Št 39 V Gorici, v četrtek dne X. aprila 1910, Izhaja trikrat na teden, in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana : vse leto . - 15 K .....i.'/, -,, -i...:. i»» Posamične številke stanejo ltf vm V Gorici se prodaja »Soča" v vseh tobakarnah. ' „S0ČAtt ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot no Goriškem in' Gradiščairakemu in dvakrat v letu »Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvez". Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, Tečaj AL Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v l. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. ~ Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. T«l«fon *t. 83. — »Gor. Tiskarna" A. Gabrgček (odjov. J. Fabčič) tiska in zal. Dopolnilna ieMiiozUa volitev na Krasu. Vsi na volišče! Kraški zavedni volilci! Apelujcmo na Vas, da pridete v nedeljo 10. (. ni. vsi volit svojega kandidata dr. Gustava Gregorina, odvetnika v Trstu. Klerikalci letajo po Krasu s kronami ter iščejo, kje bi vlovili zadosti glasov za svojega Babica, ki je bil naprednjak pa je postal sedaj kar naenkrat pobožen klerikalce, samo da bi zlezel v deželni zbor. Od takega človeka pač ni pričakovati nobenega uspešnega delovanja za volilee. Niti primerjati se ne da obeh kandidatov - zato pa bo zastopnik Kraševeev v deželnem zboru neustrašen, energičen in značajen mož dr. Gustav Gregonn. Kraševee je, ki pozna temeljito kraško ljudstvo, nesebičen, delaven mož. On bo mogel dobro zastopati interese Kra-ševcev! Maj nova volitev? Klerikalci bi strašno radi zabavljali proti dr. Gregorinu pa jim ne gre. Besedi-čijo in- besedičijo, pa vse, kar izgovorijo, so le prazne besede. Usmiljenja so vredni reveži, ko se toliko trudijo pa ne spravijo nič iz sebe, kar bi se dalo porabiti vspešno proti dr. Gregorinu. Najbolj jahajo na tem: zakaj nova volitev? novi troški? Pa kažejo s prstom na dr. Gregorina pa pravijo: glejte, on je kriv, da je nova volitev, on je kriv tro-škov! Ali klerikalna hudobija je tako očita, da ne drži. Novih volitev je kriv — dr. Anton Gregorčič. On ima na vesti dopolnilne volitve. On je hotel, da se ne potrdijo volitve iz slovenskega veleposestva in je to dosegel lahko vsled zveze s Pajerjem. Ti trije poslanci ter dr. Gregorin in A. Gabršček so bili solidarni, zato je povsem umevno, da sta se umaknila še ta dva, ko je zveza Gregorčič-Pajer zagrešila neču-veno brutalno nasilstvo! Gregorčič naj bi bil pošteno sodil izvolitev iz slovenskega veleposestva — pa bi ne bilo potreba nadomestnih volitev. »Nedeljska volitev je torej popolnoma nepotrebna, zagrešil jo je goriški se-meniški profesor, ki sedi na tisočakih. — Gregorčič misli, da imajo vsi ljudje toliko denarja, kot ga ima on. Kraševci so ubogi. In naravnost greh je, puliti Kraševcem iz njih žepov denar za nepotrebne voiitve. Volitve stanejo mnogo denarja. In Kraševci gotovo ne bodo volili prihodnjo nedeljo tistega kandidata, ki bo postavljen od stranke, ki je zagrešila nepotrebne volitve« ___to je klerikalna stranka. Klerikalci so imeli pošteno postopati v deželnem zboru s poslanci veleposestva, pa bi ne bilo novih volitev. Vsa krivda pade na te, v glavnem seveda na njihovega glavarja dr. Gregorčiča. Letos je vzročil nadomestno volitev (o troškili za volitve iz veleposestva, kjer je Gregorčič kar naravnost prizadet, noče nič. pisati »Gorica«!) lani pa je bil vzročil v družbi s Pajerjem razpust deželnega zbora in nove volitve v vseh kurijah. T o s o b i 1 i troški. O teh troškili so molčali klerikalci, kakor tat v podstrešju. Slabo pristoja govor o troških za volitve ljudem, ki sami vzročajo strašanske nepotrebne troške za volitve celi deželi! Klerikalni lažniki ne opravijo nič s fabulami, da je kandidat dr. Gregorin kriv tro-škov, ko pa vidijo ljudje p r a v e k r i v ce v zvezi Gregorčiča s Pajerjem. Ta prokleta zveza in grdo politično lopovstvo v seji 27. dec. lani je vzročilo nove troške, ta prokleta zveza je kriva raznih homatij in neznosnega gorja, ki se siplje iz deželne hiše na goriške Slovence! — Kraški volilci! V protest proti tej zvezi pošljite fikfakovca Babica domov ¦—• v deželni zbor pa vrlega narodnega delavca dr. Gustava Gregorina! Resnica o senu. Kaj se je godilo s senom, kako seno so dobivali Kraševci od deželnega odbora, je dosti znano tudi iz dopisov s Krasa, kateri so bili priobčeni v »Soči«. Sama gola resnica od prve do zadnje črke! Resnica pa oči kolje, in ker smo v soboto zopet enkrat povedati resnico o senu, jih je uklala v oči može tam v »Gorici«, da so začeli zabavljati in psovati kakor kak konjski hlapec. Odgovarjati ne vedo nič stvarnega, ker vedo, kako bridko resnico je pisala »Soča«, no, zato pa psujejo črnogledi klerikalci v »Gorici« od torka. Psujejo in lajajo, da so prav smešni — resnica o senu pa je ostala. Dognali smo, da je vlada dala 13.00U K podpore deželnemu odboru, »Gorica« pa je trdila, da je vlada le ponudila podporo, pa nezadostno. Tu vmes tiči nekaj. Zakaj je pričela »Gorica« kar nakrat — ko je bilo vse tiho — tarnati, da ne bo nič s senom, potem ko se jo je prijelo za jezik ter potipalo za pravo žilico, so pa nesra-mneži zvalili krivdo na — poslanca Štre-klja, češ, on je kriv. To je skrajno prefri-gana lumparija! On je storil svojo dolžnost ter povedal in predlagal v parlamentu na Dunaju, kar so zahtevali volilci. Vlada pa ni poslušala glasu volilcev — ampak se je obrnila zopet na deželni odbor. Ali v tem odboru gospodarijo Lahi. Da se ti ne zavzemajo za slovenske Kra-ševce, to že razumemo, toda v deželnem odboru sta dva slovenska deželna odbornika, in dolžnost teh je bila storiti v deželnem odboru vse potrebno, da se doseže podpora, odgovarjajoča potrebam. To pa seveda se ni zgodilo — zato tudi ni primerne podpore! Neumevho pa je, zakaj ne da od sebe deželni odbor niti tega, kar je prejel, če se že ni pobrigal za to, da bi dobil primerno podporo?! Govorite, sveti možje! Grdo imajo Kraševce za norca s senom. Zopet smo jih razkrinkali! Nesposobni so ti ljudje, zastopati interese Slovencev, vrhu tega jih tlači še tista prokleta zveza — tako da se ne dobi že prav nič za Slovenca na goriškem deželnem odboru. Na magistratu v Trstu postopajo s Kraševci lepše kakor pa na goriškem deželnem odboru! Historija o senu je grozna! Lani smo slišali tožbe od strani Kraševcev glede sena ter Čitali hvalo na hvalo v »Corrie-ru« za brezplačno podeljeno seno v gra-diščaiiskem političnem okraju in goriški fjjakarji so $e baliali z dobrim senom. — Letos pa pravijo kar naenkrat v »Gorici«, da sploh ne bo nič, priznati pa so morali tudi vso brezbrižnost deželnega odbora in slovenskih klerikalnih matadorjev glede nabave sena. To je lepa reč! Sami katoliški možje so WH med seboj! sami reševatelj! ljudstva pa so tako zavozili! Škandal, da mu ga ni para! S temnimi črkami je zapisana v zgodovinsko knjigo klerikalne stranke zadeva glede nabave sena za uboge Kraševce! Zato pa tudi obračunijo Kraševci s klerikalci, kakor zaslužijo. Osuševanje močvirji v Uniji. Veliki troški. O vodovodu za Kras pa iti ne duha ne sluha, Kraševci, poslušajte! V seji deželnega zbora dne 16. febru-varija t. 1. je bila na dnevnem-redu točka: »Prememba zakona o os uše vaji j u III. in IV. oddelka mo č v i r j i in M a n o 1 e t a.« Marsjkedo bi mislil, da ne obsega nič posebnega, ker se glasi tako nedolžno, ali obsega velikansko akcijo za osuševanje močvirji, združeno seveda z velikimi troški. Točka je bila sprejeta in je postala zakon. Kaj obsega? Poslušajmo! §1. Zadrugi »Prvo avstrijsko osuševanje« se d o v o I j u j e '.a osuševalna dela na IN. in IV. oddelku in na Manoletu, ki se imajo izvršiti v občinah Oglej, čer-vinjau in Terc s potroškom 740.000 kron. sledeče podpore- 1) Deželno posojilo v izmen 55% proračunjenega t roška, to je v najvišjem znesku 407.000 kron proti le* im obrestim po 2'/ ; ta znesek bode morala vrniti zadruga deželi v 30 enakih letnih obrokih pričenši po preteku desetih let po dejanski zapričetih delih; 2) s pridržkom potrditve vstavnim potom nepovraten prispevek iz državnih aineljoracijskih nalogov (Zakon z dne 4. januvarja 1909. drž. zak. št 4) v izmeri 45'/' dejanskega troška, potrebnega v izvršitev osuševalnrc,a dela, — izvzemši potrošek, poireben v dosego deželnega posojila, navedenega v 1. točki in trošek za dotične obresti — toda v nikakem slu-, čaju višji prispevek od 45% proračunjenega troška to je v najvišjem znesku 333.000 kron. § 5. F ; '"i stav i § 11 zakona z dne 4. jami vai,. ;*<9 drž. *ak. št. 4 in s pridržkom ustavne potrditve se dovoljuje pokneženi grofovini G' i-iško-Gradiščanski iz državnega amelioifcicijskega zaloga posojilo, znašajoče 50% .posoMa, ki je ima dežela dovoliti zadrugi (1. točka § L) to je v znesku 203.500 kros;. To posojilo, za katero bode plačevati 2% letne obresti,.se vrne v rokih, enakih onim, ki so določeni za posojilo, ki je ima dovoliti dežela zadrugi na podstavi določil l. točke § 1. Navedena dva paragrafa govorita dosti jasno. Deželno posojilo. bo znašalo 407.000 K proti letnim obrestim 2%. Zadruga vr- ne to svoto v 30 letih. 50% posojilu dobi dežela iz amelijoraeijskega zaloga po 2%, ali 50% posojila mora iskati dežela sama drugod i. Tega posojila pa ne dobi po 2%. Računajmo, da dobi to posojilo po 4%, bo morala plačevati dežela sama obresti 2%. To pa je lepa svota v 30 letih. Ta svota znaša 122.1M K. Vračati pa se začne po 10 letih. Torej bo tačas plačevala dežela obresti od celega zneska 407,000 K in sicer od 203.500 K po 2%, od drugih 203.500 K pa po 4%, To znaša drugih 122.100 K. Te g a z n e s k a n a j b r ž e n e b odo izkazovali nikjer slovenski klerikalci, marveč molčali bodo b njem — dejansko pa ga izplača dežela za osuševanje močvirij. Če bi ne dobila dežela posojila po 4%. bi bil prispevek še večji! Privoščimo Furlanom, da bi jim izginila močvirja, kakor jim privoščimo namakanje tržiške ravani, kar je stalo deželo ogromno svoto, aliprivoščimo tudi Kraševcem pitno vodo. . Zakaj pa naj bi se le za Furlanijo de.-lalo tako na veliko, zakaj ne tudi enkrat za Slovence? O vodovodu za Kras ni ne duha ne sluha. , V seji 15. nov. 1905. je dr. Treo lepo utemeljeval s v o j predlog za pre-skrboKrasas pitno vodo. Skliceval se je na posebno pismeno utemeljevanje in načrt za vodovod iz nanoškega pogorja. Zahteval je na skupne troške države, dežele in prebivalstva po vseh vaseh občinske vodnjake in napaja)išča. Najboljša rešitev bi bila vodovod z Nanosa na Kraško planoto z ene strani proti Divači, z druge proti Komnu, od glavne vodovodne cevi bi se dali izpeljati manj-, vodovodi. Povdarjal je, kako bi morala skrbeti vlada za Kras ter prispevati k troškom, katerih bi bilo okoli 1 milijon K. Rekel je med drugim: »Deželna sredstva so vresnici skromna, vendar bi tudi dežela lahko za Kras kaj storila, ker se je za Kras še jako malo napravilo. Deželna uprava mora kaj storiti za vse deželne dele in le, če vse stranke in vsi deli: podpirajo eden drugega, se pride do gospodarskega nrr.edka. Kakor hitro bi dežela to sprejela Rut potrebno deželno podjetje, bi bila stvar rešena .... Takrat je bil Treotov predlog sprejet soglasno, pozneje tudi troški za načrt.... ali potem vse spi, vse počiva. Deželni odbornik Berbuč, ki moško sedi v deželnem odboru, se ne meni za take reči, Lahom seveda niso mar slovenske reči, ker imajo pred očmi le Furlanijo in tako vse miruje! V letošnjem zasedanju ni zinil o tem nihče nobene besedice. Na Kranjskem se je deželni odbor pobrigal ter poskrbel od vlade potrebno pomoč za preskrbitev kranjskega Krasa s pitno vodo, v goriškem deželnem odboru pa spijo sveti katoliški odborniki in poslanci ter ^e ne zmenijo za nobeno reč. Seveda potem ni nič, potem ne dosežemo ničesar! Kraški volilci! Iz tega razvidite, kako škodljivo je klerikalne zastopstvo v deželni hiši, ter kako nujna je potreba, poslati v deželni zbor neodvisne, značajive može, ki ne bodo iskali tam deželnih kro-nic, marveč bodo delali za naše ljudstvo, Drevi se unrizori v Trn domu drama: JZGUBLJENGI". katerem% škodujejo v deželni hiši dandanašnji na|yeČ slovenski, klerikalci! "v'":~"*"OcvonU smo'— Vi, kraški volitci pa volite prav ter pošljite v deželni zbor vrlega narodnega delavca dr. Gustava Gre-gorina. " Sledili mu bodo še 4 jednaki poslanci! Kraševcem so klerikalci doslej vedno le nagajali in škodovali v dežeJnem zboru. O kraških pašnikih je bilo že večkrat govora v deželnem zboru, seveda na iniciativo naprednih poslancev. Tako tudi v Časih, ko je sedel v deželnem zboru »veleposestnik« Blaž Grča iz Šempasa. Akcija za zboljšanje pašnikov je merila le na s e ž a n s k i p o 1 i t i č n i ok r aj. Hotelo se je res nekaj storiti za revne Kraševce. Ali vzdignil" se je bil Grča pa je predlagal, naj se raztegne akcija na ves kraso-vit svet cele dežele. Tako Je odjedel Kraševcem, kar so napredni poslanci hotetij dati njim. Verzegnassi se mu je takrat ginljivo zahvaljeval, kako da dobri slovenski župnik skrbi tudi za Furlanijo — Berbuč pa je takrat rekel Štreklju: »To pa Vas slabo priporoči za volitve!« Torej iz nagajivosti in škodoželjnosti se je oglasil Grča v imenu slovenskih klerikalcev ter .š k o d o v a l Kraševcem. Tako delajo klerikalci za Kras! Sedaj pa zahtevajo, naj KraŠevci volijo klerikalnega kandidata, da jim bo pomagal škodovati! Proč s klerikalci, proč z Babičem, ker ti ljudje so sami sovražniki Krasa! Znati je treba Pekatete pravilno pripravljati, pa bodo vsakomur dišale, navodila daje kuharska knjiga, ki jo razpošilja Prra kranjska tovarna testenin v /l. Sistriei vsakomur zastonj. Družba sv. Cirila in Metoda. Slovenski mladini! Naša družba sv. Cirila in Metoda praznuje letos, meseca malega srpana 25-!et-nico svojega obstanka. O tej priliki se snidejo naši učitelji, kateri se žrtvujejo in trudijo že desetletja in rešujejo naše brate na meji potujčevanja, da ukrenejo, kako se v bodoče v bran postaviti proti vedno silno naraščajočemu sovragu in njegovi sili. — O tej priliki posetijo naši slovanski bratje našo belo Ljubljano, da prisostvujejo slavnosti družbine 25-Ietnice. Ra-dovaii se bodo velikega dela,' ki ga je ustvaril naš mali narod v 25 letih. A to radost jim hočemo mi povečati! Kako? Tudi mi bomo prispevali z malim darom naši ljubljanski družbi ob njeni 25-letnici! I V ta namen naj vsak mladenič in vsaka mladenka daruje kaj za naš sklad, ki naj se imenuje »Jubilejni dar slovenske mladine«. — V vsaki vasi, v vsakem trgu, mestu naj se vedno nabira za naš jubilejni dar! A samo med nami! To naj bo res dar mladine! Bratje! Sestre! Da pokažemo našim slovanskim bratom, kako vemo ceniti na-i šo družbo, stopimo na delo! Od hiše do ¦ hiše, od prijatelja do prijatelja se naj nabira! Kjer koli je moči, naj se prirede igre v ta namen. Ako stori vsak svojo dolžnost, nam je uspeh zagotovljen. Da pa izi-demo tem častneje, hitimo takoj na delo! V delu je zmaga! — S tem hočemo.pokazati naši družbi, — katera nas ljubi kakor mati svojega otroka, — da jo spoštujemo in jej vračamo ljubezen, kakor hvaležni otrok svoji materi! 11 i r e c. Nabrani denar naj se pošilja družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, ki bo te vrste darov sproti izkazovala in v posebni knjigi zabeleževala. Nabiralcem znamk za družbo sv. C. in M. — Stare znamke imajo le takrat vrednost in pomen za družibo sv. C. in M. če so ohranjene cele. Tudi zobčki ne smejo biti potrgani: Vse cenjene nabiralce prosimo, da na to pazijo. Pri striženju naj se raje malo več papirja pri znamki pusti, da se zobčki nepokvarjeni ohranijo. Promet narodnega koleka je postal v zadnjem času manjši. Kaj je temu vzrok?! — Vse rodoljube opozarjamo, da ima družbina pisarna sledeče vrste koleka: »Narod .sebi«, »Muta«, »Št. llj«, in »Ptuj«. Prosimo zopet stare agilnosti v prid družbi. DOPISI. Iz ajdovskega okraja. Brie. — Znova skazuje rihemberški kaplan v »Prim. y-.« svoje junaštvo proti družbi sv. C. in M. Naj bi mu to teknilo! Saj stvari to ne bo škodilo, ker njegova drevesa ne rasto še tako visoko---- Najprej pravi zavestno, da ne piše radi mene, ampak radi stvari. No no:;naj bo! Niti jaz si ne štejem v čast, da bi se ž nJim pričkal, pa tudi ne vtegnern. Zato dovolj o tem. Vendar bi tega modrijana, ki me hoče učiti stvarne polemike, vprašal: kako mi ima on o d b i r a t i p o b r a t im e (Je morda kumoval pobratimstvu?)inkak namenimas t e m?! V ostalem pa naj mi krščanski .učitelj pove, koga mi je zapovedano sovražiti, ker" do zdaj skoro brez izjeme z vsemi domačimi živim v prijaznosti, ne izvzemši niti, njega niti njegovih »pobratimov«. Otresa se dalje očitka srboritosti. — Toda ta beseda je še premila. Kajti človek, ki ga hoče pri vsakih volitvah zlomiti, da brusi pete okrog; ki se že v vsako reč vtika, ki pošilja na politične shode nesramna in hujskajoča pisma itd. tak človek vendar ni angeljček miru in sprave. Seveda, kdor je v se zaljubljen, vidi le samega sebe po božje popolnega in lastne slabosti in hibe so mu čednosti... Konečno moram omeniti, da glede Fererja in luegerjanstva se ima obrniti na drug naslov. Vendar pa par besed/v odgovor: Fererju niso po Slovenskem, nikjer razun morda delavstvo v mestih pcirejali shodov. Žrtvoval pa je ta nesrečni, a učeni in idealni mož ogromne svote v liudski blagor in zato so ga častili, protestirajoč obenem proti nasilni smrti, ki ga je dosegla. Nič lepo pa ne zveni zlasti ne iz du-hovskih ust, da se za mrtvim kriči: poži-galec, morilec, framason! Glede Hribarja, ki ga dopisnik zafr-kljivo imenuje vzor vseh naprednjakov, je pa čisto opravičljivo in dolžnost, da se je v obč. zbornici spomnil pok. Luegerja, ki je res o potresu za Ljubljano mnogo storil. To pa je spadalo v Ljubljansko zbornico in ne na rihemberški trg. — Najbrže bodo imeli v Mesini (Italija) župana,.ki se bo, kakoi zdaj ljubljanski župan Luegerja, spominjal hvaležno našega Hribarja. Gotovo pa m bodo takrat furlanski kaplani in niti narodnjaki sklicevali shodov1 v proslavo Hribarja, čeravno je za nas Slovence veči in pomenljivejši nego Nemcem Lueger. Tudi Lege in Schulfereina ne napadajo laški ozir. nemški duhovniki, četudi vedo,, da sta v liberalnih in celo v protestantskih rokah in da imajo že tako kar hočejo glede šol. Tako le... nobleso si pwvo-ščijo lehko samo Slovenci. B r e j s k i. Domače vesti. P. n. naročnikom: Prvo četrtletje je poteklo, nahajamo se že v aprilu. Prosimo p. n. naročnike, ki še niso plačali naročnine ali so še na zastanku od prej, da nam jo pošljejo v kratkem času. Voditelj poljedelskega ministerstva vitez Pop pride jutri dopoldne v Gorico, kjer si ogleda med drugim tudi deželno kmetijsko šolo. — 12. t. m. se menda udeleži v Trstu slavnosti, ko spustijo v morje novo bojno ladijo »Zrinvi«. Slovensko gledališče v Gorici. — Drevi zopet predstava. Igrali bodo slove-čo dramo »Izgubljenci«, katere vsebino smo navedli zadnjič. Ulogo slepega godca igra g. N u č i č, Paolino gdč. Wi n-t e r o v a, starega vojvodo, očeta Paoiine g. B o h u s 1 a v in zapeljivo lepo kurtiza-no gdč. Kandlerjeva. Sodeluje vse osobje, — Med akti bodo malo daljši pre- mori, ker je hitra prememba našega odra nemogoča. V s o b o t o 9. a p r i 1 a se uprizori izvrstna burka-noviteta znanih pisateljev Kadelburga in Presberja »Cm i madež«, ki je bila uprizorjena pred komaj dobrim mesecem na dunajskem dvornem gledališč. Predmet igri so stanovski predsodki. Sin starega plemiča barona Duhnena, ki je ponosen na svoje štirnajst generacij staro pokolenje, se zaroči s hčerjo majorja pl. Kuckrota. Stari baron Diihnen sicer dovoli zaroko, toda ne s posebnim.veseljem. Ko pa izve, da se brat njegove bodoče sinahe poroči š hčerjo navadnega plebejca, komercijalnega svetnika Brink-maverja, tedaj začne upiti, zakaj ga niso o tem preje "obvestili, kajti s človekom, ki kupčuje s kravami, mlekom in sirom, on ne mara imeti nobenega stika. To bi bilo razžaljenje vseh njegovih slavnih štirinajstih prednikov. Ko pa še izve da je Brinkmaverjev sin poročen s črevijarjevo hčerjo, tedaj odločno prepove svojemu sinu, da bi še kdaj mislil na poroko z nevesto, ki ima tako čudno sorodstvo. Poroka bi bila zanj č r n m a d e ž, ki bi ga spravil v grob. Baron Diihnen pa ima tudi hčer, ki je pred leti brez očetovega dovoljenja odšla v Ameriko. In ta hči pripelje svojemu očetu kot zeta nekega ameriškega advokata, čegar zunanjost je šele potrla starega barona. To je bil Šele pravi »črni m a d ež« to. Glavne uloge igrajo: G. B o h u slav (Diihnen) g. Nučič (Dr. Roby Woodleigh) . g. D a n i 1 o (Kuckrota) g. Pov h e (Brink-maverja). Sodeluje vse ostalo osobje. V nedeljo 10. aprila pride na oder velezabavna burka iz gledališkega življenja »On in njegova sestra« s petjem, plesom in vojaško godbo. Nato veseljaško predstavo že danes opozarjamo slavno občinstvo. Snov burke je vzeta iz gledališkega življenja. — Pismonoša, še dobro o-hranjen ima sestro, ki si je kot hišna pri neki odlični igralki, zaželela tudi sama poskusiti svojo srečo na deskah, ki pomenijo svet. Njen brat, pismonoša napne vse svoje sile in z zvijačo doseže, da more njegova sestra, hišna, med priznanim umetniškim ensembiom nastopiti kot de-butantka. — Predstava »Groi in šivilja« se vrši. Hišna Mici igra glavno ulogo šivilje. In tedaj se pripeti v gledališču strahovit škandal. Njen brat, ki je med občinstvom zahteva odločno, da se mora kuple, ki ga je režiser črtal njegovi sestri, takoj izvajati. Na odru nastane vsled silnega glasnega protesta velikanska zmedenost; med občinstvom glasen hrup protestiranje od vseh strani, vrišč, polom med katerim pade zastor in na tak način konča Mici svoj prvi debut. Njenega brata c' neseta dva delavca iz gledališča, ker je hotel sam dirigirati omenjeni kuple svbje sestre. — Kdor se želi pošteno nasmejati naj ne zamudi te predstave, pri kateri sodeluje izredno slavna goriška c. kr. vojaška godba. Glavni ulogi igrata g. P o v h e (on) in gdč. Thaler jeva (sestra). Sodeluje vse ostalo osobje v večjih ulogah. Torej v nedeljo vsi v Trgovski dom. V torek I 2. aprila se igra S. Michae-lisa: Revolucijska svatba. Smrtna kosa. — V Solkanu je umrl jako znani krojaški mojster in posestnik g. Valentin Jug, star 51 let. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje! Za avskultanta je imenovan gosp. Fr. B o š k i n, pravni praktikant pri tukajšnji c. kr. okrožni sodniji. Pravda proti Krojaški zadrugi. — »Gorica«, ki zadnje čase toliko kokodaka, ni doslej še .nič povedala, kako je »Centralna posojilnica« — »reševala« Krojaško zadrugo. — Včeraj se je vršila prva obravnava v neki prav zanimivi tožbi, ker Krojaška noče izplačati deležev. Zdaj dokazujejo zgubo vkljub svojcčasni bilanci, katero je potrdil občni zbor in je bila — aktivna. Pasivna je postala zadruga šele potem, ko je »Centralna posojilnica« kupila z nekolekovano pobotnico vso zalogo blaga komaj za polovično ceno, — in potem vodila trgovino na svoj račun. Ni kolekovala pogodbe, a te kupčije ni napovedala pristojni oblasti. Zato pa je davčna oblast smatrala »Centralno posojilnico« vedno le za zadrugo z davčno olajšavo, dočem je stiskala marsikak drug zavod v deželi. — Q vseh teh lepih rečeh bomo morebiti še govorili! Naj le izzivajo! Prost Faldutti — tržaški škof? — »Corriere« pripoveduje, da je bil prost Fai-dutti pozvan v Rim brzojavno ter da stoji ta poziv najbrže v zvezi z imenovanjem Faiduttija za tržaškega škofa. Slovensko gledališče v Ajdovščini. -Kakor je bilo že oznanjeno, se vrši prvo gostovanje članov ljubljanskega slov. dež. gledališča v Ajdovščini, v dvorani g. F. B r a t i n e v sredo 13. aprila. Uprizori se duhovita angleška komedija. »Seba-s t i j a n, veliki knez g e o r g i j s ki.« Opozarjamo slavno občinstvo v Ajdovščini in okolici na ta izredni dogodek v Ajdovščini. Laški socialni demokratje v Gorici so imeli sinoči shod, na katerem'so zahtevali premembo volilnega reda za Gorico, za občine sploh; zahtevali so pa tudi delitev laškega dela dežele od slovenskega! Diši po sramoti. — Zopet hodi po deželi neki judovsko-vsiljivi agent literarnega zavoda »Kosmos«, kateremu žalibog ravno naše učiteljstvo tako! rado seda na lim ter naročuje knjige, ki nimajo za nas prav nikake vrednosti. Kolikor je meni znano, je tvrdka »Kosmos« samo na Goriškem razpečala med učiteljstvom knjig, ki reprezentujejo vrednost nad 10.000 K. Upoštevamo in.cenimo dejstvo, da si želi učiteljstvo potom knjig nadaljne izobrazbe, toda kakor hitro se to vrši na račun domačega književnega procvita, je tako ravnanje naravnost sramotno in v očeh narodnostne zavesti neodpustno. Je li lepo, da naši pisatelji stradajo, da naši bukvarji z obupnim pogledom zrejo na ne-razprodane proizvode domače književnosti, dočim se ag e n t ptuje firme vozi s parom konj kakor grof, živi imenitno ter si misli o nas, kar hoče, da naročujemo dela, katerih vsled nedostatnega znanja jezika niti ne razumemo? — Prav ima! A naj imam tudi jaz enkrat prav, če trdim, da je vendar čas, da se iznebimo podobnih narodnih grehov. Ne dajmo se preslepiti od lepih ilustracij, katere so nalašč v svrho preslepi jen ja nanešenc skupaj od vseh vetrov, ne pustimo se pehariti od tujcev, ampak mu povejmo, da imamo skrbeti za svojo književnost, on naj pa razpečava svoje knjige med nemškimi Jokeljni, kateri so izobrazbe dovolj krvavo potrebni. Torej: Pamet, z agenti pred vrata in naročajmo slovenske knjige! Učitelj. V morsko kopališče v Gradežu se sprejme, kakor vsako leto, 50 revnih škro-ftiloznih otrok iz mesta in z dežele brezplačno. Starost 6—12 let. Čas za priglase je do 15. maja. Prošnje je vložiti v Gorici na magistratu, na deželi na glavarstvih. Četvorčke je povila neka žena v Ve-drijanu v Brdih: 3 dečke in 1 puneiko; dva dečka sta takoj umrla, deklica in 1 deček živita. Ona žena se imenuje Karolina Mari-nič ter je stara 26 let. — Poročajo nam, da se po vasi mnogo govori o tem, pravijo celo, da je to kazen božja, ker ljudje preveč preklinjajo! »Tako se je izrazil domači duhovnik« — piše nam naš poročevalec. »Po mojem mnenju bi lahko kaj drugega pripisal grehu in omenjeno družino proslavljal v veselje vasi, ne pa celo vas spravljati v poparjenost, ker govori o kazni božji«! Za novo šojo v Biljani se nakupi zemljišče v izmeri 1000 m2. Ponudbe sprejema do 15. t. m. županstvo. Vojaki-planinci so odšli včeraj zjutraj iz Gorice v gore. Razdele se na Kanal, Volče, Tolmin, Kobarid in Breginj, Jeseni se vrnejo v Gorico. Delavski vlak se je pripeljal predvčerajšnjim iz Italije, imel je kakih 14 vagonov, polnih delavcev, ki so prišli sedaj v Avstrijo služit si kruh. Bralno društvo »Ojstrl Vrh« na Planini nad Vipavf priredi v nedeljo 10. t. m. veliki javni ples v korist družbe sv. C. in M., in sicer v Dolenjah. Pričetek točno ob 3. pop. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Padel je v jarek 21-letni Ivan Kuijat z Ravnice ter se pri padcu nevarno poškodoval, vsled česar je moral v bolnišnico. Opekel se je v vreli vodi 22-letni A. - Hafner, delavec v papirnici v Podgori. I Zdravi se pri usmiljenih bratih. D$ 75 Aretirali so v Gorici neiko Marijano Bedekovič, ker je baje napravila precej dolga v nekem hotelu v Trstu potem pa pobegila. Policija v Gorici je prijela nekega nemškega podanika po imenu Herman Novak, potovalec, katerega iščejo oblasti radi sleparij. Izgubljeno. — Zgubila je neka dama ' -maf(>"sM^ imek lastnice. Pošten najditeljf je; napro-šen, da jo prinese proti dobri nagradi na Tekališče Jos. Verdi št. 37. II. natlstr. Zavedni kivaski volilci! VaŠ kandidat za dopolnilno volitev v nedeljo 10. t. m. je dr. Gustav Gregorin, otiuetnik u trstu. »Sokol« v Mlrmi priredi dne 9. t. m. ob 8. uri zvečer predavanje v dvorani g. M. Faganeli. Poročal bode strokovnjak o z r a k o p 1 o v s t v u in njegovem razvoju. Ker bo to predavanje zelo zanimivo tudi za Širše sloje,-vabimo k polnoštevilni udeležbi tudi vse somišljenike. Na zdarj Iz Prvačine. — Pretekli pondeljek na praznik je napravil popoldne naraščaj pr-vaškega Sokola, broječ 40 gojencev, pod nadzorstvom brata podstaroste in treh vaditeljev peš izlet na bližnje Gradišče. Gojenci so se kaj dostojno vedli in dobro korakali tako da so bili GradišČanje kar očarani rekli so, kaj takega bi ne bili verjeli. Po enotirnem počitku so se vrnili domov.? Zveza narodnih društev. 24. t. m. v Št. Andrež! — Bralno in pevsko društvo Št. Andrežu priredi 24. t. m. svojo običajno spomladansko veselico. Vspored se objavi pravočasno. Obsegal bo zelo zanimive točke, petje, igri, komičen prizor, godbo itd. — 24. t. m. torej v Št. Andrež! Soriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Miren« v Mirnu vabi vse gg. odbornike k odborovi seji, katera bode v nedeljo dne 10. t. m. točno ob 1 uri pop. v društvenih prostorih. Ob jecinem se vabi tudi vse gg. člane k prvemu rednemu občnemu zboru, kateri se bo vršil isti dan ob 3. uri popoludnc. Dnevni red po pravilih. Trfivike-iirtie ii gespriarske vtsti. tlaše kmečke gospodarske zadruge. (Konec.) Ad 5. Potrebno pisarničo imamo tudi. Seveda taka ni kot urad kake banke, ampak bolj priprojsta, ki pa odgovarja vsem potrebam. Z razvitkom se tudi ta razširi in poveča. Potnika sicer nimamo. Pač pa imamo zastopnike po nekaterih krajih. Poleg teh dveh naših zadrug, ki uspevata dobro, stojita dve posojilnici s potrebnim kapitalom. Z upravo tega se pa mora delati počasi, ker to je zelo zelo kočljiva stvar. Vsak bogat trgovec, izkušen v vsem, je moral prej biti majhen. Tega se tudi mi držimo. Le počasi se pride daleč. Saj nas skušnje uče, da vsako veliko podjetje navadno ni bilo veliko ustanovljeno. Kdor ne zna pri malem varčevati, tudi pri velikem ne bo znal. Učimo se pri malem, da bodemo znali z velikim dobro in im:;iO gospodariti. Le hoteti je treba, in mora iti. Prvi * uspeh nas ne sme povišati, pa tudi prvi neuspeh nas oe sme potlačiti, ker tako hočemo. Pogum in previdnost naj vladata! Radi verujemo, da je treba veščakov pri zadrugah. Jaz pa dodam: še več je treba požrtvovalnosti in prakse. In jaz vem, da tudi ona na Dolenjskem ni zaspala le radi pomanjkujpčega kapita- la, ampak tudi vsled tega, ker člani so bili vse premalo poučeni o namenu zadruge. Člane si treba vzgojiti že v začetku s tem, da se jim dokaže da zadruga ni trgovina, ki kupuje vino od svojih članov in je potem na svoj račun razprodaja. Treba jim je dopovedati, da zadruga je le skupno prodajanje in kupovanje! ' Pridobiti si konsumentov, to je naše '-»deterin te 4w»6emo pridobiti.. ) Priznavamo, da brez potrebnega kapitala se ne sme lotiti zadruge. To je le dobro, da pri zadrugi zadostuje le majhen kapital v primeri, s samostojnim velikim vinskim trgovcem. Zadruga potrebuje kapital, da si kupi potreben inventar in nekoliko je treba dati na račun, da si člani zamaše najbolj raztrgane luknje. Pri zadrugi je treba požrtvovalnosti. Zadruga ne sme biti ustanovljena zato, da se kdo pri njej masti. Ce se ima to zgoditi, potem je bolje, da umre prej, ko je rojena. Treba je res pouka v kletarstvu. A pri vas ga ni od strani činiteljev, zato se sami učimo. Jaz sem sam bil pri enem vinarskem tečaju g. Gombača. Oni dan smo bili tudi v zadrugi kmetijskega društva v Vipavi. Da bi bil videl takrat kak uzor, se ne spominjam. Sicer je od tega že 6 let. Če so se povzdignili, je šlo gotovo le stopoma ker tako mora iti. Ne rečemo, da člankar nima marsikaj prav. Le generalne obsodbe se ni smelo izreči. Kritika je pa sicer jako zdrava in potrebna. Več ljudi več vidi. In vsi vemo dosti, eden le malo. Pomagajte vsak po svoji moči, d-.i se zdrava in lepa ideja zadružništva izvede in vsi bodemo imeli od tega koristi. Naš narod se povzdigne. Le gmotno dobro stoječi narodi se bodo mogli vzdržati v tem vrvenju za življenje. Gospodarsko vprašanje bi moralo korakati v istem koraku z narodnostnim vprašanjem. Dela je dosti, a delavcev je premalo, ker nočejo delati. Mislijo si, bolje je lenur hati in vživati. To nas mori in nas umori, ako se ne lotimo dela. Vsak po moči naj dela in naj se žrtvuje, pa bo bolje. Stopal-mo navzgor iz meglenih nižin! —a. Trgovsko in obrtno društvo za Goriško v Gorici bode imelo v nedeljo dop. 24. tek. meseca pri »Jelenu« v stranski sobi svoj letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. To se začasno objavlja že zdaj iz namena da se doseže pri občnem zboru lepo udeležbo iz mesta in z dežele. Riboreja. — Deželni odbor sklicuje posvetovanje v namen izdatneje riboreje glede na deželni zakon iz leta 1894. V tem oziru se da mnogo storiti. Svoj čas smo priobčevali članke iz peresa g. R., ki so dajali dobre nasvete glede riboreje, ki je čisto zanemarjena. Otvoritev telefonske centrale v Gradišču. — Dnč 15. aprila t. I. se preda javnemu prometu v medmestno telefonsko progo št. 3914 na novo uvrščena telefonska centrala v Gradišču. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se: knjigovodje 3, kontorista 2, poslovodja 1, skladiščnik 1, pomočnikov mešane stroke 3, pomočnikov železniške stroke 2, pomočnikov manufakturne stroke 3, pomočnikov špecerijske stroke 2, pomočnikov galanterijske stroke 1, po-nik 1, blagajničarke 3, kontoristinji 2, prodajalk 5, 3 učenci, 1 praktikant. Službe išče: knjigovodja 1, kontoristi 3, kore-spondent 1, poslovodja I, potnjk 1, skladiščnik 1, pomočnikov mešane stroke 17, pomočnikov železniške stroke 3, pomočnikov manufakturne stroke 6, pomočnikov špecerijske stroke 9, pomočnikov modne in galanterijske stroke 2, konto-• ristinj 10, blagajničark 5, prodajalk 9, 2 učenca in 1 učenka. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge proti mali odškodnini. Politični pregled. , Državni zbor. — Dnevni red seje. Prihodnja seja posl. zbornice bo dne 14. t. m. ob 3. pop. Dnevni red je: 1. Prvo či-tanje zakonskega načrta, ki pooblašča vlado, da najame 182 milijonov kron posojila. 2. Prvo čitanje zakonskega načrta o službeni pragmatiki drž. uradnikov. 3. Prvo čitanje zakonskega načrta glede reforme zborničnega pravilnika. 4. Prvo čitanje zakonskega načrta glede ustanovitve avstro-ogrskega vojnega zbora. 5. Poročilo pravosodnega odseka glede povišanja zneska plač,-pokojnin itd., ki je prost elišekucij. 6. Razprava o volitvah me-secamaja 1907, ki še niso potrjene. Razne vesti. O ljudskem štetju. — Pol. društvo »Edinost« v Trstu je imelo 4. t. m. izredni občni zbor, na katerem je med drugim govori! dr. Rybar o ljudskem štetju rekoč, da se je odbor političnega društva »Edinost« že bavil s tem vprašanjem. Stvar niti na Dunaju še ni rešena, izlasti kar se tiče glasovite rubrike: Občevalni jezik. Tudi naš volilni odsek se je pri sestavi kandidatne liste posebno oziral na to v-prašanje, vedoč, da bo to ena najvažnejih in najtežavnejih nalog novega odbora. — »Slov. Lnota« državnega zbora je tozadevno poslala deputacijo toliko k ministru za notranje stvari Hardtlu, kolikor tudi k ministerskemu predsedniku baronu Bienerthu z zahtevo, da se tista famozna rubrika »občevain jezik« odpravi in da se bo popisavalo na podlagi narodnosti oziroma materinega jezika. Baron Bienerth ni rekel ne ne, ne da, jasnega odgovora sploh ni dal nikakega, kakor je že to navada avstrijskih ministrov; pač pa je minister za notranje stvari Haerdtl dal neugoden odgovor, češ, da ne vidi razloga, zakaj naj bi spreminjali rubriko »občevalni jezik«, ki da se je prav lepo obnesla. (Smeh, razni vskiiki. Dr. Gregorin: V Ameriki je pa to šlo! Ponoven smeh). Govornik je potem omenjal, kako povodom ljudskega Štetja na stotine naših služkinj, ki služijo pri italijanskih rodbinah, vpisujejo za Italijanke, z izgovorom, da govorijo pri njih italijanski. Tako se dogaja tudi z drugimi uslužbenci in odvisnimi ljudmi in zato tudi opažamo, kako od ljudskega štetja do ljudskega štetja mi Slovenci percentuaino padamo. (Klici: Na volitvah pa rastemo!) Da, na volitvah ra-stemo. Vendar je ljudsko štetje veleva-žno. Vlada se skoraj ob vsaki dani priliki — naj se gre za kako šolo in bodi katero narodno, politično, ali kr!turno zahtevo — sklicuje na ljudsko štetje. Stvar je torej za nas zelo važna. S tem odgovorom mi-nisterskega predsednika in ministra za notranje stvari se pa rni seveda ne zadovoljujemo, da-si moramo priznati, da ne bo lahko prodreti z našo zahtevo. Nemci in Poljaki bodo gotovo proti temu, da se briše rubrika: občevalni jezik; socijalnim demokratom je to vse eno, in bi oni najraje zapisali v rubriko »internacijonalni jezik« ; Italijani bodo pa na strani Nemcev. Stvar torej ne stoji ugodno za nas in je-dino naše upanje bi bilo, ako bi se vlada sama odločila, da bi že v svojih predlogah odpravila to krivico. Temveč je torej dolžnost nas vseh, da tozadevt?« poučujemo ljudstvo, da se ne bo puščalo zavajati in terorizirati. Nemčurska druhal je napadla 5 Slovencev *iz Hrastnika, ko so se vračali iz Radeč. Kakih 30 nemških divjakov je metalo na Slovence debelo kamenje. Slovenci niso nikomur nič storili, samo iz narodnega sovraštva so divjali nad njimi nemški kulturonosci. I Devet samomorov v enem dnevu v | Budimpešti, — V nedeljo je bilo izvršenih devet samomorov. Najtragičneji je samomor hčerke finančnega svetnika Akterja, ki se je usmrtita jz žalosti radi samomora neke njene prijateljice hčerke minister- , skega svetnika Margitov. Ta si je vzela j življenje, ker se ni mogla poročiti s svojim zaročnikom, ki ima srčno hibo. . . Nemška kultura, .—"Državna prav-dništvo v Monakovem je obtožilo 51 gospodov, aristokratov in posestnikov radi velikih svinjarij. Roosevelt in papež. — Te dneve je prišel iz Afrike prejšnji prezident Združenih držav v Rim. Kralj in cel dvor ga je sprejel kakor kakega vladarja. Papež mu jo sporočil, da ga sprejme, toda obljubiti mu mora poprej, da ne bo imel med metodisti predavanja. Roosevelt je pa mož in se ni hotel vezati in se je raje od-' tegnil temu posetu pri papežu. Zrakoplovstvo. — Iz Juvisv je letel 400 m visoko v Orleatis na Francoskem zrakoplovec Dubonnett in , si priboril 10.000 frankov nagrade. 190 km je prele tel v 1 uri 50 min. — Zrakoplovec inženir Hieronymus se je ponesrečil v Pragi pri poskusnem vzletu. Zrakoplov se mu je razbil, on je pa tudi nekaj ranjen. Kolonije za brezposelne na Angleškem. Angleški board of Agriculture je izdal načrt, po katerem bi se brezposelni uporabili na kmetijskih kolonijah. Po dveletnem zadovoljivem službovanju kot kmetijski delavec na taki koloniji bi dobil vsak malo farmo kot posest; kupnino bi pod ugodnimi pogoji odplačeval. V svrho izpellanja tega načrta bi se oživotvorile rajfajzenov-ke. Vzgled za take kolonije je dala Nizozemska, kjer so imele uspehe. Književnost. VI. zvezek »Pravnlkove« zbirke. — Ker se ta zvezek dotiskuje in pojde skoro v vezanje, je umestno, da kratko opišemo njegovo vsebino. Nad 40 tiskovnih pol obsežna knjiga se deli v 3 zase ločene dele. V prvem delu je notarski red z vsemi dotičnimi predpisi in razsodili do zanjega časa. Notarski red je prcvcl še France Levstik, ni torej treba povdarjati, da se čita prav kakor izvirnik in da živo spominja na izklesan slog našega nesmrtnega stilista, h kateremu se vračajo naši najboljši prevajalci in pravniški pisatelji. Urednik je za nekatere manj navadne izraze v pripomnjah dodal one, ki jih rabimo sedaj, da se ne more nihče motiti o njih pravem pomenu. K posameznim določilom se je privzelo tudi mnenje znanih strokovnjakov, n. pr. M. Reich-a, in vso tvarino, ki obsega brez abecednega kazala polnih 10 pol, je pregledalo in popolnilo več domačih notarjev, tako da o njej sploh ne poznamo enako dovršene priročne knjige. Drugi del, ki je urejen enako kakor prvi, obsega ces. patent od 9. avg. 1854 — zapuščinski patent — približno 14 tiskovnih pol vrhu tega pa devet dodatkov: županstvom izročeni posli sodišč, red za javne dražbe, odstotek za uboge, progla-šanjc mrtvim, amortizacija listin, zapuščine inozemcev, poglavje vrednostnih papirjev pri bankah, nalaganje gotovine varovancev v hranilnicah in v poštni hranilnici ter obširen sestavek o zapuščinskih pristojbinah. Tudi ta del ima obširno stvarno kazalo po abecednem redu v slovenskem in hrvatskem jeziku. Tretji del vsebuje na isti način urejene občne predpise o sodnih depozitih (po-ložbah) in pa za depozitni urad v Trstu še posebej. Ta del je važno dopolnilo prvima dvema, kajti depozitne knjige so v gotovih mejah javne tako, kakor zemljiške knjige ali trgovinski registri. Tudi tu je posebno stvarno kazalo. Vsa knjiga je za nas velike vrednosti in ne bo v prid samo slovenskim pravnikom, občinskim in žup-^ nini uradom, temveč vsakemu Slovencu," 'jt se i." nje točno pouči, kadar treba. Tisek knjige je vzoren in čistejši pri prejšnjih zvezkih, cena vezani knjigi 7 K. je manjša, kakor za enake nemške knjige, ter čudno je, da se za njo ni oglasilo več predplačnikov, za katere se je cc »a nastavila samo na 5 K 26 h. »Slov. Pravnik.«: Priporočamo našim gospodinjam pravi i^^Pc^id)COY-kavni pridatek z tovarniško znamko :kavni mlinček: . iz zagrebške tovarne. »Uugnll, Y 1161,12:!) U. V. Tov.Mntfk* Sr.*m Mali oglasi. Hajmaujša pristojbina staao 60 vin. Ako je oglas obsetaej&i se raCana za vsako be3edo 3 vin. HajpTipravneJSe inseriranje ia. trgovce in obrtnike. Koliko je manjših trgovcev in obrtnikov v Gorici, kctcriU na deleli (in celo v mestu) nih«e ne pozna, ker nikjer ne inserirajo. Skoda ni majhna. i »o u miniti pritličje v novi hiši Via tiHuA 56 I Ha}CiU della Bianca 43 v Gorici pri drž. kolodvoru. Obse a 3 sobe, kuhinjo, prostorno klet in vrt. Prednos imajo IcrSmarji z lastno koncesijo. Odda sir v nujen ali pa preda hiša v Kanalu št. 80 obsegajoča 6 sob, kuhinjo 2 kleti dvorišče in vrt. — Oglasiti se je pri M. Šuligcj v Gorici, Via deli i Bianca 43 pri drz-kolodvoru. F«? Urnik, brivec'!j^SStSmSif. občinstvu v mestu in na deželi. Postrežba točna in «ista. V zalogi se dobi razne toaletne potrebščine po zmerni ceni. Prevzema tudi vsa laaničarska dela ter kupuje zmešane ženske lase od K 6 naprej kg. Štev. 792. Razpis dražbe. Razpisuje se zmanjševalna dražba stavbenih del za novo šolsko poslopje v Medjivasi pri Devinu. Skliena cena je 15.773 K 68 vin. Načrt, preudarek in gradbeni pogoji so razpoloženi za ogled v podpisanem uradu vsak uradni dan od 9. do 12. ure predp. Tu se dajajo tudi vsa druga pojasnila in sprejemajo pismene ponudbe (kolek 1 K), s katerimi treba vložiti v gotovini ali v državnih vrednostnih papirjih 788 K 68 vin. varščine. Rok za vlaganje po-nudeb poteče dne 20. t m. ob 12. uri opoludne. Oddajna komisija je sklicana za 21. t. m. ob 10. uri predp. Izrecno se pristavlja, da si pridržuje c. kr. okrajni šolski svet pravico sprejeti ono ponudbo, ki se mu zdi'za okraj najugodnejša, če tudi bi ne bila najnižja, ali pa razpisati novo dražbo. C. kr. okrajni šolski svet v Gradišču dne 4. aprila 1910. Predsednik: Schneldep 1. r. Zastonj in poštnine prosto pošiljamo na zahtevo cenik slovenskih knjig in muzikalij. Knjigarna A. Gabršček - Gorica Najcenejši in najboljši nakup ¦M^ v modni trgovini ~%H ENGELBERT SKUPEK Gorica - Via Scaole 6 f-"" Za gospode: Za dame: ------^ Srajce ¦'. Dokolenke . Čepice Dežniki Srajce Hlače Ovratniki Zavratnice Spodnja krila Manšeti Pasovi Predpasniki Gumbe za manšete Podveze Pasovi Naprsniki i Gumbi Nogavice Spodnje hlače Naramnice j Turistovske oprave 1 Žepni robci Korseti Glavniki Rokovice ! Gamaše Žepni robci Našitki za perilo Modni telovniki [ Klobuki L.__ Nogovice • Toiletno milo, Parfum J L Cene strogo solidne! Cenjenim odjemalcem na deželi pošljem blago na izbere. Ko zdaj že vsak po zraku leta, bodočnost zračna se obeta, le vsak «OHO» naj si prišpoga, da mu ne bo pretežka noga. Kdor pa ne mara pod nebo, po zemlji rabi naj V J. Medved, Sorica Tekatišče, Josipa Verdi it. 32. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi BaSt«lja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kuptvaliče nlroberikega Ia dr«bnega blaga ter tkaili, preje lo nlllj POTREBŠČINE za pisarr.ice, kadilce in popotnike, Najboljše šivanke za šivalne stroje POTREBŠČINE za Arojaie in Sevlfasfe. gTotlnJIee. — Rožni t ene!. — H »Sne knjižice. lišna obuAala za fse letna čase. Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi " ot ° Novost! ^¦^^¦¦¦-© Novost! Ravnokar sta izšli v založiti „Goriške Tiskarne" A. Gabršček: Lokal primeren za trgovino se odda v »Kraljica Dagmar" Zgodovinski roman. — Spisal: VACLAV BENEŠ-TREBIZSKY. — »Slovanska knjižnica« snopič 173—180. — Cena za nenaročnike K 3*20. P štnina 20 vin. 6uy de ITlaupassant: riouele. Prevels Pastiiškin. — „Salonska knjižnica" »t. XII. — Cena K 3'-Poštnina 20 vin. Naroča $e v »Goriški Tiskarni" /\. Gabršček v Gorici. ¦Jj Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici P ^ reglstrcvana zadruga z neomejenim jamstvom. S tL| Nacelstvo in nadzorstvi »Trgovsko - obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom 1* *gj "a Premenjena in dne 21. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri 9I ^8 skupni seji dne 30. decembra i905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: V* ^',i'- a , D.aie sv°Jim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po &• 4g 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti G% obrestovanju. (JU Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi &i tuai na 10 ah več let. S* Vaak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine §* . Y» % pnspevka v posebno rezervo za morebitne izgube. jI* i# Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jili obrestuje po 4'L* #* večje, stalno naložene pa po dogovoru . » Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. %* Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. . ŽJ Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo do- %» bil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. |l *$ Nacelstvo in nadzorstvo, 3* v prometnem delu mesta Šolska ulica št. 3. (Via Scuole). Natančneje se izve v trgovini1 lledžet & Koritnik. arar in trgovec v Gorici Via della Bianca štev. 43 (prej v Kanalu 22 let) Tirna v zalogi šivalne stroje Inajnovejšega sistema. — Zastopnik orkestrijonov in gramofonov, katere tudi popravlja. Priporoča se gg. železničarjem in po železnici potujočemu občinstvu. Postrežba solidna in poštena. pRnecisonoc0. Solicitatorja ueščega deželnih jezikou in izurjenega u izuršiinih in zemljeknjižnih zadeoah sprejme odvetniška pisarna Dr. Fr. BRHClČ-a in Dr. Mat. PRETNER-ja v Trst«, Via Nuova 8t 13, II. Plača po dogovoru. Nastop pn/ega maja. Mizar trezen in priden delavec, kateri je tudi za montažo strojev sposoben sprejme se pri tvrdki: Vinko Maj d ič, valjčni mlin v Kranju. V Raštelju št. 14 se bode prodajalo od 4. t. m. naprej po jako znižanih cenah porcelan, steklo, in kuhinjska opraoa. i zamudite prile! Gospodom go-stiluifavjem in drugim se uljudno naznanja, da je izšel nov slovenski nik gramofonov in — 1,.....¦¦¦ ¦ plošč, dvokoles, šivalnih strojev itd: s čudovito nizkimi cenami pri Batjel-u • Gorica Stolna ulica 34. Tam je velika zaloga vsakovrstnih gramofonov od K 15 — K 1000 kakor tudi različnih dvokoles, šivalnih strojev. — Zastopnik kmetijskih strojev, orkestrijonov itd., mehanična delavnica. — 1'rodaja tudi na mesečne obroke. — Ceniki franko. udlikovana pefcaršja in sladčifiarna Rarol Draščik v Gorioi na Koran v (lastni hiši) zvršuje naroČila vsakovrstnega tudi najti -nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fin« vin« in ilkorj« na drobno ali v originalnih butelkah 1'riporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo B*r- po Jako zmernih eenan. **+m Zastonj in poštnine prosto se razpošilja: Seznam izbranih, najboljših dol .slo« venske literature in svetovne literature v dobrih prevodih. ig. pl. Ileinmagi1 i led. Bamborg knjigama u Ljubljani. Ivan Kravos na Hornu it II. mM na Koran ti. II sedlarska delavnica in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali p$ težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konjske potrebščine, potovalne potrebščine kakor: kov- čege, torbice, denarnice, listnice ___ itd. — Izvršuje in sprejma v pj|p2I3\ popravo različne koleseljne in '^^^^^ ===== kočije, ===== Popravila se Izuršujejo točno. Cene zmerne.