumeli svojo svobodo, le eno ceslo: V prah z vsemi sovražniki našega častitljivega, ljubljenega evropskega kontinenta. — II — Velik potres v Argentini Bucnos Aires, 17. jan. T. Vsa Argentina je v znamenju obupa in žalosti zaradi potresne kutastrofe, ki je zadela San Junn, glavno mesto istoimensko pokrajine. I/, dosedaj dospelih poročil izhaja, da jo nesreča mnogo večja kot so prvotno domnevali. Uradno poročajo, tla jo porušenih 90 odstotkov hiš, med njimi vladna poslopja, katedrala ter številne cerkve. \se javno poslovanje jo prekinjeno. Mesto jc brez elektrike, vodo in plina. Nedeljski večerni listi v Buenos Airesu pišejo o tOOO mrtvili. 'Critica« govori celo o 3300 mrtvili ter preko 7000 ranjenih. S posebnimi vlaki je doslej že prispelo v Mendozo 2000 ranjencev. O poteku nesreče še poročajo: San Jtiati eo v nedeljo zvečer med 20.43 in 20.50 stresli trije potresni sunki, ki so trajali vsakokrat I minuto in so bili vedno bolj siloviti. PojKilna tema ie takoj nastopila. Na ceslah so sc pokazale razpoko in kmalu so izbruhnili pr\i po/ari. Ker je bila vojašnica razmeroma ln lahko [»oškodovana, jo poveljstvo polka takoj luhko orgnni/i-rnlo prvo reševanje. Med tem so bilo na trgih improvizirane bolnišnice, kjer je nekaj zdravnikov, ki so ostali nepoškodovani, nečloveško ganilo. Sedaj pu je že prispelo več vlakov z. zdravili, obvezami, odejami in šotor-skimi krili. I/. Buenos Ajresa so takoj I>o objavi nesreče odletela letala t zdravniki in bolniškimi sestrami. Bolnišnice v vsej Argentini so d.ile na ra/polugo zdravila in kirurgiške instrumente. Argentinska vlada je odredila narodno žalovanje. Odpovedane so gledališke in kinematografske predstave, vsa zabavišču so zaprta. Radio prenaša le resno glasbo. Državni predsednik general Itn m i rez je otvoril velikopotezno nabiralno akcijo. Nemčijo bi radi razkosali Ženeva 15. jan T. »Daily Mail« je znova obogatil vrsto angleških uničevalnih načrtov glede Nemčije. Li6t si vso stvar zelo enostavno predstavlja. Želi si sistem »obratne eksteritorialnosti« in kratkomalo predlaga, naj bi Nemčiji odvzeli vse njene narodnostne pravice in naj bi jo razdelili med tri velesile. Vsaka 1 od teh treh sil bi po,tem njej dodeljeni del Nemčije s prebivalstvom vred »absorbirala«. Tu gre za nov proizvod fantazije židovskega sovraštva. Predlog ima pred drugimi to prednost, da nc vsebuje številnih podrobnih določil, temveč Nemčijo : kratko in malo razkosa. Angleži naj bi i si vzeli en del, drugega bi dobili Amo-rikanci, tretji pa bi ostal za Sovjcte. j »Daily Mail« sicer ne pravi, kdo naj bi S odnese! levji delež pri vsej tej stvari, j Toda v Londonu se jim ne bo treba za« 1 radi tega prav nič razburjati. Naj ti besedni junaki kar delajo načrte in programe ter pišejo v serijah hujskaške členke. Nemčija jim tega nc more preprečiti. Pač j pa bo zanesljivo preprečila vsakršno iz-I vedbo teh načrtov. Pri tem bo spregovo-i ril odločilno besedo nemški vojak. Ta bo > naredil konec vsem tem pravljicam in bo ' raztrgal na drobne kosce vse take fantazijske načrte. 'II- Lep uspeh nemških letal Berlin, 16. jan. DNB. Na južnem italijanskem bojišču so zažgali nemški bojni letalci 14. januarja s presenetljivim napadom neko večje ameriško skladišče pogonskih sredstev v bližini Venafra. Tudi nekaj drugih skladišč se je zaradi bombniških zadetkov vnelo. Protiletalsko letalstvo je sestrelilo nad bojiščem dva severnoameriška bombnika ter poškodovalo 3 nadaljnja letala, pri katerih so bili opaženi veliki beli trakovi dima. Tri angloameriške ladje potopljene Berlin, 16. jan. T, Nemška strmoglav-na letala so 14. januarja potopila z bombnimi zadetki v neki jadranski luki 3 ladje. Več nadaljnjih tovornih jadrnic in obalnih ladij je bilo poškodovanih. V nekem drugem pristanišču so povzročili bombni zadetki strmoglavnih letal občutna razdejanja. Sestanek Churchill - de Gaulle , Amsterdam, 16. januarja T. Ileuter poroča, da se je ministrski predsednik Churchill preteklo sredo sestal v Ma-rakešu v francoskem Maroku z generalom De Gaullotn. Ministrski predsednik je v Makešu končal svojo okrevu-nje, ki ga je nastopil po svoji nedavni bolezni. Spremljali so ga njetrova žena, lord Baevverbrook, Duff Čoper in njegova žena. Churchillovo razpoloženje Madrid, 16. jan. T. Po londonskem poročilu španskega lista »Ya« je 80 letna grofica Oxfordska izdala senzacionalno i knjigo, v kateri popolnoma svobodno po- i daja svoja mnenja o vodilnih angleških ' osebnostih. V knjigi »Off the Record« pravi, da ima Churchill to napako, da bolj ljubi vojno kot mir. Ustvarjen je tako, da sploh ne more razumeti lepot miroljubnega življenja narodov. SoSija, 16. jan. T. Časopis »Zora« piše o zadnjem angloameriškem terorističnem napadu na Sofijo: »Kcmu so koristile porušene hiše in žrtve žena in otrok, starcev in bolnikov, ki so popolnoma nesposobni za vsako vojno? Ali se je nasitil' morilski pohlep onih, ki beže z bojišč in puste druge, da se bore zanje? Goreče zgražanje in srd rasteta v naših srcih proti Angležem.« Kratka poročila Stockholm, 17. jan. T. Politični dopisnik »New York Timesa« \j. Aliira slika naraščajočo ncpriljubljenost Američanov in Britancev pri tamkajšnjem francoskem prebivalstvu, enako zavzemata narodni osvobodilni odbor in posvetovalna skupščina enako proti Londonu in Washing» tonu vedno bolj neprijazno stališče. Istambul, 16. jan. T. Mesto generala Kasetno Orbaja, ki je bil imenovan zašela turškega generalnega štaba, je bil za namestnika šefa generalnega štaba imeno. van general Omurta. Stockholm, 16. jan. T. Ameriško državno tajništvo je objavilo, da je predvidena obširna reorganizacija zunanje politiko Združenih držav. Namestniki ministra in višji uradniki ministrstva bodo oproščeni upravnih dolžnosti tako da bodo večji del svojega časa lahko posvetili zunanjepo-ličnim vprašanjem. S to reorganizacijo bo ustvarjena jasnejša linija odgovorno^ sli iu poliiotnočij. Poieg tega bo«ta ustanovljena dva glavna odbora. (Duhovni prerez OF Skrivnost ozadja Osvobodilne fronte jo zdaj žo takorokoS v poluiikostili raz-krita. Kljub vsemu prizadovauju voditeljev, da bi OF ostala tavila v kopreno tajinstvenosti, so znani no samo splošni cilji, tomveč poznamo dobro >udi njen Naši fantje domobranci v naskoku Domobranec s položaja piše »Slovencu« ustroj, laku politični kakor vojaški, njo- 1111 zasnežene poljane in tisoči kristal- daj se je no taktiko in njene metode, zlasti pa (^kov so odsevali v temnosinje nebo Divji hur njeno duhovno in akcijske voditelje, srebrne plamenčke. Niti dih vetra ni Strojnice Upravičeno moremo tedaj govoriti o njo- motil spojcojnega ozračja. Za robom J seboj, da Prijazno je mežikalo zimsko sonce . Lahki minometalci naprej! Ilura!« Se-:e. na zasnežene poljane in tisoči kristal- daj se je začel najvažnejši del borbe. A L /V Vt fin ArlAM.*nl* •« i _____— _ • 4 I I T*V *---• ? 1 II* • . | . | ra klici so zuorili po gozdu. so sekale po grmovju pred ., „ ......... - . ... je frčulo suho listje. Strelska ni duhovni strukturi iu jo predstaviti nJ've>. ležeče pod vrhom hriba, pa je veriga pa se je v valovih poganjala javnosti takšno, kakršna je v resnici, vse živelo V skupinah po pet do deset naprej. Ne bas prijetni: leži — vstani brez pretiravanja in brez domnevnega mož domobranci hiteli z zadnjimi sta prišla do veljave. Tečeš nekaj me ugibanja. opravki, ki jih ima vojak pred naj-1'-"" —■ • ' odločilnejšim trenutkom svoje službe — pred naskokom. I a si je zategovul pas, drugi je razburjeno grizel skorjo prepečenca. Odločilna poteza v presojanju duhovno vsebine Osvobodilno fronto jo duhovni lik njenih resničnih voditeljev. Ites- ton e v odi ioiiain reč noSernec,' ne Bor* '»«« * i1;:,;-.".: šviv? vr-tai feJ-a ri^-no^s ' "n"!^"^ SLte: "»?«« nabojev za /vojo »MtZ«. Samo nikov, ki je nasedla komunistični pro pagandl, šla v hribe in zdaj v obupu išče poti nazaj. Tudi jo 110 vodijo predstavniki raznih levičarskih skupin, ki so ža deset let povezani v komunistično stranko. nekoč v »Ljudski fronti«, potem v društvu prijateljev Sovjetske zveze, nazadnje pa v Osvobodilni fronti. Njihova vloga ,ie vloga hlapcev, ki izvršujejo ukaze svojega gospodarja, 110 da bi veSeli za njegovo globljo načrte in ne da bi pospravili dobiček, ki ga dobiva gospodar — komunistična stranka — iz celotnega delovanja Osvobodilno fronte. Resnični voditelji OF so istovetni z vodstvom komunistično stranke. Kdor pozna voditelje komunizma, ima tudi na dlani vsebino OF. Kdo jc Edvard Kardelj, tajnik Centralnega komiteta komunistično stranko in duhovni vodja komunizma v Sloveniji? Nekdanji učiteljiščnik, nato komunistični agitator, ki uro izpopolnit svo.io revolucionarno znanje v Moskvo ter tam doseže ud vodstva Koininterne visoka komunistična pooblastila za ozemlje bivše Jugoslavije. V Moskvi se je priučil tudi spretnemu pretvarjanju zgodovinskih dejstev v smislu komunistične ideologije, kar kaže njegova knjiga »Itazvoj slovenskega narodnega vprašanja«, izšla v Naši založbi I. 1939 pod psevdonimom »Spo-rans - kakor tudi njegovi številni č'*r.ki pod istim psevdonimom v nekdanji ljubljanski komunistični reviji »Sodobnost«, okrog katero so se zbirali marksistični pisatelji iu revolucionarni ideologi. V tem je vsa njegova izobrazba: nekaj or-ganizatorne in revolucionarne taktike, nekaj površnega in nezadostnega znanja zgodovine. To jc duhovni lik komunističnega poglavarja in očeta slovenske revolucije Edvarda Kardelja. Njegovo duhovno revščino spozna najbolje tisti, ki bere že prej omenjeno knjigo o slovenskem narodnem vprašanju. Ni mogočo najti publikacije, ki bi se bolj odlikovala po neznanju in nasilnem nrikrojevaniu 7"mlovinskih dejstev. N"~;imo samo en odstavek iz te knjige. Ki ■ obenem tudi značilen za komunistično mise'nor.t o s'o-»cnski narodni ideji. Tako piše Kardelj: »Slovenski narod že pozna v rgotlo-vini primer ko ga jo napredno gibanje tujega naroda rešilo ?e nred hujšim jarmom. To jo bila 1!)IS. leto, ko je italijanska armada korakala proti IrubPani in se jo zdelo, da bo komaj pnboriena m I." d a svoboda poteptana po:l škornjem italijanske soldateske. Naivni ljudje pri-ni 11 Teto rešitev akciii maioria Svabiči. Toda deianski rešitelj slovenskega naroda je bil tedaj predvsem italijanski narod. Resnično demokratično ljudsko vre-nic. v katerem se je Italija nahajala, ni inogio domisliti, da bi italijanska armada nasilno dašila odnor ma ihnega nnrotla. ki.se hori za svojo svobodo. Če je torej italijanski napad nri Logatcu izostal, tedaj se jo to zgodilo predvsem zsitegndeli. ker se je italijanska vlada zavedala, da hi vsak poskus nasilnega z'oma slovenskega odpora okrenil odpor italijanskega lludstva samega. (Pazen tega hi italijansko prodiranje prekoračilo določbe londonskega pakta.) Sodelovanje s naprednim italijanskim zaveznikom lii torej tudi kasneje slovenskemu narodu izr»'1"o koristilo.« (Slov. nar. vprašanje, str. 212). Dovolj značilen primer ki razodeva zgodovinsko znanje komunističnega poglavarja. obenem pa kaže v vsej luči n:e-gov toliko opevani nacionalizem. Ni čuda torei, da se duhovna revščina, ki io krije komunistični pokret. vedno bolj razodeva tudi na zunai. Avtoriteto komunistične stranke in Osvobodilne fronto so krili do sedai mnogoštevilni kulturniki, ki so so dali ujeti na komunistične vabe. Sedai. ko so tuili ti krogi s studom in z veliko mulo odvračajo od komunizma, izgublja vodstvo OF svojo I no fasado in se dviga vedno bolj razgaljena v svoji duhovni revščini pred očmi slovenskega naroda. Enako kakor n Kardelju bi morali reči tudi in še bolj o ostalih voditeljih »komunističnega in ofarskega gibanja. Tako jo o Kidriču znano, da nima poleg akcijske sposobnosti nobenega drugega temo Ijitejšcga znanja, da mu morajo celo njegov« članke s slovničnega stališča pregledovati bolj izurjeni stilisti. Duhovno pa je popolnoma votla kreatura, ki ga v tem ozirit krije pred širšimi komunističnimi krogi njegov padaš Kdo Ko.-hek. Terorist po vzgoii in no značatu, se v svojih mnogoštevilnih člankih vedno suče okrog eneg'i in istega vprašanja, tako da njegovo pi-^nio komunistom snetim že preseda. Kocbek ima nekaj širše obzorje, ki ga pa sme uporabljati le v neznatni mori. Komunistični veliaki se namreč upravičeno bole. da lih no hi zasenčil s svojim filozofskim frazorstvom, ki se ji po njem Jo od nekdaj odlikoval, fsto vel.ša za nekdaniegi lite^.Tpoga kritika i" dramaturga Josipa Vidmarja, ki i1 zaradi tega. ker ie rreveč povedal, že izgubil tisto vlogo. Vi si jo ie sam zamislil: biti ideolog mletega komunističnega gibanja v Sloveniii. To sta edina. ki hi s svniim votlin in hrezvsoMn-■dilm Irnzarjeniom mogla Osvobodilni fronti še zgraditi kulise kulturne pomembnosti, za katerimi se skriva vsa nepopisna duhovna revščina komunistič-neca nokreta. j. vodniki s0 le/ali kot bi bili mrtvi za robom njive in z daljnogledi opazovali nasproten breg. Nnd golo dolinico se ie vzpenjal s smrekami porasel breg. V njem so se kakih 600 metrov od nas vgnezdile rdeče težke strojnice. Tiho so prežale na tircdrzneža. ki bi si upal na piano, da bi ga zasule s svinčeno točo. Tedaj je stopil k nam poročnik, poveljnik našega odseka. Vse oči so bile uprte vanj. Sedajle bo, kar bo. On pn je šel mirno naprej, izmenjal z opazovalci par besed in stopil na rob. Trenutek tišine. Nato strupeni poki krogel. Najprej kratko in ostro, nato nizko in pridušeno: pok — bumfl Sovražnik je vzel našega poveljnika nn muho z bredo — pa je, hvala Bogu. šlo previsoko. Poročnik se jo popolnoma mirno in počasi spustil v kritje. Potem pa se je s strumnimi koraki napotil v bližnjo globel. Skoraj razočarano je bilo moštvo, Pričakovali so namreč, da bo ukazan naskok. Pa čuj! Kratek bevsk, nato vršenje v zraku in že tožka eksplozija v nasprotnem bregu. Kratek hip ti-hote, nato spet eksplozije, naraščajoče v kratko grmenje. Trej malomarni obraz mojega soseda se je v zadovoljstvu razlezel: »Naši težki minometalci! Dobro delajo!« In tako nam je kožo ogrevalo son-re, srce pa prijetna zavest naše moči. Ko je preteklo dobre pol ure, so minometalci utihnili. Spet je bil mod nami poročnik in rezko ukazni: »Hitro pospravite in umik!« Začudeni smo se spogledali in lezli nazaj. Ko smo prišli na sleme hriba, smo se uvrstili in mrmrnje korakali nazaj. Stari sol-dati so brundali: sže dva dni ležimo pod to presneto Golgoto, pa še sedaj ne smemo iti pogledat, kuj so opravili naši metalci granat!« No, pa kmalu smo se spet vrnili na greben. Spet so nas mogli rdeči videti, ali streljali ni«o. Todni je prišel poročnik in poveljeval: »Po/.or! Strojni-"arji naprej! Plotonski ogenj! Juriš!« trov, padeš, streljaš. In v tem se menjavata ti in tvoj sosed. Tik za nami sta tekla dva fanta z malim minometalcem. Ta dva sta imela samo to skrb, da bi našla med krošnjami dreves malo noba, kamor bi pognala svoje izstrelke. Če bi namreč mina zadela ob vejo, gorje nam! Pol ure je divjala najhujša bitka. Regljn-nje strojnic, eksplozije malih min, pokanje pušk. Ušesa te bole od pokov, vse ozračje diši i>o smodniku. Spet smo se pognali naprej, kur pretrga tišino vzhičeni glas nagega strojničaria: »Stoj! Roke v zrak!« Odgovor: »Podam se!« Gozdnati hrib je bil osvojen, na rdečf razbojniki 60 nas že spet s sledečega hriba od zgoraj navzdol obsipavali is kroglami. Tovariš na . moji desni je mirno vstal in 7. malo drhtečim glasom vprašal: »Kje jc bolničar,« »Sto korakov za nami pri velikem macesnu.c Fant je imel krvavo dlan desne roke. Bil je to prvi naš ranjenec tega dne. Izčrpani od napetosti živcev in telesnega napora smo nekaj hipov ležali v kritjih vrli hriba, pn že je prišlo povelje: Junaki, naprej! Juriš!« Z zadnjimi močmi smo se vzpenjali v novi breg. Zaslonov, hvala Bogu, ni bilo treba več iskati, kajti rdečkurji so jo že ucvrli. Minilo jih je veselje za boj. Vrb hriba smo se ustavili in čakali zamene, kajti naše moči «0 bile pri kraju. V kratkem oddihu je popustila napetost živcov, mišice so se odpočile. V tem je dospel svež oddelek in se pognal za bežečim sovražnikom. Z divjo radostjo v srcih smo se vračali nazaj v dolino, v zavesti si, da smo v prvi vrsti zavzeli položaje, ki so jih rdeči razbojniki cel teden zagrizeno branili. Po teh hribih so imeli namreč važne prehode, še vedno je siknila nad nami kaka krogla, pa kdo bi se menil za to! A žila v sencih nam je še vedno razbijala od presta-nili naporov. Ko smo se vrnili na prvi breg,_ kjer je bilo izhodišče našega zadnjega naskoka, nas je z radostnimi pogledi pozdravil naš stotnik. Kakšna nagrada to za nas! Prvi strelec pri težkem minomctal-eu me je povprašal, kako naj naravna tla bo sovražniku čim Tisti, ki so se poskusili prebiti skozi zaporni ogenj, «0 obležali.« Manever se je torej krasno posrečil. Z navideznim umikom je naš poveljnik dobro speljal na led rdeče. Kar ponosni smo bili na svoje vod- lovariš. »Kot mrhovino vlačijo svoje stv P"«»Hal naš bpl- rejo skriti « jo , nieur. Kur vsi hkrati smo ga obsuh z .. I vprašanji: »Koliko je ranjenih? Je V blaženem občutku dobro izpelja- kdo padel?« Pu bolničar je malomarne dolžnosti se je pomikala naša sku- no zamahnil z roko: »Le podajaču To-pinn nazaj, prišli smo do položaja, kjer netu je lastna krogla odnesla malo je bila zakopana komunistična stroj- palca.« — »No, kaj pa je počenjal? _ niča. Dve skoraj zrasli smreki, za nji- »Jurček je kriv. Po nerodnosti je but-ma majhna globel. V njej jo naš vo- nil med streljanjem ob cev pa se jo jak še vedno stražil ujetega komuni- krolga odbila od skale 111 ranila To-stičnega strojničar jn. Ogledali smo si nota.« _ »Pa nič drugega?« — »Nič.« zaplenjeno težko Bredo. Ujetnik se še Tedaj se je dvignil naš najstarejši vedno ni pomiril. Šklepetul je z zob- tovariš, že oženjeni France, izkušen nn, da nam je šlo kar nn smeh. Po- protikonmnističen borec. S tehtnim, sedli smo okrog njega. »Koliko imate ] resnim, premišljenim glasom je de-mrtvili?« — »Ne vem.« — »Pa ranje- jal: »Fantje, z nami je Bog.« Nedaleč . ~ »kakih petdeset.« — »Kako od nas je stala smreka, ki ji je rdeči pa je bilo, ko so padle na vas naše razbojnik posnel krpo lubja in napitnine?« — Tedaj pa se mu je jezik sal na belo deblo: Na položaju II če-razvezal. »Prokleto! Tri sto hudičev! ta, I. bataljon Vojkove brigade Tri-Mislili smo, da se umikate kot včeraj, gluvske divizije. Živel Tito! France Zapustili smo varne položaje in po- je s svinčnikom prečrtal napis, zari-spravljah mrtve in ranjence. Takrat sal velik križ in napisal: Zavzeli slo-Pa. se.,!e vs,u'a na nas tista prokletu I venski domobranci 5. januarja 1044 ob tocu. Ni se bilo več mogoče umakniti. 2 popoldne. Poduareduik I. R. Jaka hmi doigra! pri komunistih Ribnica, 15. januarja I ??lik° razb"rienie- Krivca so na/šli v ose-j , 1 , . . I 1 Polkovnika Avšiča in nenj položili vso Lutkovna vloga, ki jo je vse do ko- težo krivde za poraz Iz dobro poučenega cevskega poraza imel komunistični »ge- vira se je izvedelo, da je Aviič izgubil "e.rr..' Avsič' se P? pripovedovanju vso svojo vlogo Komunisti govore, da je tukaisnjih komunistov bliža svojemu tra- edina častna rešitev zanj, kakor tudi za gičnemu koncu nasproti. Po kočevskem Mikuža — samomor: Tako je plačilo vseh porazu je Avšic padel pri komunistih v tistih naivnežev, ki so se udinjali komu-popolno nemilost. Ogromne žrtve, ki so nistom, v upanju, da bodo tu najlažje zalih utrpeli komunisti, so vodstvo glavne- dostili svojim neuravnovešenim ambi-ga komumst:cncga poveljstva spravile v cijam. GOSPODARSKE VEiTl svoje orožje. t - . - 1 ■• .. , ----- 1 bolje zagodel. Kratko som mu odgo- V vsak? ?.estV.inr so,s,e °oročnik komaj prevpil to vražjo godbo. »Prekini ogenj! juriš! Junaki, hura!« Z roko griča je porušen hlev, v njem pa te/.ka breda. Tja streljaj.« Nismo £e naredili 30 korakov, ko jc že revsknil težki mi-nometalec. Mi pa smo bili na varnem v mirnem kotu. Sedaj smo opazili marsikaj, kar smo bili med bitko gladko Blagajniški listi državno kreditne ustanove. Nemški listi prinašajo zanimive podatke o blagajniških listih državne kreditne ustanovo (Keichskreditkassen-scheine). Iz, teh podatkov je razvidno, da so bili do 15. decembra 1943 vsi blagajniški listi v Franciji potegnjeni iz prometa. Ivanu Režeku v spomin Ti |isli so nastali iz potrebe dati četam, ki so prišle na sovražno ali zasedeno ozemlje, denar, ker v začetku primanjkuje denarja dotične države. Zaradi tega tudi ti listi nimajo tečaja v Nemčiji, temveč samo izven nemške države. Poleg lega pa služijo ti listi samo kot začasno plačilno sredstvo, ki se kasneje nadomesti z denarjem dotične države. . ______________Zaradi tega danes teh listov v Ev- Mcd prvimi si ropi ni ve6 mnogo v prometu; obdržali se odzval klicu ,se le Se v vzhodnih ozemljih, ki so domovine, videč P™ .voJn!iko "pravo, in v Črni gori. Po-strašno razdejanje i !eg ,ega Pa so merodajna valuta v tako in uničenje, ki I »menovanem Ostlandu, kjer so ostali v ga prinaša komu- )>rometu> rllbli' Pa 80 bili potegnjeni iz nizem in vstopil 1 Prome,n- Slično velja tudi za Tnansni-si k domobran- f.tr,i°-. kjer RO li listi P° potegiii,tvi .rub-ccm. Svojo novo Ijev lz, Pr0'»eIa plačilno sredstvo.' službo med voja- V Grčiji in na Hrvatskem teji,0listov ki-poštenjaki - to- sploh niso dali v promet, v Srbiji pa so variši si vzljubil j ''i" v prometu samo nekaj časa. Tudi tako, da za vse v Albaniji se sodaj dela na tem, .da bi drugo nisi imel več časa ne misli, j nemške čete dobile namesto teh listov Čez vse. si si želel pohoda nad tiničo- albansko franke. Na Danskem in Nor- veškem ter v.Holandiji ti listi sploh niso prišli v promet. valce našega naroda, morilske komunistične tolpe. Ni Ti bilo dano. Nc- srečni slučaj Ti je pretrgal nit živ- Po italijanskem izdajstvu so nomško Ijenja. \olja je isto kot dejanje: iz- čete v Italiji plačevale'z blagajniškimi vedli bodo drugi, kar je bilo Tebi j listi, ko pa je bil vpostavljen fašistični pridržano. ...... . . režim, so dobile čete lire. V novembru Bolestno je vzkliknila mati; izgu- so bili potegnjeni iz prometa blagajniški ,. Lr .... - « . . 1 bila je sina-edinca. Bol, ki bi ji bila listi v vsej Italiji. K m hm r "zbornik i' n^il^iutrdm i ^ jc^zrav- I V Belgiji in Franciji so bili do zad- " r"'t}ojn,,k.,1 najbolj ntrdili, nnla v misli: »Koliko podeželskih ma- njega v obtoku, prišli pa so kmalu v smo videli, da so bile opravile nase i ter ge več trpi in prenašale težje | emisijske banke'nazaj in so jih oblastva ........ " ' " ' obračunala za zasedbene stroške. Ze av- mtne polno dolžnost. Padale so ponc- j udarce! Bodi tudi ta Lol za blagor Va- ......... .................. .. __________kod le štiri metre narazen. Kopale so ' šega naroda. Rajši imam mrtvega sina- je določil še dva strojničarja, tla sta P° Pečajo z izdajo, odnomo zamenjavo teh listov, pa so ostale tudi še po potegnitvi iz prometa v raznih krajih in služijo še nadalje kot banke za čete. Ameriški državni dolg se je od leta 1932 do junija 1943 podesetoril. L. 1032 je znašal 19. leta 1943 pa 137 milijard dolarjev in stalno narašča v izredno naglem tempu. Obtok bankovcev na Hrvatskem je znašal konec novembra 1943 38.46 milijarde kun, dočim je konec oktobra 1943 znašal 34.32 milijarde kun. iz zbirke Epbljmkifi tipov Ljudje smo sila leni. Še pri govorici zjutraj, opoldne in zvečer, gotovo tudi ' pa nimate partnerja? — 611 vam'j 0 nam to pozna. Ne ljubi se nam iskati velikokrat sanjate o njih. Kdo more reči razpolago. Želite iti v mesto, pa ni srazov, ki naj bi povedali lo. kar mi- o sebi, da ni tip? Kdor bi kaj takega ' dežnika? Prosim, moj znanec van 1 mA IJ/MTiTrt Xft aI\/s r\ Knondni r» n I -1 n .1 ( n/l , I Vsi X rt r, 9 /.... J«l, .1 » ! . I__1 i* <• m • •• se izrazov, slimo. Bogve, če obsega besedni zaklad povprečnega človeka ali poulične govo-rire več kot nekaj sto besed. Tako se od časa do časa pojavi beseda, ki lahko pomeni karkoli. Poznam gospoda, ki pravi, kadar ne more dobiti pravega izraza — »ono*. Kaj pomeni Jono.-? Vso, kar hočele: časopis, ščetko za zobe, nalivno pero, petdeset centesimov drobiža, znamko alt kravato; včasih celo njegovo ženo. »Metka, prinesi mi ono!« pravi ta sospod včasih, ko je nervozen, služkinji, povabil na tri deci. Hočete igrati šah, je na nimate trdil, bi že s tem dokazal, da je lip. " I rade volje posodi! To so, mislim, v'glav" Ali naj vam naštejem nekaj tipov? | nem vse potrebe normalnih ljudi in gle-Prosim, imam jih na pretek. Tale človek j de vseh dobite pri mojem tipu blago-z očali in kodrastimi lasmi je tip, ker , hotno pomoč. Jaz se v vseh stvareh zmeraj rije po nosu. Drugi je tip, ker , obračam nanj in mi zmeraj ustreže. nikoli ne nosi kravate. Tretji, kej- nosi Glejte pa, da kroga.teh potreb ne prekoračile, ker vas bo sicer zapustil. Vi ste na primer slišali, da jo bil prijet ačni? Stopite k njemu in vam bo dal za prav ni bilo veliko mar študija. Šele kruha Žejni? Potožite mu. pa vas bo zdaj, ko bi se bilo Ireba prijaviti k do-' novnK.l „. ... t™., mobrancemi gfl j0 zaje]a gJob()ka gkrb> kaj bo s študijem. On mora študirati, zato sc ni vpisal k domobrancem. samo kravate zelene barvo. Četrti., ampak tako ne pridemo nikamor, ker jih je preveč. Bolje bo, da začnem si- in kaznovan nek komunist. Povedali ste stematično. Tipo bom razvrstil po slič- mojemu tipu, da sc vam zdi to prav, da nosti, jih še bolj tipiziral in vam bom | ste celo zadovoljni, ko vidite, kako je postregel z najbolj tipičnimi. To bo sa- 1 pravica dosegla zločinca. S tem pa ko Metka ga pogleda, da bi ugotovila, kaj mo pregled najzanimivejših^ le nekaj : ste mu to povedali, ste ga polomMi mu manjka, nato pa prinese, kar se ji 'lm" * rrntoriio tir,™ I tz«m — —•— — zdi. Zgodilo se je že, da mu je prinesla galoše namesto cigaret. Ujezil se jo in jo nagnal, naj mu prinese drugo, pravo Jono«. Toda njegova jeza je krivična. Kaj more Metka za to, če ne razume vseh pomenov besede »on(5«? Ampak saj ta moj znanec ni edini Človek, ki uporablja v pogovoru mašila. In njegova služkinja lii edina žrtev nerazumljivega izražanja. Vsi smo taki kot ta dva. Vsi govorimo pogosto v besedah, s katerimi se da povedati' karkoli, ki pa prav zato ne povedo skoraj nič. Menda najbolj razširjena beseda, »beseda sploh«, je zadnje čase beseda »tip«. Gospod, ki sem vam ga prej opisal, je »lip«. Njegova Metka je tip. Jaz, ki to pišem, sem tip. A nikar ne mislite, da figur z galerije tipov. j Kajti, kakor gotovo je ena 'in ena dve, Morda želite, da vam najprej opre- vam bo odgovoril: »Namreč... Vpraša-delim pojem »tip«. Če zahtevate od me- nje je, ali je tak človek sploh komunist ne kaj takega, ste prav gotovo tipi. Saj ; in če je komunist, ali je tak, da ga je to jo neopredeljiv pojem. Trebn je, da , vredno zapreti.« Svetujem vam, da ne si ga za vsak posamezni primer sproti začenjate debate, ker ne bosta prišla ustvarite iz vseh okoliščin, v katerih ste ; do konca, besedo tip slišali. Pazite pa na to, da je ! včasih zelo nevarno, biti'tip. Ko so ne-I »Namreč«... »ampak«,.., to je večni davno komunisti umorili dobrega, ver- ,""ovor p';°1.' ,vsak,e,mu pametnemu od-nega akademika, je dejal neki »krščan- I loe»emu dejanju, ki ga zmeraj stavl.ja ski« gospod: »Razumljivo, da so ca "10J,znan^c- 1{av"0 zato je tipi Nekdo je "i»»™i huj^icj, kuhko piace douo imen ustrelili, ko pa je bil tak tip.« , Mudi razdelil v torejevce in ampakovce. naredniki (on je rezervni narednik). Ko »t , . . 1....... . ' Inrpipvpr*. ip rlnvnlr 1.-« ..: i.„s • «« ______i„i_ . , . , , v Vendar lastnost tipizirati ni zmeraj j Toreie.vec( )'e. floyek, ki preudari, kaj je ............J prav, in to izvede brez ozira na levo in Temu tipu je na las podoben drugI tip, prav za prav je z njim istoveten. Tip človeka, ki je že doštudiral, pa mora zdaj v službo. Tudi ta je zelo razširjen. Pravijo, da bodo taki tipi dobili krampe in bodo morali iti na delo. Ko so bo lo zgodilo, bodo gotovo dobili tudi uradni naziv. Takrat vam ga sporočim po časopisu; za zdaj pa res no vem, kako bi le tipe imenoval. Tretji lip. To jo črnoborzijanec. Drugače sc ima za poštenega človeka, morda celo za dobrega vernika. Večkrat ga lahko vidite v cerkvi. Vendar ga to prav nič ne ovira, da ne bi presojal vseh stvari pod vidikom črne borze in dobičkarstva. Kadar ga srečate, vas prestreže z vprašanjem: »Poznate koga, ki kupuje mast? Poceni dam,« in pove ceno, da še vam zaježijo lasje. Ali: »Si že kupil žganje na karto? Ti ga ne piješ. Prodaj mi številko. Solidno plačam.« Ko je sli-šal, da se ustanavlja domobranstvo, je vprašal najprej, koliko plačo bodo imeli tako smrtno nevarna. Vkljub temu pa je I,™v' w , mnogokrat zelo obtežilna. Evo vam ne- desno- A™Pakovec pa najde zmerom iz-kaj lažjih primerov. | P?vor,-. >Ze prav' .žo. Prav, ampak ...« m/.|lll U1ICI V/V. rn« i • - • . 7 .....1 Takih, kot je ta, ki vam ga bom zdaj j llp' kl senl Ba °IHSal. -le ainpakovski. opisal, poznate gotovo precej. Moj prvi, | Drugi lip: študent, akademik. Debe- vt, ki to berete, niste tipi. Po pravici najnedolžnejši tip, je velika dobričina. luliar. Po cele dneve preloži v postelji . - .______ . - rečeno, vsak človek je v nekem pogledu Vsako cigareto deli z vami, vsako mi- in študira, študira... Glagol študirati je nj?mu< pomeni kupiti masi in jo z do-tip. Na tipe naletite, kamor greste. Za nuto vam ,ie pripravljen posoditi deset pri njem zmeraj nedovršni glagol Nikoli I bicil<>m prodajali naprej, vsakim ogiom jih srečavate, vidite jih lir (več jih nikoli nima). Ste morda i še ni česa naštudirai in nilioli' mu prav1 se mu je zazdelo, da bi bila plača zanj premajhna, je ostal naprej v svojem poklicu. Hotel pa je dobiti od domobrancev priporočilo za prepustnico. »Zunaj imam sorodnike, včasih moram stopiti k njim.« — Sorodnik jo njemu vsak kmet, ki je zaklal prašiča; istopiti k (Dalje.) Tudi Rovle niso kar tako! Rovte, 10. jan. Cc se je zanimal za naš kraj sam Prešeren in ga krstil za slovenske Atene, ne bo odveč, če se tudi vi za hip ozrete k nam. Nobeno hudo ni za vse hudo, pravi znani slovenski rek. Kdo bi trdil, da je vojska nekaj dobrega in državljanska vojska je še hujše zlo, pa jc vendar z njima pri nas v Kovtah prišlo nekaj dobrega: duhovno življenje se je čudovito razcve-telo. Naši fantje v vojaških suknjah imajo vsak večer ob 7, razen kadar jim njihova služba tega ne dovoli, skupno večerno mofitev. Takrat prideta v cerkev tudi g. župnik z g. kaplanom in g. kurat. Kaj pravite, kdo med njimi moli naprej? Nihče. Naprej molijo naši fantje sami I Vsak dan je drug na vrsti. To odmeva po cerkvi sv. rožni venee, zlasti pa: Pod tvoje varstvo .. .1 Tudi ostali Rovtarji radi hodimo pomagat. Za sv. Tri kralje je prišel k nam znani sodobni pridigar g. p. Odilo in imel pri nas duhovne vaje vse do nedelje. Na oba praznika smo Rovtarji po trikrat napolnili cerkev, na delavnika pa dvakrat. Dobrih tisoč duš ima naša fara, duhovnih vaj sc nas je udeležilo 700, toliko podobic je bilo namreč razdeljenih. Najmlajši in najstarejši pač niso prišli, ostali pa skoroda vsi I K duhovnim vajam je hodila tudi naša domobranska četa. Skoroda vsega zla, ki je prišlo sedaj na svet, sta kriva hudobija in greli. Rovtarji vemo, da le molitev, poštenost in ljubezen morejo dati svetu lepših časov. Novi grobovi "fVončinova mama je za vedno za-tisnila oči. K večnemu počitku jo bodo pospremili 18. januarja ob 3 popoldne iz kapele sv. Jakoba na Žalah. Sv maša za-dušnica bo 24. januarja ob 7 pri sv. Petru. Naj počiva v miru, vsem njenim dragim naše iskreno sožalje. ■f- Franc Mohar. V Ihanu je umrl rudar Franc Mohar. Zapušča svojega posi-hovljenca Staša Beniča. Naj počiva v miru, njegovim dragim naše sožalje. Jože Stupica. V Ljubljani je po dolgi bolezni umrl g. Jože Stupica, doma iz Žužemberka. Rajnega bodo pokopali v torek ob pol štirih popoldne iz Kapele sv. Marije na Žalah. Sveta maša zadušnica bo 25. januarja ob sedmih zjutraj v cerkvi sv. Cirila in Metoda za Bežigradom. -f- Franja Erker. Po dolgi bolezni je za vedno zatisnila oči mati, gospa Franja Erker roj. Mencinger, soproga orožni.škega podporočnika v pok. Blago mater bodo pospremili na zadnji poti v torek ob pol treh popoldne iz kapele sv. Frančiška na Žalah. Naj rajni počivajo t miru, vsem njihovim dragim naše iskreno sožaljcl Osebne novice Poroka, Včeraj v ponedeljek sta se Fioročila v šempetrski cerkvi gdč. Furlan vica in inž. Ferjan Jaka. Priči sta bila trgovec Sedej Kari in prof. Lipovec Vinko. Bilo srečnol Zgodovinski paberki 17. prosinca: 1706. leta se je rodil ameriški državnik Benjamin Franklin. V mladosti je pomagal svojemu očetu izdelovati milo, nato se je izučil tiskarstva, pa odšel t Anglijo. Po vrnitvi v domovino je ustanovil lastno tiskarno in dosegel velik ugled kot politični pisatelj. Posvetil sc je tudi liziki, posebno elektriki, iznašel je strelovod, 6 čimer si je pridobil dok-na univerzah v Oxfordu in Edin-' feurjjhi!. Istočasno je nadaljeval delo za fiajiredek svoje domovine. V Philadel-phiji je ustanovil javno knjižnico in pripravil načrt z.a filozofsko društvo. Leta 1736. je postal tajnik kolonijalnega parlamenta v Pennsylvaniji, nato pa vodja pošte vseh britskih kolonij v Ameriki. Ko je izbruhnil spor med kolonijami in Anglijo, se je trudil za dosego sporazuma, vendar pa jo energično zastopal interese svoje domovine. Tako je sodeloval na kongresu v Philadelphip, ki je proglasil neodvisnost Sev. Amerike, odšel nato kot poslanik v Pariš, kjer se mu je posrečilo skleniti s Francozi prijateljsko vojaško pogodbo, sodeloval je nato še pri sklepanju miru v Versaille- su, kjer so priznali Angleži Amerikan-cem neodvisnost. Umrl je aprila 1790 leta v Philadelphiji Z mirno jasnostjo je presojal življenje in v velikem, kot v malem delal s svojim plcmeaitim srccm j za dobro vsega človeštva, 18. prosinca: L 1848. je izbruhnila v Palerinu na Siciliji vstaja, ki jo je kralj Ferdinand VI. zaman skušal zadušiti, v kratkem se je razširila preko vsega otoka. Siciljski vzgled jc razgibal tudi Nea-pelj in ostalo južno Italijo, kralj je mislil, da je vsak nudaljnji odpor zastonj, zato je odpravil absolutistični sistem vlade, ki je povzročal nezadovoljstvo in priznal ustavo. Neapeljske novice so razburile vse liberalne duhove v Italiji, vladarji so se morali vdati in izdati ustave. Toskana jo je dobila 18. februurja, Piemont 4 in Rim 14. marca. Liberalci so slavili nepričakovano zmago. Toda vsi ti dogodki so bili le priprava, predhodniki težkih bojev, ki so se vršili v Italiji v pozni pomladi in poleti 1848 in spomladi 1849, ko so Italijani zastonj skušali pregnali iz Itulije Avstrijce iu sc politično zedi-niti, sturi avstrijski maršal Uadecki je bil rcvolucijonarjem kos in je savoj- . skesa kralja Karla Alberta prisilil, da s.: je umaknil domov. 1. 1871. so na predlog liavar. kralja Ludvika II. proglasili v Versaillesu, tam kjer so nekdaj francoski kralji na- ' rokovali Nemčiji trde mirovne pogoje, pruskega kroiju Viljema L za nemškega cesarja. Tako se je Bismarcku po trudapolnem delu posrečilo zediniti Nemce, ki so jih razbili taisti Francozi v tridesetletni vojni (1618—1648), katerih glavno mesto Pariz so zdaj oblegali Nemci. | Za današnji dan Koledar Torek, 18. prosinca: Petrov stol v Rimu; Pavel, apostol; Priska, devica in mučenica. Lunina sprememba: (8. prosinca zadnji krajec ob 16.52. llerschel napoveduje lepo in mrzlo vreme. Sreda, 19. prosinca: Kanut, kralj in mučenec; Marij, mučenec; Pija, mučeuica, Germanik, mučenec. Dramsko gledališče »Nevesta s krono« — Red Prvi. Ob 16. Operno gledališče »Sneguročkac Red B. Ob 15.50. Kino »Matična »Lažnivi kljukec«. — Predstave ob 14.50 in 17. Kino »Union« »Priljubljeni svet«. — Predstave ob 15.50 iu 17.50. Kino »Sloga« »Kogar bogovi ljubijo«. — Predstave ob 14.50 in 17. Lekarniška služba Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Bleiwensova c. 6., mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste, Zaloška cestu 47. Do'oži.'e,v.^sa ,I?..z®,emni!e.¥ I Dnevne novice »SUET« na s,ehorno knjižno polico! Oddajniška sknpina Jadransko primorje RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za 18. Januar: T Porodila v namščlnl — 7.10 Jutranji pozdrav; vmes: 7.30 Poročila v aiovonSčiui — 13 Opoliluuski koncert — 12.30 Poročila v neiušJiul ln slovenščini — 12.15 Koneert glasbe za razvedrilo Uvaja radijski orkester. vodi dirigent D. M. Sijaneo — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Za vsakega nokaj — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Popoldanski koneert — 17.45 Zdravniška ura — lit Slovenska ljudska oddaja — 10.30 Poročila v slovenščini, napoved sporeda za naslednji dan — 10.45 Mata glasbona medigra — 20 poročila v nemščini — 20.10 Za vsakega nekaj — 21.40 Ploščo — 22 Poročila v nomSčini — £2.10 Vsakemu svojo melodijo. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih r "N SLOVENEC 20. januarja 1944 3. ČETRTKOVA STRAN ■nSBBBBB bo posvečena padlemu grahovskemu junaku FRANCETU BALANTIČU, enemu izmed najboljših naših mladih pesnikov. Kako žive ptički brez gnezda I Kazenske razprave v dvorani št. 79 na ' okrožnem sodišču odgrinjajo dostikrat v kričečih barvah življenje, zapeljane, zanemarjene in zapuščene mladine, ki krene na stranpota in se podzavestno udaja zločinstvu, illegalnemu prekupčevanju in drugim nečednim poslom, ki ji donašajo razne vire dohodkov, da potem zapravlja in veseljači. Nedavno je bila razprava, ki je pokazala, kako je znal neki mladenič Srečko Nesrečnik prodajati različno elektrotehnične potrebščine. Polagal jc važnost na električne avtomate, varovalke, ventilatorje in motorje. Znal je po raznih stanovanjskih hišah gospodarjem odnašati vse te predmete ter jih je nato za sramotno ceno spravljal v denar. S svojim mlajšim bratcem je na ta način pobral po hišah omenjenih potrebščin za vredost okoli 15.000 lir. Pred sodniki je vse lepo priznal. Bil je obsojen na 1 leto in 8 mesecev strogega zapora. Velik kader mladine pa se je zadnji čas posvetil trgovanju in prekupčevanju. Mladi ljudje aBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB&BBB Največje veselje bo mladim in stnrim napravil lepi roman z 200 slikami » i v a n H 0 E « Dobite ga v vseb knjigarnah, pa tudi v uredništvu »Slovenca«. I se pogostokrat vorijo v Trst, tam nakupijo razna živila, ki jih na to v Ljubljani prodajajo in ponujajo po visokih cenah. 'I i mladi ljudje so zelo podjetni. Neki satirik pa je na nje napravil kratek verz: »V Trst se vozi prekupuh. Doma v Ljubljani revnih oderuh.« Nepremičninske eksckucije v leta 1943 Splošen pregled vpisov zemljiške knjige kaže, da je bilo lani zaznamovanih 261 predlogov, s katerimi so upniki zahtevali prisilno vknjižbo zastavne pravice na razne nepremičnine, lastne dolžnikom. Celotno jc šlo za terjatve državnega zaklada in mestne občine ljubljanske, tu in tam za terjatve zasebnikov ter je skupni znesek teh terjatev dosegel 1,164.559 lir, ko je bilo leta 1942 zaznamovanih le 176 predlogov za vsoto 1,294.443 lir. Državni zaklad se je na razne nepremičnine, ležeče v mestu in okolici, vknjiževal za davčne zaostanke. Meslna občina pa je predlagala vknjižbo zastavne pravice na nepremičnine, last ljubljanskih občanov, ki niso plačali ob-inskih dajatev, kakor vodarino, kanalsko pristojbino, gostašči-no in druge mestne davščine. Lani so bile zelo redke sodne dražbe nepremičnin Do pravih dražb sploh r/i prišlo. Zemljiška knjiga je v 20 primerih zaznamovala uvedbo dražbenega postopanja pri nepremičninah v kritje terjatev za 124.750 lir ln 393.000 din, ko ie bilo v letu 1942 zaznamovanih 39 predlogov za 455.234 lir in 715.000 din. Veliko dražb, ki so bile predlagane že prejšnja leta, je bilo ustavljenih, ker so doliniki dosegli z upniki poravnavo ali pa so dolgove po- Na podlagi člena I. nnredbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. sept. 1945, št. 4, Službeni list št. 275-86 iz 1945, odločam: Člen 1. Od 20. januarja 1944 do novo odredbe se morajo upoštevati predpisi o zatemnitvi od 17.50 do 6. Člen 2. Ostuli predpisi, ki jih obsega naredim z dne 6. juniju 1941, šl. 42, ostanejo nespremenjeni. Ljubljana, 14. januarju 1944. Kontrola propustnic Zadnje čase se je pogosto dogajalo, da so mnogi zlorabljali dovoljenja, s ka-| terimi so smeli iti čez blok. Imeli so sa-| mo dovoljenje, da prekoračijo blok, pa | so hodili z njim v Trst po opravkih, zlasti »iz gospodarskih razlogov«. Zdaj pa , je oblast zvedela za to in je začela izvajati kontrolo na vlakih Kdor je zasačen j pri goljufiji, sc mu seveda odvzame še dovoljenje, da sploh sme iti čez blok. En sam popoldan je bilo odvzetih 200 dovo-i ljenj. To je za marsikoga neprijetna posledica za njegov prestopek. Je pa to pravična kazen za one, ki pograbijo celo roko, če sc jim ponudi prst, Dramsko gledališče Torek, 18. Januarja, ob 16.30: »Kolilnzon ne J sme mnretU. Red D. Sreda, 1(. Januarja ob 16.30: »Roblnion nn sme umreti. Hod Kreda. Četrtek, 2«. Januarja, oh 16.30: »Cvetje v Jeseni«. Izven. Ceno od 22 lir navzdol. Abonent« reda Prvega In reda A In B opozarjamo na spremembo repertoarja za danes, v torek. V Drraml bodo Igruli danes za rod B »Robinzona«. v Operi pn za rod A »Prodano novosto«. Hod prvi pa bo imel v sredo v Operi proiuiero U' Alborto-vo opero »Mrtvo oči«, 0"«»rno gledališče Torek, 18. januarja, ob 16: »Prodana nevesta«. Ited A. Sreda, II. januarja ob 16.: »Mrtve oči« Pre-mlora. Bed Prvi. B. Smetana »Prodana nevesta«, komična opera v treli dejanjih. Peli bodo: Janko, Polifeva, Polajunrjevn, Dolničnr, Golobo-va, Hnnovee, Slunoveo k. g., LupSa, Jelnl-kar, Bnrblčeva in Mnrenk. Dirigent I). Zebre, režiser C. Dobovee, koreograf Inž. P. Oolovin. n'Albertova opera »Mrtve oči« v deloma novi zasedbi. Ta opora, ki jo bila žo lnnl na sporedu in je dosegla velik uspeli, pride tudi lotos na vrsto. Glavno žensko vlogo ho pola kakor lani Heybnlova, Areozija lotos prvič Janko, Galba prav tako prvič Bolničar, Arčinoo — Polnjnarjcva, Magda-lono — Golobova, Ktcsifnrjn — M. Sanein, pastirja — Banovoo, pastiričko — Barbl-čova (prvič), Itobeko — Poiičeva, Ruto — fipanova (prvič), Estoro — Itnmšakova, Saro — Urbaničova (prvič) Dirigent S. Uubad režiser C. Debovco, načrti za kostumo J. Vilfanova. ■totihiiiiiiimiii ihhi ii »m1«!—■!■——11 plačali. Zanimivo jc, da so sedaj drnž-beni oklici na sodndi deskah zelo redki, ko so bile deske v mirnih letdi do zadnjega kotička nalepljene s takimi oklici. Razne nesreče in poškodbe Na ccsti dveh cesarjev stanujoči čevljarski pomočnik Leopold Podboj je po nesreči dobil opekline po životu. — Na Rudniku stanujočo pismonoševo hčerko, 17 letno Anico Kasteličevo je neki avto podrl na Mestnem trgu. Dobila je poškodbe po životu in na glavi. Iz Grosuplja so v ljubljansko bolnišnico pripeljali poscstn:kovega sina Josipa Kadunca, ki je na travniku nažel mino. Ta je eksplodirala in ga z drobci hudo poškodovala. — V Dolenji vasi pri Ribnici je padci z lestve in si zlomil levo nogo 11 letni posestnikov sin Janez Kos. — V Velikih Laščah se je hudo vsekal v levico 54 letni posestnik Anton Petrič. — Slavko Štih, 19 letni delavec v Ljubljani, je padel z zidarskega odra in sc poškodoval po nogah. — Zasebnica, 79 letna Ana Broscheva je doma na stanovanju spodrsnila in si polemila desna rebra. — Vladimir Furlan, t leto stari sinček čev-( ljarskega mojstra, se je hudo poparil z vrelim kropom po vsem životu. Primorci) Edina za ljudske šolo In odi-no od oblasti odobrena je »UubiA, Sloveli, ska slovnica ■ pravopisom«, ki jo iz-Sla v, založili Kloinuiayr & Bamberg, LJubljana, Miklošlčova 16. Obveščamo vso trgovce, kt so podpisanemu odboru darovali oz. prodali v tem ull preteklem mesecu raeioniraiio tekstilno blago, da so zglaao v dnevih od 20.—22. t. m. v naši pisarni, kjer bodo prejeli bou a odgovarjajočim številom točk. 8 seboj naj prinesejo potrdila, ki so jih Udull naši nabiralci; brez teb potrdil bonov a točkami ne komo lzdujall. Uradne aro v n«Si pi, sami ao vsak dan od V—13 in od 15—18. —> Odbor za božično obdarovanje ranjenih do-i mnhrnneov in civilnih žrtev komunizma, Selenburgova ulica 6-11., tel. 24-58, Vplsovanjo v tečaj o negi ln prehrani dojenčka se bo vršilo na oddelku za zdravstveno zaščito mater, dojenčkov In otrok higienskega zavoda (Dcčjl dum, Llpičeva ul. 3) vsak delavnik dopoldne. 1'rlčotek tečaja bo 21. januarja ob 16. Tečaj traja tri todne — 12 ur — ter Jo brezplačen. Pijte Zlklno čajno mešanico i AHtronom. Dijaki dijakinje! Priprava za Izpite mi Instrukrlje vseh predmetov, matematike itd. Poučujejo profesorji. Mnle skupino —> odlični uspehi. Vodstvo: Miklošičeva cesta 12-1., Delavska zbornica. INSTIU KCIJE za SOI O! NOVI THO S. »Vera ln nevera« Jo naslov I.e«kovčevo igro. ki jo pripravlja Drama v M. Skrbln-Skovi režiji. Pisatelj jo razkril v tej igri eno izmed življenjsko najpomembnejših vprašanj: resnično iu samo navidezne ver. nostl. Globoko jo posegel v življonjo mu f ona ljudstva ln ločil kleno zrno vero od »noti. Premiera bo 23. .t u). za red Prvi. »Dolom« tableto proti gripi. revmatir-mn, migreni, glavobolu iu cobobolu priporoča lekarna mr. Baliovoc. V Ljubljani umrli od T.—U. januarju: žnžek Frančiška roj. Dcklovn, 86 let, vdova inženirja, lilmska cesta 7: Zelenko Ivnn, : 58 lot, uradnik drž, žel., Ilezonškova 24; Cl-ber Jakob, 9.1 let, provžltkar. Ižanska 381; Ilren Frančiška roj. Hočevar, 75 lot, vdovn zidarja. Na Poči 11; Zelja Agata, 65 let. Šivilja, Japljeva 2; Pelko Apolonija, 83 let, služkinja, Japljova 2; Prcmrov Ana roj. Burgcr, 80 let, vdova orožniSkegn stražiuoj-sira, Vidovdausku 9; Trojuušck Marija, 86 lot. tov. delavka, Japljova 2; Vračko Mai rija Mihaela roj. Toztorm, 7,'l lot. Celovška cesta 23; Luštrek Angela vdova Orel roj, ileehborgor, 46 let, žena vlš. ear. kontrolorja, Vllhorjeva 41; Legat Franu, 68 let, poštni uradnik v p., Prodjamska 8; Btaulša Ivana, 76 lot, kuharica, Prečna ulica 3; Zaju Marija roj. 1'anco, 61 lot, vpok. tob, tov.. Postojnska 68; Joše Marjana, 74 let, vpok. tub. tov.. Sv. 1'etrn cesta 83; Itopo Mar.eta roj. LočnlAkur, 78 lot, vdova žol. uslužbenca, llranilniška 8; Rus Jožefu, 84 lot, delavka. Sv. Florjana 24; Uua Maksimilijan, 66 let, čevlj. poin.. Litijska 6; Sluga Ana roj. Molj, 76 let, zu-cbniea, Vodnikova 195 u; Plrlh Herman. 17 lot, dijak. Trata 11; Tonilo Frane, 50 lot, stražnik v p., Kavškova IT; Korzun Josip, 55 let, fotogruf, Vodotodnu ee«sta 53. — V Ljubljanski bolnišnici umrli: Cimerman Terezija roj, Komerle, 56 let, iona flnkovodjc, Albanska 12; 1'ečnlk Pavel, 48 let. aprator. Zvezna 1; Kovalcvska Ana. stazlja roj. Stjepanovna, 65 let, zasebnica, Stndenco pri Ljubljani; Sartory Pavla roj. Spltzer, 56 lot, zasebnica, Olinška ulica 13: Zavrl Milena, 8 mesecev, hči kretnika, Klu-i po 35, obč. Poljo; Stcmbal Alojzij, 53 let, kroj. mojster, Mandeljčeva 15; Novak Ana, 62 lot, šivilja, Rožna ulica 39; Fistor Frane, 16 dni, sin delavca. Postojnska 11; Pokovco Vineeno, 84 lot. Sostro, obč. Dobrunje; Krn-mer Marija roj. Ložar, 74 let, delavka tob. tov. v p., Go posvetska 80; Srbčlč Frane, iS lot, posestnik. Sv. Petra cesta 83; Vadnov Angela roj. Nussdorfcr, 75 let, vdova žel. strojevodje. Ilirska 28; Urabič Marija roj. Glas, 81 let, vdova žel. strojevodjo, Poil hruško 6; Frank Frančiška roj. Velkavrb, 80 let, vdova žel. urad.. Kolodvorska 26; Turkovlč Druga, 31 let, postrožnlca, Mestni trg 11; Lavrič Frančiška, 40 let, žena poslovodje, Gotenico 71, Kočevska lieka; Ločič-nik Martin, 55 lot, delavec. Ledina 27, Sovi niča pri Brollcah; Gllnšek Jožef, 68 let, do-lavee, Japljeva 2; Skrnbeo Frano, 3 mesece, sin žel. del., Luče, obč. Silvnlca-Zainn; Lobo Jcvip, 61 lot, bivališča neznano; Slabo Terezija, 33 let, žena delavca, PleSlviea 29 pri Brezovici; Mikuž Jora, 66 lot, r,oaohnien, Brezovica 66; Jenček Marija roj. \Vcbcr, 53 lot, snažilka, Kolozljska ulicn 34. FORMICOT PAST1I.K ta deslnfekcljo | ast In grla dobite t vsaki lekarni. KULTURNI OBZORNIK Janez Jalen: Bobri III. del Kot zadnja knjiga »Slovenčeve knjižnice« za sončno leto 1943 je izšla z datumom 20. decembra zaključna knjiga Jalenove barjanske predzgodovin-ske trilogije »Bobri« z naslovom »Vrh«. S tem jž Jalen zaključil svoj zanimiv navdih ter dal Slovencem izrazito trilogijo: troje povesti z istimi osebami. Jurčič svoje trilogije o slovanskih blagovestnikih ni dovršil, Tavčar z Vi-soško kroniko tudi ne, Pregelj svoje »tolminske trilogije«, kakor se zdaj imenujejo trije romani iz tolminskega upora: Tol-minci oz. Štefan Golja in Plebanus Joannes ter Zdravnik Muznik, ni pisal kot trilogijo temveč kot tri posebne povesti, ki jib v enoto združuje tolminsko okolje. Prvo pravo trilogijo je napisal šele pisec Krvavih jezdecev. Zdaj se mu je pridružil tudi Jalen ter srečno zaključil svojo trilogijo iz časa ljubljanskih koliščarjev. Temu delu je dal naslov »Vrh«, prejšnjima dvema pa »Sam« in »Rod«. Tako je že s temi izbranimi enozložnimi naslovi poudaril vsebino posameznih povesti in njih kompozicijo: v prvem je prikazal ljubezen mladega Ostrorogega Jelena, v drugem borbo za rod in razrast ter za samosvoje kolišče v tretjem pa ga v pozni starosti postavi na vrh: za patriarha vsega plemena, ki se mu razrašča že v četrti rod Toda to stopnjevanje v vrh je naznačil Jalen še na drug način: s prvo knjigo je prikazal izrazito lovsko kulturo ter je ves poudarek dal na opise lovov in prirodnega človeka sploh, zato je prijela s svojo prirodno ! svežostjo. Druga knjiga naj pokaže koli- | ščaisko kulturo, zametke domače obrti in družinskega življenja: v njej je pokazal na socialno in duhovno kulturo barjancev iz časa kamnene dobe. V tretji knjigi pa je narisal prehod iz kamnite kulture v bronasto, nakazal že prihod teh krajev v mrežo »svetovnega trgovstva« ter pripeljal lovskega človeka v sodobnega (1500 sto let pred Kristusom!) — kmet-skega človeka, poljedelca. Na vrhu zapusti rod Ostrorogega Jelena Barje, ter poslane rudokopec zasavskega hribovja in kmet nekje na panonskih ravninah. Iz barjanske omejenosti se je rod razlil po širjavi pšeničnih polj. Vsebino tega tretjega dela predstavlja predvsem prihod bajeslovnih grških Argo-navtov na današnje Barje na svoji poti preko Kolhide in Donava na Jadransko morje. Tu se torej dotika s koncem Ruda-novih Argonavtov, toda — rešuje ga čisto po svoje realistično in v zvezi s celotnim življenjskim kompleksom na Barju za časa starega Ostrorogega Jelena. Takoj v prvih poglavjih nam pokaže na predstraže Argonavtov, ko po svojih trgovskih zvezah pride Triander, voditelj rodov ob Donavi, kamor so vozili Bar-janci zamenjavat svojo bobrovino za vino in zlato. Ta Triander pride na Barje ter najde zaveznike v Turovcih, ki so živeli — po zgodbi iz II. zvezka — v prepiru s sosedi Ostrorogovci. Po vmesni vlogi Zveste Črnoglavke, ki je Ostrogov sin Uprezni Srnjak snubi za svojo drugo že- no, izve, da se vrnejo po enem letu ter jim bodo pomagali do oblasti. To leto pa izrabi Ostrorogi Jelen za oborožitev. Tu Jalen najde priliko, da opiše nov način pridelovanja brona in bronastega orožja fmečav, puščic, lokov, nožev itd,), za kar se je usposobil sin Grčavi Brest, ki ima svoje rudnik« v Zasavju. Od Grkov so po opazovanju tudi spoznali način iskanja zlata iz reke ter izv»deli, da morajo naše reke — imenoma Drava — imeti v sebi zlat pesek. V iskanju dravskega zlata je prišel v sedanjo Panonijo ter našel zlato in svojo bodočo prvo ženo, Zlatolaso Lipo, voditeljico propadajočega rodu, kajti možje se niso vrnili iz odprave v neznano smer. Povrne se na Barje, razodene očetu najdbo zlata, doživlja sestanke z Zvesto Črnoglavko, ki pa jo pusti na kolišču Turovcev kot vohunko Ostro-rogovcev, ter se vrne v okolico Blatnega Jezera z očetom, ki vidi tu prvič izredno bogastvo ravninskih lovišč. Jalen je zopet napisal lep prirodni opis stepnega lova, ki ga je postavil takoj nato v nasprotje proti lovu na zobre na Barju. Ti dve dejanji sta gotovo zopet najmočnejši v povesti ter predstavljata sredino in na-sorotje. Oče Ostrorogi Jelen se vrne iz Panonije ter zaživi zopet v barjanskem okolju v pripravah na prihod tujcev. Ti res pridejo z ladjo »Argo« pod vodstvom Jazona in čarovnice Medeje, velikana Heraklesa in pevca Orfeja ter že prej znanega Triandra. Po svoji preizkušeni uvidevnosti sc Jelen ne spusti z njimi v boj, temveč se dostojanstveno vede nasproti njim, ne da bi jim krivil hrbet, kakor delajo Turovci, ki so jim takoj ponudili svoja dekleta. V opisovanju te argon&vtske »okupacije« Barja je marsi- kaj sodobnih poant, toda podanih na izrazito zgodovinski način. Dobra je rešitev prenosa ladje »Argo« na morje: Turovci so jo morali razdreti in jo po stezi prenesti v delih na morje, kjer so jo sestavili in spustili v morje. Ta rešitev je verjetnejša, kakor porivanjc ladje po hlodih, kajti tedaj še ni bilo — cestd. To bivanje Argonavtov na Barju ter bratomor naščuvanega Lisjaka nam pripominja problem našega časa ter nas zato še bolj prime, kakor sicer. Posebno prostovoljna žrtev stare Bele Ovce je podana izredno i močno. Jalen ni rešil povesti stereotipno ' s spravo rodov, temveč je dal Ostrorogu, ki gleda v bodočnost motenje miru na Velikem jezeru po tujih trgovcih ter ne vidi možnosti za razmah plemena, zapustiti kolišče in se preseliti v ravninske stepe. To ustreza tudi zgodovinskim hipotezam sedanjih raziskovalcev. Zato Ostrorogi razdere bobrovska lovišča in se preseli v okolje Blatnega jezera k sinu Opreznemu Srnjaku, ki živi lam z Zlatolaso Lipo, in Zvesti Črnoglavki. Ob pogledu na zlata pšenična polja, mogočne črede in na oranje najmlajšega sinu, nekdanjega Škrjančka, ga zajame smrt. Vse njegovo pleme, ki živi na celotnem obsegu današnjega našega etnografskega sveta, ga pokoplje v Panoniji ter mu nasuje na grob gomilo, ki jo je videti še danes. Tako je Jalen zaključil svoj »Vrh« in z njim usodo glavnega junaka trilogije »Bobri«: nakazal je propad kolišč >n lov-ske kulture ter napovedal nov razmah v poliedelslvu, kmetstvu na trdini. I Tako imamo pred sabo zanimivo knjigo ln svojevrstno v naši književnosti. Jalen je v skladu z intuicijo in znanstvenimi ugotovitvami nazorno prikaza! pred našimi očmi življenje najbolj davnega človeka na naši zemlji — koliščar)a Ljubljanskega barja —, kar je ena najzanimivejših epizod naše zgodovine. Dalje ni skoraj mogoče poseči v našo davnino. Podal je realistično povest časa iz druge polovice drugega tisočletja pred Kr. Kot prirodnega človeka ga je zajel v zvezi z naravo, kar jc dalo Jalcnu lepo priliko za sprostitev njegove pisateljske osebnosti, ki zaživi vedno v najmočnejši luči v opisu favne in flore. Triglavski prirodi zdaj enakovredno postavil barjansko in pragozdno favno. Menjal )e samo tehnični način lovljenja. Te njegove strani so vedno žive. Manj živa je njegova psihologija, ki je zelo preprosta in samo zunanje zapletena, toda to slabost odtehta topla idiličnost prizorov ln tesna vltom-poniranost v naravo. Duhovna problematika sama pa je vzeta iz današnjih dni in ilustrirana z dejanji iz preteklosti. To 0 njegovi trilogiji v splošnem Kar pa se tiče »Vrha«, smo mnenja, da je tudi vrh »Bobrov«, kajti lik Oslrorogega Jelena je postavljen izredno monumentalno (boj z zobri, zaključni prizor). Prvi del »Sam« in zadnji »Vrh« si odgovarjata po vrednosti in živosti ter dajeta v celoti tudi srednjemu delu večjo veljavo kot vmesnemu delu, ki ima kompozicionalno in kulturno zgodovinsko svoj pomen. Ilustriral je tudi ta del kipar F. Goršo tako kot prejšnje: figurativne podobe izpadajo izključno kiparsko ter okorno, dočim se razpoloženjske slike lepo vključujejo v celoto. Id 1 »StfET« bogato ("tfvo j Prva knjiga. 1. Vdova na Brusetu je umrla. I u zdaj je lirnei telefon po vseh hišah: »Ali si žo slišal?« Krog in krog so se dramile gozdnate soseske in človek je izpraševnl satu sobe in je izpraševal druge: »Kaj bo pa zdaj?« V bankah, pa ne le v eni, se te vse vznemirilo. Ljudje, ki so bili zadolženi, in tisti, ki so imeli izposojen denar, so začeli brskali po svojih papirjih. V majhnem, iz lesa »grajenem mestu spodaj ob obali so stale ženske na pragu in so se Čez cesto pogovarjale z drugimi. Sleherni, ki je sel po cesti navzgor, jp obstal in se zagledal v veliki dvorec, stoječ pod brdom, obraslim s smrekami, ko da bi bilo moči n;i poslopjih videti smrt. Celo na oni j strani jezerskega brega so stopali ljudje z i daljnogledi v rokah iz hiš in so upirali . svoje poglede tjakaj. Bruset jo stal vi- j s oko tam zgoraj in ga je bilo videti daleč naokoli, in marsikak grešnik se je moral večkrat napeto ozirati tjakaj, zakaj odondod je v vseh letih prihajalo mnogo dobrega in hudega. Tega sončnega, pomladanskega dne pn je stalo to posestvo kar tako in se jo dozdevalo popolnoma nespremenjeno, i Glavno poslopje je bilo dolgo in belo kot I zmeraj, stransko stavbe so bilo rdeče in številne kot zmeraj, sadno drevje na vrtu jo bilo tudi tu v cvetju. To se je dozdevalo mnogim ljudem jako čudno, saj so se bili ljudje navadili na to, da so bili čini in vse, kar je ona vladala, eno — hiše, prostrana polja in travniki, po več milj (Kilgi gozdnati obronki — vso to je bilo, ko da so njeni udje. Saj je bilo vse naokoli njeno, da — celo malo leseno mestece tam spodaj ob jezeru je bilo postavljeno na njenem svetu, iu v večini liiš jo imela naložen svoj denar, zakaj tramovje in deske so bili vzeli v njeni žagi na upanje. Električna luč v spodnjih sosednjih občinah je prihajala iz elektrarne, ki je bila njena last in ki jo je napajal njen slap, še davno prej, preden je sosednjim občinam sploh kaj takega nn mar prišlo. Tebi nič meni nič bi bila lahko obsodila na tem6 mesto in vasi, če bi se ji bilo to kdaj zvečer zahotelo. Ali bi so človek potem Čudil, če je bila ona v očeh mnogih kakor prava pravcata usoda? A navzlic vsemu — dvorec, poslopja, griči, njive in mesto — vse je bilo še tu kot zmeraj tudi zdaj, ko jo ona zaprla svoje oči. Imenovala se jo gospa Margareta Al-me, vsi pa so jo nazivali: vdova na Bru-setu. Vdova pa jo bila štirideset dolgih let in v teh letih je vladala in špekulira- la, zaslužila in izgubljala in je bila kot edina toliko korajžna, da se je — ko so ni nihčo upal stopiti z njo vštric — prav-dala in borila z bankami iu občinami in nekajkrat celo z državo siimo. Pridobila si jc malo prijateljev, a veliko sovražnikov in nemara da je imela sovražnike še najrajši. Vsaj videti je bilo tako vsako leto na dan prvega maja, ko so ljudje prekucuško korakali po mestecu in se jo ona počasi vozila po cestah, da je doživela to veselje, da so jo izžvižgali. Na to in ono plat je bila starokopitna ženska, ki jo kdaj kakemu delavcu dala tudi zaušnico in ki je znala preklinjati ko kak mornar, a mali socialistični listič jo je le po krivem dolžil, češ da je skopa. Po-čonni so pa njeni posli oslali tako dolgo pri njej v službi in kako da so njeni najemniki stanovali v takih lepih hišah? Danes so tekali majhni fantiči od hiše do hiše in so razglašali novico, saj je ta smrt zadela tudi nje. Visokorasla, prsata gospa, oblečena zmeraj v obleko vijoličaste barve, se pač ne bo več vozila mimo in metala paglavcem srebrni drobiž, kadar so bosi [»ostajali ob ograji in ji odprli vrtna vrata. Bilo je v maju, grajski posli so že od rana zjutraj na spodnjih njivah sadili krompir, a potem so slišali, kaj se je bilo zgodilo in delo je prenehalo samo od sebe. Oskrbnika in agronoma ni bilo, da bi jim bila dovolila prenehati z delom, a danes sc je zgodilo to nezaslišano dejstvo, da so si sami vzeli počitek, konje so izpregli in hlapci in dekle so šli navkreber v graščino. V veliki kuhinji v glavnem poslopju je po 6tari šegi stala podolgovata miza s klopmi na obeh straneh — za hlapce in sobenjce. Namizna plošča je bila tako debela, kot je široka človeška roka, vsa Je bila od starosti razpokana, a belo po-ribana, das* polna marog od vročih ko-tličev in loncev, ki so jih bili v naglici neprevidno postavljali tjakaj. Marsikak obed jo bil tu na petek in svetek zbral prepoteno in opaljenc ženske in moške, marsikako čudovito zgodbo so si pripo-vodovali ob tej mizi, marsikak grohot jo gromko napolnjeval ozračje, medtem ko so žlice in noži vneto šklopotali. Zdaj je stala miza tu in pogrešala 6vojcga starega prijatelja — veliko ognjišče —. ki jo v številnih letih spravilo vase kar za gozdove drv. Tu so zdaj kuhali vse na elektriko, kotli in lonci in Eklede niso bili več črni od saj, ampak so so svetili, saj niso več stali nad plamenom. In miza je postala mnogo prevelika, odkar so se začeli sobenjci .6ami prehranjevati. Delavci so prihajali zdaj drug za drugim v kuhinjo in so sedali ua klop. Tiho so govorili, kot da bi bila prišla važna oseba v hišo. Stara kuharica so je bila sesedla na stol zraven nove peči, roke so ji brez moči ležale v naročju in tiho je ihtcla, vmes pa je morala zmeraj iz-nova pripovedovati, kako se je bilo zgodilo. Gospa je bila krog šestih zjutraj vstala, kakor je imela zmeraj navado, da bi pogledala, ali se vse tako opravlju, kot je treba, in potem — dopoldne — je sedela v pisarni in je enkrat vstala, da bi stopila k telefonu. Agronom jo bil pri njej in je čakal ukazov. Tedajci pa jo je zagledal, kako je mahoma padla na tla. Zdravnik je z motorjem pridirjal, pa jo bilo že po njej. Kap jo je zadela. Seveda, moj Bog, saj jo imela že 6koraj osemdeset leti Potem je vstopil oskrbnik Ola Lang-moen v kuhinjo in vsi so obmolknili. Tisti, ki bi bili morali biti pri delu, so se zvili v dvo gubi, toda oskrbnik ni nič rekel, saj je bil tu dogodek, ki jo bilo spričo njega vso drugo nič. Ola Langmoen jo podoben Mojzesu, ves mogočen in težak je na pogied, siva brada mu pada na prsi a glava muje plešasta. Kadar hodi, se ti dozdeva, ko da se vsa hiša premika. Seveda je pa že več ko petdeset let tu iu jo vsem kakor oče. Težavno je biti moderen agronom pa sodelovati s takim medvedjim človekom, ki niti no posluša modernih nazorov in stori vse, kakor 6e njemu prav zdi. Pripotilo so je, da so je uprl celo stari gospej, Čo je bila preveč nespametna, in je rajši pustil, da so je nevihta razbesnela nad njim, kar se je tudi nato zmeraj zgodilo. Prenehal je jesti v hiši. ko se je začel« novomodna kuharija, nič ni dal na jelo, ki ni bilo pripravljeno nad krščanskim ognjem, in z njim vred so tudi kočarji nehali ondi jesti, saj so zmeraj pazili, da so hodili po njegovih stopinjah. Pri vsem tem pa je bil vendarle samo on edini, ki ni maral imeti električne luči v svoji hiši, čeprav bi jo bil zastonj dobil. Pa če si je do današnjega dne svetil s petrolejko, jo prižigal in ugašal, tedaj bo delal tako še dalje do svoje smrti. Dejal je, da so velikanska gospodarska poslopja naravnost pokvarjena, odkar ni bilo niti v kravjem niti v konjskem hlevu nobenega temnega kotička več. In da je tista presvetla luč vso prepodila, kar se rado skriva v temi in je prav za prav v blagosUv slehernemu gospodarstvu. 3 je novega pri naših sosedih It Trsta Ustanovitev mestne straže v Trstu, — Tržaški »Piccolo« z dne 15. januarja objavlja razglas, ki ga je tržaški župan Pa-gnini naslovil na tržaške meščane. V svojem razglasu pravi, da so dogodki v zadnjih mesecih privedli do spoznanja, da so varni življenja samo tisti, ki sc znajo v skupnosti braniti Da bi bila zavarovana red in nedotakljivost Trsta pred sleherno grožnjo, je župan sklenil pod svojim izključnim vodstvom ustanoviti mestno stražo, h kateri naj pristopijo najboljši mladi ljudje, ki so ohranili vero v domovino in v trdnost rodu in pokrajine. Kdor se prijavi, se prijavi kot prostovoljec. Vpis v to mestno stražo bo trajal od 15. do 22. januarja in sicer v dopoldanskih in popoldanskih urah v I. nadstropju mestne palače. Prijavljati se smejo letniki od 1900 do 1926, prijav-Ijenci ne smejo biti kaznovani in morajo biti čvrsto odločeni braniti čast mesta. Tržaški odsek narodno-socialistične stranke jc včeraj v nedeljo 16. januarja ob 47. uri popoldne priredil v Nemški hiši VTfstu prireditev tržaške nemške kolonije. Na sporedu jc bila izvedba »Veselo poSovanjc po Renu«. V bolnišnici je umrl Anton Jurman, stanujoč v ulici Industria 20. Jurmana je povozil avto in so bile rane ter poškodbe tolikšne, da jim jc moral podleči. 7j Goriškega Batuje, 14 letni Emil Plahuta iz Batuj se jc hotel na domačem dvorišču malo poigrati z rejenim kuncem, preden bi ga ubil. Priredil je s tovarišem lov na gibčno žival ter hotel streljati nanjo s staro lovsko puško. Čez nekaj časa pa je puško vzel tovariš, ki je zadel ne morda zajca, pač pa Plahulo v nogo. Rana ni huda, a vendar bo nadebudni lovec moral prebiti nekaj tednov v goriški bolnišnici. Viceprefckt dr. Giovanni Rosato je prestavljen iz Gorice v Benetke. V Gorici je služboval dobrih U let. Podgora. V nedeljo, 9. januarja smo imeli v župnišču božičnico za šolsko mladino. Za to priliko je naša predilnica dala 400 kg koruzne moke, druga podjetja pa so zbrala 600 lir. Večjo vsoto (100 lir) je darovala na obletnico smrti svojega moža ga. Slaloper, vdova po pesniku Scipiu Slatoperu, ki je v zadnji veliki vojni padel na zapadnem položaju Kalvarije. De- nar in moka sta se razdelila med šolske otroke. — Solo imamo že od začetka no-verrVa. Pouk se vrši v slovenskem jeziku. Učne moči plačujejo za sedaj starši. Vsak otrok prinese vsak mesec 10 lir za šolnino. Trajno to seveda ne more biti; zato upamo, da se bo zlasti gmotna plat šolskega vprašanja v doglednem času rešili. Z Gorenjskega Zanimiva prazgodovinska izkopavanja na Koroškem in Gorenjskem. Arheološka znanost na Koroškem se jc do zadnjih časov največ bavila z raziskovanji ostankov rimske dobe in kulture na Koroškem in Gorenjskem. Lansko leto pa jc bilo posvečeno še posebnim I raziskavam ostankov in sledov kamene dobe in raznih kultur iz bronaste dobe. Ruziskavanja. ki so bila opravljena, je vodil dr. Kari Dinklage, vodja oddelka za koroško prazgodovino pri Zavodu za koroška domovinska raziska-vanja graške univerze v Celovcu. Lani so bila izkopavanja na več mestih. — Tako so z uspehom kopali v Bregu pri Rožeku, v Borčah pri Cojna Neči, v Ziljski dolini, pri gradu Suvobor na Bledu in v Baiersdorfu pri St. Donatu. Pri odkopavanjih so našli marsikaj zanimivega in zgodovinsko važnega. Največ so našli uhane, prstane, zaponke in orožje. pod. Štajerskega Zborovanje županov v Zgornji Radgoni. 11. januarja so zborovuli v Zgor. Radgoni župani iz ljutomerskega okraja. Prvi je govoril deželni svetnik dr. Guggentnller, ki je po uvodnih besedah izrazil prepričanje, da bo zborovanje dalo potrebne iniciative, ki naj bi omogočile oškodovancem po bombnih napudih čim prijetnejše bivanje v ljutomerskem okraju. O tehničnih napravah in ukrepih je govoril nato vodja okrožnega urana Pecliarda. — Okrožni vodja inž. Nemetz je izrazil prepričanje, da je dveletna vzgoja prebivalstva v narodnosocialističnem duhu, ki jo je opravila štajerska domovinska zveza, zadostno jamstvo, da bodo preseljeni rojaki tako spravljeni pod streho, da bodo čim manj čutili izgubo lastnega doma in s tem tudi čim manj vse s tem združene nevšečnosti. Po podrobnih razgovorih je deželni svetnik še vnovič pozval vse navzoče župane, vodje krajevnih skupin in vodje krajevnih uradov, naj se vsi zavzamejo za goste C! «« z vso prisrčnostjo, tako da bo ljutomerski okraj res častno izpeljal tudi to podjetje. Lep poCTeb v Mozirju. Te dni so pokopali v Mozirju zakonca Ivana in Nežo Meierholda, ki sta padla kot tragični žrtvi bnnditov. Na mrtvaškem odru sta bili obe žrtvi v dvorani domovinske zveze. Zelo velika jc bila množica, ki je pospremila obe krsti nn zadnji poti. Mnogo jo bilo javnih predstavnikov, zastopnikov brambovcev in nemške mladine. Ob grobu se je poslovil od obeh preminulih Spodnještnjercev vodja krajevne skupine. Za Zimsko pomoč Tz pisarne odbora za »Zimsko pomoč« smo prejeli: Gospoda, ki jc vplačal v soboto dne 17. L m. okrog pol 10 v pisarni »Zimsko pomoči«, Puccinijcva ul. 9-1., v sobi št. 2, prispevek 2% celoletne najemnine za več najemnikov skupni znesek ca. 1100 lir in mu je bila poleg potrdila o vplačilu pomotoma izročena njegova prijava (v duplikatu) s podatki najemnikov, najirošnmo, da vrne pisarni »Ziniskc pomoči« cn izvod prijave. Za informacije glede »Zimske pomočit kličite: 47-71 (int. 44)! — Prostori s/.imske pomoči« so v Puccinijevi 9-1. levo. Denarne prispevke pošiljajte po čekovnih položnicah na »Pokrajinski podporni zavod — Zimska pomoč — ček. račun 16.380«! MM.I OGLASI BOLJŠA KUHARICA samostojna gospodinja od 30—40 let starosti za vsa hična dela, katera jc pridna in po&tcna, se išče za družino dveh oseb. Hrana in plača dobri. Ozira se na prošnjo poštene in zanesljive. Ponudbe na oglas, oddelek »Slovenca« pod: »Dobra služba 44« št. 368. b HLAPCA treznega. za kmečka dela, takoj sprejmem. Trnovski pristan 20. _ mlado dekle išče službo natakarice. Naslov v upravi Slovenca pod št. 312. omaro s predali nizko, močno in dobro ohranjeno, prodam. Klnn Marija, Novi trg 3, dvorišče, levo. t AVTOMEIIANIKA preddela? ei — r. dobro plačo, sprejmem. Predstaviti se v mehanični delavnici: Rimska cesta it. ID. _(b DENARNICO sem naSel. Dobi se ▼ trgovini: čcšnovnT na Rimski cesti št. 2. TEL KINO »UNION« Zanimiva usoda zakona danaSnjih dni .,. »Priljubijeni svet« Brijile Horaey, Willv Fritsch, Paul Dahllc lld. PREDSTAVI ob delavnikih: 11.11 In 17.111 KINO »MATICA« "-41 Vliek letošnje filmske sezone! Velefilm v barvah e neverjetnih pnstolov-Sčinah slovitrga barona Mlinchhausena ... NajdovršenejSe delo v Agfakolorn. Velezaniiuivn dejanje — odlični igralci in prekrasne naravne barve »Lažnivi kljukec« Igralci: Haas Albera, Brlglta Ilornejr, lise VVerner, liani Bransewetter itd. Zaradi Izredne dolilne filma PREDSTAVE ob dnlavnlklhi 14.M In 171 TEL KINO »SLOGA« 37-50 Izredno delo nemške filmske nmetnostil Dokument življenja in dela največjega ienija MOZARTA v velefilmu »Kogar bogovi ljubijo« Odlični umetniki: Han« Holt. Winnie Marku«, Irene von Mcj-endorff, Paul Htirbiper. Sodrlnje: Dunajska filharmonija in slavna Rcvka-koloraturka Erna Berger in drogi, njlepšc melodije iz oper »Figarova svatba,, >l)on jnan<, »čarobna piičal« in >nequicm<. Zarndi velike dolžine filma PREDSTAVE ob dnlavnlklhi 14.11 In IT; IZGUBLJEN jr liti dne M. t. m. zvečer ovratnik iz polhovke, na poti od PodroSnika, mimo gledališča. Zvezde, Glavnega trga na Poljansko rcslo. Najditelj naj ga proti nagradi vrue v upravo »Slovenca« pod št. 586. KNJIGE V RAZMII JEZIKIH znanstvene, novejšega časa in fitdi celr knjižnice knpuje stalno knjigarna Klein-nmyr & Bnmberg, Miklošičeva ['Cofa 16. Po dolgotrajnem trpljenju je lopo previden za smrt umrl v Ljubljani ioie Stupfca iz Žužemberka Truplo leži na Žalah v kapelici sv. Marije, od koder bo pogreb v torek, 18. jan., ob pol 4 pop. Sv. maša zadušnica bo 25. jan. ob 7 v cerkvi sv. Cirila in Metoda za Bežigradom. Ljubljana, Žužemberk, Trebnje. Žalujoči: Jože, oče; Mirko, Štefan, brata; družini Kostanjšek in Perovšek t Za vedno nas jc zapustila naša nepozabna, ljubljena mama K večnemu počitku jo bomo spremili v torek, dne 18. januarja 1044, ob 3 popoldno z Žal, iz kapelice sv. Jakoba na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica bo brana dne 24. januarja 1944 ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Petra. Ljubljana, 16. januarja 1044. Globoko žalujoče rodbine: Vončina, Prorazil, Komar Po dolgi In mučni bolezni nas je danes za vedno zapustila naša nad vse ljubljena žena, zlata mamica, sestra in teta, gospa Frania Erker roj. Mencinger soproga orot. podporočnika v p. Našo nepozabno pokojnico bomo spremili k večnemu počitku v torek, dne 18. januarja 1944, ob pol 3 popoldne z Žal, iz kapele sv. Frančiška k Sv. Križu. Ljubljana, Boh. Bistrica dne 17. januarja 1914. Globoko žalujoči: Ivan, soprog Julij in Janka, sinova Ivan, brat in ostalo sorodstvo F. CIIIESA 41 »Vem, vem,« je odvrnila gospa s skrivnostnim nasmehom in pristavila: »CeciUja ve mnogo stvari, o katerih se tebi niti ne sanja. Kako to? Ko je bil še živ moj soprog, sem se večkrat z začudenjem vprašala, kako more vse vedeti in uganiti. Vprašala sem ga, a on mi je odvrnil: »Zeleni ptiček prihaja vsako jutro na moje okno in mi pove vse novice...« A pustiva to. Moram te bolje pogledati: saj te nisem videla toliko časa. Postavi se k oknu. Kar lepa si!... Pa tudi ta obleka ti dobro pristoji. Obrni se nekoliko... Tako zelo si podobna mladi grofici Castelserpio, tista, ki je ob Garibal-dijevem prihodu v Milan ...« Sobarica je pretrgala njeno pripovedovanje, ko je prišla naznanit, da gospod predsednik čaka gospodično v svoji pisarni. »Le pojdi. Ti bom že drugič pripovedovala. Saj bova imeli zdaj večkrat priliko se videti. Npvo življenje se začenja.« Predsednik je stal poleg mize, polne brošur, knjižic in listov; urejeval je V60 to mešanico, jo zlagal na kupe in obsojal k uničenju. Precej časa ni pokazal, da bi opazil dekletov prihod. Prebiral je naslove, imena, polagal na kup ali pa metal v veliko košaro ob mizi. Spremljal je delo z godrnjanjem in raznimi priimki in sodbami: neumnost... nesmisel... ne, zanimivo... Lusardi?..« Kdo je ta tepec?. 14 Dvignil je pogled in nepremično gledal Amarilis, kakor da bi od nje pričakoval odgovor Končno pa je vrgel knjižico v koš in se približal dekletu. »Prav, da si prišla. Sedi. Govoriti moram s teboj. Tudi sam je sedel in nekaj časa ni spregovoril besede. Nekam v zadregi si je ogledoval zdaj eno roko, zdaj drugo. »Torej si se počutila dobro tam doli?« »Da, gospod predsednik,« »Videla si mnogo novega. Si se zabavala?« »Da, gospod predsednik.« Brez dvoma je ni klical zato, da bi ji slavil podobna vprašanja. Tudi ne zato, da bi ji pojasnil, da je začel pregledovati svoje knjige, ki jih je v podstrešju več zabojev in da namerava uničiti vse, kar ni za rabo. »Zdaj si pri teli, kajne?« »Da.« »Povedali so mi, da sta sc oni dve ženski preselili