IJ St. 26 List izhaja 3 mesece Ij L 6.50 v šir JUckti:"'; (C. C. ponedeljka' Naročnina: za 1 mesec L 8.—, —• celo leto L 75.—, v inozemstvo mesečno ? jsvike 30 stot — Oglasnina za 1 nun prostora ' za trgovđke in obrtne oglase L 1.—, aa osmrt-< vabila L 1.50, oglase denarnih zavodov L 2.— |hii na prvi strani L 2,— v Trata, v MdaUo, 30. januarja 1927. številka 30 ceni. Letnik Lil tJredniltTO in upravniltro: Trst (3), ulica S. Franceaco d Assisi 20. Telefon 11-57. Doptci naj se pošiljajo izključno uredniitvn, oglasi, reklamacij in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Ne franki rana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edin ost» Podnredtiitvo v G o r i c i : ulica Giosue Carducci št. 7, L n. — TelsL it. 327. Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Mi m Kitajsko Poacmost tiska in javnega iineirja sploh je že neka.j časa usmerjena na daljnji v*bod, na K i ta jetko-, kjer se sedaj P^P^" liaja odločilni dogodki. Odločilni bodo ti dogodki predvsem zato, ker je od njihovega razvoja odvisna nadaljnja usoda kitajskega nacijonaliatičnega gibanja, ki se posebno v zadnjem času pod vodstvom kantonske vlade uspešno širi po vsem Kitajskem. Odločilni bodo bližnji dnevi tudi za nadaljnje odno-šaje med Kitajsko, in drugimi državami, ki so se ukoreninile at kitajskih mestih ter si prisvojila vse polno predpravic. ' Položaj na daljnjem vzhodu bi se dal označiti v par besedah take-le: na eni strani Kitajska, ki se skuSa otresti tujih go-spo- se je izvršila revolucija, proglašena je bila republika m tuje države so kmalu uvidelo, da je treba izpremeniti taktiko napram Kitajski. Prišla je svetov, na vojna in po dolgem diplomat, boju je Kitajska postala zaveznica Francije, Angiije in Rusije v borbi proti osrednjim vlastem. Angleži in njihovi prijatelji so tedaj svečano obljubljali kitajskim zaveznikom, da bodo odslej smatrali Kitajsko za enakopravno velevlast. Ostalo pa je samo pri obljubah, kakor se je izkazalo že ob priliki pariške mirovne konference, ko so «zapadni prija.telji» zavračali tudi najbolj nedolžne želje kitajske delegacije. Zgodila se je celo, da je konferenca izročila nemška posestva na Kitajskem — Japoncem. Užaljeni nacijonalni čut Kitajcev si je takrat dal du- . otresti tujin goopo- gRa v ^arniH manifestacijah, darjev, a je razdeljena v dva k. ^ ^ ra^ih mestih tabora, ki sta proti zapadnim «zaveznikom». eprotnika, čeprav h^ta d«seCi Leta 1922. so na konferenci v isti cilj: emancipacijo kitajske- ,---- ga naroda od nadvlade tujcev. Središči obeh taborov sta Kantin na jugu in Peking na severu V Pekingu gospodari mandžurski diktator Čang-Tso-Un, na jugu pa je kantonska vlada, najizrazitejša predstavi-teljica in voditeljica kitajskega nacionalnega gibanja. Vlada v Pekingu cinca in koleba ter izjavlja, da hoče urediti vprašanje razmerja med Kitajsko in ostalimi državami na miren način in sporazumno s prizadetimi vladami. Obenem pa prosi tuje države za pomoč v boju proti «kantonskim beljševiškim prevratnežem». Kanton pa je bolj odločen in hoče doseči svoj cilj za vsako ceno. — Na drugi strani pa stoje države, ki imajo na Kitajskem važne gospodarske interese: Francija, Japonska, Belgija, Združene države fctd., v prvi vrsti pa Anglija, da bi se dotoro pripravila za bližnje dni, tako da bi utrpela čim manj škode pri novem viharju, ki se sedaj poraja. Zato se londonska, vlada pogaja s ćenom, kantonskim zunanjim ministrom, in je obenem v dobrih odnošajih s Pekingom; po-sotpati skuša sporazumno z Japonsko, z Združenimi državami itd., obenem pa marljivo zbira vojaške sile in vojni materijal v Šanghaju, najvažnejši postojanki, pred katero se že pojavljajo prve predstraže Kanton-cev. Sedanji položaj nam postane bolj razumljiv, če pogledamo nekoliko nazaj na zgodovino Kitajsko. Pred kakimi sto leti so ameli Angleži trgovati s Kitajsko izključno iz Kajitona. Poboji, ki so bili takrat v veljavi za angleške podanike, so bili zelo težki in včasih celo ponižujoči. Tako na pr. niso smeli Angleži sploh stopiti v mesto, marveč jim je bilo dovoljeno nastaniti se samo izven mesta, na nabrežju reke. Kitajske slu-žinčadi niso smeli najemati in prepovedano jim je bilo tudi obračati se v kakršnikoli zadevi na kitajske oblasti. Angleški trgovci so smeli prebivati v Kantonu samo od časa do časa ter so si morali v to svrho preskrbeti posebna dovoljenja; ko je pa rok potekel, so morali zapustiti Kanton. Vse trgovanje se je vršilo samo potom kitajskih posredovalcev. Razni izgredi proti tujcem so dajali Angliji in Franciji večkrat povod za oborožene intervencije, katerih posledica je bila popolna kapitulacija Kitajcev pred Evropejci, ki so dobili v kitajskih mestih posebne okraje, takozvane kon-ccsije, ustanovili svojo policijo in svoja sodišča, katerim so bili podvrženi ne samo Evropejci, pač pa tudi Kitajci, če so prebivali na ozemlju koncesije. Tako se je na Kitajskem stvorilo s Časom celo omrežje takih koncesij, malih evropskih kolonij, ki so predstavljale nekake državice v državi. Jasno je bilo, da se taki privilegiji ne bodo dali trajno ohraniti in da bo, prej ali s!ej, probujajoči se kitajski nacionalizem hotel obračunati z evrop. gospod ovan jem. — Vpliv in oblast Evropejcev sta se vedno bolj širila in 1. 1898. so si Washingtonu obljubljali Kitajcem med in mleko, a tudi takrat je vse ostalo samo pri obljubah. Ker je Anglija s svojo trgovino izmed vseh držav najbolj zainteresirana na Kitajskem, se jeza kitajskih naeijonalistov izliva predvsem proti Angležem Prvi proti angleški iagredi sicer niso bistveno škodovali angleški trgovini, pač pa so s« njene pozicije začele majati 1. 1925. po krvavih spopadih v Šanghaj u in v Viansianu. Angleška trgovina na Kitajskem je tedaj nazadovala za celih 50 od sto. Sedaj ima angleško blago ena sama vrata, po katerih pride lahko na Kitajsko: Šanghaj. Prej je bil Kanton glavno tržišče. Kakor hitro bi se pa- kantonska vojska polastila Šaaagha-ja, bi se ta vrata zaprla in angleškim trgovcem bi odklenka-lo. V Šanghaju imajo sedaj Angleži glavno in najbolj bogato koncesijo na Kitajskem Zato je razumljivo, če se je Anglija odločila, da bo branila z vsemi 3vojimi silami to svojo važno postojanko in da je pripravljena seči, v slučaju potrebe, tudi ix> orožju. Angleške vojažke priprave v Šanghaj u, ki je seda/j iz-premenjen — kakor pravijo poročila — v pravcato trdnjavo, nam očitno razodevajo ta namen londonske vlade. Sedaj še ni mogoče predvidevati kako se bodo dogodki nadalje razvijali. Vsekakor pa je v interesu Anglije, kakor tudi v interesu drugih držav, da ne pride do oboroženega spopada s kan tonsko vojsko. Znamenja so, ki kažejo, da se bo spor med kitajskimi nacijo-nalisti in drugimi državami morda vendarle poravnal mirnim potom. «Matinu» na pr. javljajo iz Kantona, da so se Kantonci premislili in da sedaj še ne bodo otvorili ofenzive proti Šanghaju. Vendar pa je že sedaj gotovo, da se Kitajski naci-jonalisti ne bodo ustrašili angleških oboroževanj in da bo kantonska vlada odločno nadaljevala svojo pot ter da ne bo odnehala, dokler ne bo izvoje-vala Kitajski popolne neodvisnosti. On- Casertano v Rimu RIM, 29. (Izv.) Predsednik poslanske zbornice on. Casertano se je povrnil v prestolico. V pri-hodnih dneh se bo najbrž predsednik zbornice domenil s predsednikom vlade o predstojećem zasedanju poslanske zbornice. O istem se bo razpravljalo tudi na prihodnjem zasedanju ministrskega sveta. Deputaclla Reke pri predsednika poslanske zbornice RIM, 29. (Izv.) Danes dopoldne je sprejel predsednik poslanske zbornice on. Casertano deputacijo mesta Reke, ki mu je izročila spise o prvih političnih volitvah na Reki, ki so se vršile v letu 1919. Pri takratnih volitvah, ko Reka še ni predstavljala sestavni del kraljevine, je bil izvoljen za poslanca »ima m i. l»'J8. so si v italijanski poslanski zbornici Anglija, Francija, Nemčija in Alojzij Ricco, ki pa seveda ni bil Rusija kar med sabo razdelje- potrjen. vale tujo kožo: določile so svoje Tozadevni spisi bodo skranje-interesne sfere na Kitajskem, ni v arhivu italijanske poslan-Takrat je že vse kazalo, da bo ske zbornice. Deputacijo so tvo-kitajsko cesarstvo razpadlo na rili kapetan Host-Venturi, mest-celo vrsto kolonij. ni komisar, kom. Pavletich in Vendar pa se je pozneje mar- novinar Hugo Milelli, ki je zamikaj izpremenilo. Na Kitajskem stopal tržaški «Piccolo». HujfO Milelli je držal ob aktu predaje na predsednika poslanske zbornice kratek nagovor. Prva obnmuva pred pasetatm tribundom se bo vršila v torek RIM, 29. (Izv.) Prihodnji torek se bo pričelo v Rimu v ju-stični palači zasedanje posebnega tribunala. Po kratki in slovesni otvoritveni svečanosti bc takoj pričela prva obravnava proti mladima zidarjema Josipu Pira in Humb^rtu d'Orio, ki se bosta morala zagovarjati radi žalitve prvega ministra in poveličevanja zločina. Glasom obtožnice sta oba obtoženca na dan Luccettijevega atentata, ko sta zvedela za istega obžalovala, da se atentat fii posrečil. Z njima je bil v družbi miličnik Primo Ma^zi, ki je še istega dne naznanil dogodek legijskemu poveljništvu fašistovske milice. Oba obtoženca, ki sta bila takoj aretirana in pozneje kon fronti ran a z ovaduhom, trdita da sta nedolžna. Ker je predlaganih samo pet prič, bo razprava končala najbrž še v torek. Novi odloki (Iz uradnega lista) RIM, 29. (Izv.) Današnja «Gaz-zetta Ufficiale* prinaša kraljevi odlck-zakon z dne 20. januarja 1927., s katerim se podaljšuje rok za zakonit vpis hipoteke, ki je dovoljena v garancijskih denarnih zavodih, ki so izdajali predujme na vojno škodo do 8. februarja 1923. Ta rok, ki bi imel v »kratkem zapasti, se podaljšuje do 31. januarja 1928. RIM, 29. (lev.) Današnja «Gaz-zeita Cfficiale« prinaša kraljevi odlok z dne 19. decembra 1926, ki določa višino zamudnih obresti, katere bodo morali plar-cevati dolžniki hipotečnih zavodov. Višina zamudnih obresti bo enaka povprečni višini uradnih diskontnih mer v dobi zamud. Toda višina ne sme in ne more biti nikdar nižja kot so obresti posojil, temveč najmanj za eno točko višja- Kdo je pobegnil? RIM, 29. (Izv.) Dne 25. t. m. je priobčil rimski «L'lmpero» vest, da sta nepostavnim potom prekoračila mejo pri Sušaku italijanska novinarja Roman Cachi, urednik bivšega lista «11 Mon-do» in Oktavij Poštari, urednik milanskega «11 Secolo». Glavno uredništvo lista «11 Secolo« naproša sedaj uredništvo lista «L'Impero», da priobči izjavo, da novinar podobnega imena ni nikdar pripadal uredništvu milanskega lista. Deputacija pri on. Mussolinijn RIM, 29. (Izv.) Danes je sprejel predsednik vlade v palači Viminale deputacijo upravnega sveta Zveznih kreditnih zavodov za obnovo treh Benečij v Benetkah. Deputacija dotičnih zavodov je poklonila predsedniku vlade on. Mussolliiiju umetniško, iz železa izdelano vaaso in en album, v katerem je 20.000 podpisov benečijskih zemijedel-cev. Vesti o zrakoplovni progi MIlan-Menakovo RIM, 29. (Izv.) Kakor pravi «L'agenzia di Roma», so razni listi priobčili vesti, da bo v kratkem otvor j ena nova zrakoplovna proga Milan-Meran-Monako-vo. Te vesti so se pojavile radi tega, ker sta se neka italijanska in neka nemška družba pogajali v tem smislu. Toda do sedaj še ni bilo ničesar konkretnega sklenjeno. Niti ni došlo do potrebnega sporazuma med obema vladama. Zato so vesti v tem pogledu neosnovane ali pa vsaj še preuranjene. Taifterska konferenco se bo pričela 7. februarja PARIZ, 29. (Izv.) Gladom sporazuma med Francijo in Španijo se bo pričela tangerska konferenca, ki bi se bila morala vršiti že v preteklem novembru, pa je bila preložena na dan 7. februarja 1927., s tem dnem. Španija bo zastopala svoje znane zahteve, da naj bo Tanker vzključen v njen protektorat nad Marokom, medtem ko je Francija pripravljena dovoliti samo nekatere spremembe dosedanjih statutov; te spremembe naj bi povečale upliv Španije pri upravi mesta. UzunovIC dobil mandat za sestavo koalicijske poslovne vlade Posvetovanja no dvora BEOGRAD, 29. (Izv.) Danes dopoldne se je zgodsaj pričelo reševanje vladne krize. Po sinoćnjih konsultacijah predsednika radikalskega kluba Ilije Mihaj-lovića je bil danes dopoldne ob 9. uri pozvan na dvor Stjepan hajdić. Ostal je pri kralju dobro uro. Pri povratku z dvora se je slučajno srečal 7 Ljubo Davido-vičem, ki se je ::a Radićem podajal v avdijenco. Ker se c.ba politika že~ dolgo nista videla, sta se prisrčno pozdravila in se dalj časa raegovarjala. Končno je Radič izjavil novinarjem: «Glede na to, da sta se obe veliki stranki v narodni skupščini izjavili za narodni sporazum in parlamentarno delo je najbolje, da se sestavi vlada širše ali najširše koncentracije, ki hi jo tvorili radikali, HSS, Demokratska zajednica in SLS. Stavil sem nekatere pripombe glede SLS radi njenega zadnjega volilnega proglasa. Predlagal sem tri osebnosti, ki bi po mojem mnenju lahko sestavile kako novo vlado». S tem je Radič mislil na Marka Trifkovića, Ljubo Davidoviča in zemljoradnika J oso Jctvanoviča. Ljuba l>avi d o vic je ostal pri kralju celo uro in nato je sporočil novinarjem: «De j al sem kralju: Ker so prilike take, da so volitve v narodno skupščino nemogoče, priporočam koncentracijsko vlado ali širšo koalicijsko vlado». Nato jo sledila avdijenca Sve-tocarja Pribičeviea, ki je ostal pri kralju dobro uro. Tudi on se je naio raagovarjal z novinarji in jim je dejal: «Svetoval sem kralju svobodne volitve kot najbolj zdravo rešitev krize, toda obenem nisem odbil parlamentarnega dsela v sedanji narodni skupščini, ako se izpolnijo pogoji, ki bi jih mi postavili v interesu naroda in države». Popoldne je bil najorej sprejet v avdijenci dr. Korošec, nato dr. Spaho in končno Velja Vukičević kot podpredsednik Jovanovičevega kluba. Proti večeru je bil pozvan na dvor predsednik narodne skupščine Marko Trifkovič, ki se je po povratku z dvora nemudoma podal v radikalski poslanski klub, kjer so ga pričakovali nekateri radikalski prvaki in Velja Vukičević. Konferenca je v glavnem veljala razpravi o načelni sklenitvi sporazuma o povratku Jovanovićevega kluba v matični radikalski klub. Dosegel se je v načelu res popoln sporazum in se refuzija najbrž izvede v enem ali dveh dneh. Za zvečer je bila določena skupna seja obeh radikalskih skupin. Ker pa predsednika narodne skupščine Marka Trifkovića do tedaj še ni bilo z dvora, so se poslanci razšli. Po konferenci v raddkalskem poslanskem klubu je Marko Trifkovič dejal novinarjem, da dobi nocoj mandat za sestavo nove vlade Nikola Uzunović. Dznntjvlfeo optimizem BEOGRAD, 29. (Izv.). Zvečer ob 10.30, ko je Uzunović že odšel spat, je prišel ponj dvorni avtomobil. Uzunović se je takoj odpravil in pohitel na dvor, kjer je bil pri kralju v avdijenci do 11.40. Kralj mu je ob tej priliki poveril mandat za sestavo koalicijske poslovne vlade. Ko je Uzunović zapustil dvor, je napram novinarjem izrazil velik optimizem in izjavil, da se bo potrudil z vsemi silami, da mu uspe sestaviti vlado, ki bo rešila nujne in pereče posle. HiiKS'"tHn$ odobril novo H rjMNO vlado Kako ja sestavljen kabinet BERLIN, 29. (Izv.) Vojni minister Gessler je izstopil iz nemške demokratske stranke ^ in ostane na izrecno željo državnega predsednika Hindenburga še nadalje vojni minister, da bo lahko razvil in dokončal svoj program, kaJterega bo podpirala vlada desnice. Centru se je posrečilo dobiti tudi zunanje ministrstvo, medtem ko so morali nemški lju-dovci, kakor izgleda pod pritiskom Hindenburga opustiti svojo zahtevo glode prometnega ministrstva Položaj Streseman-nove stranke je s tem oslabljen; nemški nacijonal. pa so si priborili pretežno moč v novi vladi. Navzlic temu, da se zanikuje vest, da bi nemški nacijonalisti nameravali t krepiti svoje postojanke s tem, da bi tudi v Pru-siji sestavili desničarsko vlado, se vseeno lahko smatra, da bodo lahko v prav kratkem času napravili ta poskus, ki se jim bo najbrž tudi posrečil. Ta meščanski blok nemške države je meščanski blok Prusije — to je nekak predpogoj za njihovo popolno uveljavljanje, kajti edino tedaj bo lahko izvedel notranje reforme, kakoi si jih je zamislil meščanski blok. Hindenburg je sprejel danes opoldne kanclerja Marxa in je podpisal listino, s katero se imenuje nova vlada. Lista nove vlade je bila uradno javljena danes zvečer. Jutri bodo ministri prisegli pred kanclerjem Mar-xom. V pondeljek se prvič sestane novi ministrski svet. V četrtek se predstavi nova vlada državnemu zboru. Lista novega ministrskega sveta obstoji iz sledečih oseb: Marx (ceniruma&), kancler; Stresemann (nemški ljudovec), zunanje zadeve; Hergt (nemški nacijonalec), notranje zadeve in podkancler; Graef (nemški nacijonalec), pravosodje; Koler (centrumaš), finance; Curtius (nemški ljudovec), narodno gospodarstvo; Schille (nemški nacijonalec), aprovizacija; Koch (nemški nacijonalec), promet; Brauns (centrumaš), javna dela; Schaetzel (bavarski ljudovec), pošte in Gessler (bivši demokrat) vojna. Amerika In dMkl na Kitajskem Tolpa napadla ameriškega kon-snla v Han-Kovn PARIZ* 29. (Izv.) «Chicago Tribuni» poročajo >z Šanghaj a, da je bil konsul Združenih držav v Hankovu kmalu linčan od tolpe. Kakor se domneva so ga Kitajci smatrali za Angleža. V obraz so mu metali blata. Konsul je bil ranjen in ameriške oblasti bodo podvzele energične protestne korake. Isti list sporoča iz Washing-tona, da se je predsednik Združenih držav Coolidge odločil, da Američani ne zapustijo kitajskega ozemlja, ampak da jih bodo, ako bo potrebno ščitile pred eventuelnimi izgredi in nevarnostmi oborožene ameriške moči. . _ Silen vihar na Škotskem Mesto Glasgow opustošeno Mnogo oseb ubitih in ranjenih LONDON, 29. Na zahodni oba^ li Škotske je včeraj popoldne divjal strašen vihar, ki je povzročil ogromno škodo in zahteval tudi mnogo človeških žrtev. Po dosedanjih, še nepopolnih poročilih, je bilo samo v mestu Glasgowu, ki je silno opustošeno, 8 oseb ubitih in okoli 100 več ali manj težko poškodovanih. Pod silnimi sunki viharja, ki je dosegel brzina okrog 160 km na uro, se je več poslopij zrušilo, številnim pa je vihar, ki je pometal ljudi na ulici kakor smeti, odnesel streho. Mesto izgleda, kakor da bi bilo bombardirano; ulice so pokrite z opekami, kor-ci, strešnimi žlebovi, okni in vsakovrstnimi predmeti, ki so med viharjem kar deževali. Pre-vrnjenih in razbitih je bilo tudi mnogo avtomobilov in vozov; celo dva tramvajska voza, v katerih pa k sreči ni bilo potnikov, je vihar dvignil s tira ter ju razbil; vendar pa so se uslužbenci pravočasno rešili. Neka^ t ere hiše so tako poškodovane, da so v nevarnosti, da se zrušijo. Policija jih je dala izprazniti. Posebno divje je vihar rohnel nad prelivom Firth of Cly-de. Plovba je bila popolnoma prekinjena. Številne ladje, med njimi tudi veliki pamiki, so bile v nevarnosti, da jih vihar vrže na ob^lo. V ulici Marbyw SMILAJOD 182 čteti kri PRSNI SIRUP izborno sredstvo proti kaalja GLYKOL najboljše okrepčevalno sredstvo Lekarna tasteliaoovicb - Ttst, Via dei Giatiari 42 Lastnik: F*. BOLAFFIO BERLITZ-SCHOOL Trst. Via Fabio Fiisi 23 - telef. 44-82 Pouk In prevodi v vseh jezikih. I83 >JE ORIGINALNO #A21L0) I) KIODPBAVI DADIKAlliO KURJA OCEJAMP DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH 1 FMMitlS SfOKA - Via Tu l. Plero 10 - Trst Street se je visok tovarniški dimnik prevrnil na no ko hišo ter jo deloma podrl. Štiri družine so pri tem ostalo pod razvalinami. Policijski orgrani in gasilci, ki so prihiteli na lice mesta, so morali dolgo Časa naporno delati, predno so rešili ponesrečence, večinoma žene in otroke, ki so bili skoro vsi težko ranjeni. Izpod razvalin so izvlekli tudi 4 mrtvece, med njimi 3 otroke. Nekatere osebe so na čudežen način ušlo smili. Neki dojenček je padel z višine drugega nadstropja, a je ostal popolnoma nepoškodovan. Tudi v Wilsonovi ulici se je podrl visok tovarniški dimnik ter se prevrnil na trinadstropno poslopje, ki se je porušilo skoro do tal. Ognjegasci, policijski organi in prostovoljci niso še preiskali ogromnega kupa razvalin, pod katerimi baje leži več oseb. Slična nesreča se je dogodila tudi v neki drugi ulici, kjer je radi padca tovarniškega dimnika zrušilo celo pročelje neke hiše. K sreči so se pa ljudje tedaj mudili v kuhinjah, ki se nahajajo na drugi strani poslopja, in se jim zato ni zgodilo nič hudega. Le neka starka je ostala pod razvalinami, a so jo rešili. Tudi v drugih delih mesta se je tu pa tam podrl kak tovarniški dimnik, a pri tem ni bilo Človeških žrtev. Ker je vihar potrgal na več mestih tramvajske žice, je bil tramvajski promet nekaj časa prekinjen. Na glavni železniški postaji se je zrušila steklena streha, zato je bil tam ustavljen ves potniški promet. Tudi na deželi je vihar povzročil veliko škodo in zakrivil mnogo nesreč. Podrobna poročila pa še manjkajo, ker so ponekod pretrgane brzojavne in telefonske zveze. Drobne vesti Petstokrat umrl V Beverly Hillsu, elegantnem predmestju filmskega mesta Iiol-lywood-a v Kaliforniji, živi v precej dobrih razmerah igralec Bar-nes, o katerem sicer javnost ne vo mnogo, ki je pa pripomogel mnogim filmom do popolnega uspeha. Barnes je specijalist za umiranje. Tako umreti kakor on, ne zna^fio-beden. V* vratolomnih dejanjih na-domnešča znamenite igralce, ki se sicer kažejo hrabre, a ne marajo v prevelike nevarnosti. Proti koncu lanskega leta je obhajal Bames svojo petstoto smrt. Umrl je pa že na najrazličnejše načine. Padel je s konja, ponesrečil se kot hribola-zec, spekli so ga na ražnju, ustrelili so ga, zabodli, zadavili, obesili, vlačili po tleh, vse je pretrpel, karkoli more spraviti človeka v smrt. Najbolj poceni smrt stane pri njem petdeset dolarjev. Barnes je pač edini, ki umira, da živi. Časnikarski dom v Pariza. V nedeljo se je odprl v srediSču Pariza v Rue du Louvre »časnikarski doin». Članom francoskega časnikarskega udruženja nudi vse prijetnosti in koristi. Jedilnica je prostorna in eleparntna. Mize so postavljene v štirih vrstah. Za ženske člane udruženja je posebna jedilnica. Pod kupolo tega doma je zelo obsežna knjižnica. Poleg nje je v domu vse polno kadilnic, delavnic, kakor tudi mnogo telefonskih kabin, sploh vse, kar rabi moderni Časnikar. Lepi slovenski romani so postali redki; zato pa bodo vsi člani «Goriške Matice* segli s tem večjim veseljem po novem, velikem Bevkovem romana »Nebeška znamenj a», ki pa bodo prav za prav krvava človeška znamenja naše zgodovine. Postani čimprej član »Goriške Matico, da si zagotoviš dobro in lepo knjigo! tL •EDINOST. V irrstu, uite .a 1927. DNEVNE VESTI Deveta ura Kakor smo že javili med nafti mi izvirnimi poročili, je uradni list «Gazzetta Ufficiale» objavil te dni ministrski odlok, ki vsebuje predpise za aplikacijo kr. odl&ka^zakona z dne 30. junija 1926 štev. 1096, kateri se nanaša na zvišanje delovnega urnika od osem na devet ur. Kakor smo svoj čas že poročali, dovoljuje omenjeni odlok-zakon tako zvišanje delovnega urnika industrijskim, trgovskim in poljedelskim podjetjem. Ministrski odiok določa sedaj, da bodo smela navedena podjetja zvišati delovni urnik delavcem in uradnikom samo v gotovih slučajih, kot jih bodo sporazumno določila pristojna in uradno priznana sindikalna u-druženja delodajalcev in delavcev. Tak sporazum med sindikati delodajalcev in delavcev bo moral biti predložen kompetentnomu delovnemu nadzorni-štvu (Circolo d'ispezione) oziroma, v gotovih slučajih, ministrstvu za narodno gospodarstvo. Podjetniki, ki bodo svojim delavcem in uradnikom zvišali delovni urnik za eno (deveto) dodatno uro, bodo morali plačevati svojim nameščencem povi-šek plače, kakor ga predpisuje Čl. 5. kr. odloka-zakona z dne 15. marca 1923 štev. 692. Oni, ki bodo prekršili določbe ministrskega odloka ali pa določbe pogodbe, sklenjene med sindikatom delodajalcev in sindikatom delavcev. lx>do kaznovani v smislu določb čl. 8. kr. odloka-zakona z dne 30. junija 1926 štev. 1096. Iz sodne službe Iz uradnega sod ni j sk ega 1 i sta navajamo na tem mestu sledeče izpremembe oziroma, premestitve naših sodnijskih uradnikov: Petrič je prestavljen iz Ajdovščine v Lanciano (pokrajina Cliieti) kot prvi taji iiik tamcšnje-ga državnega pravdništva; čar-go je premeščen iz Pule v Busto Arsizio (pokrajina Milan) na tamošnji tribuna!; Kontelj od koperske preture na preturo v Cremoni; Milanovič iz motovunske sodnije na kopersko pretu-ro; Zega iz treviškega tribuna-la na videmski tribuna!; Močnik iz tolminske preture na bel-1 unski tribunal; Tusulin pri preturi v Mestre (pokrajina Benetke) je odpuščen. ZVEZA MLADINSKIH DRUŠTEV naproša vse gg., ti še niso dobili vabila za društveno prireditev, katera se bo vršila v nedeljo dne 6. februarja, da dvignejo vabila v društvenih prostorih Via Zanetti Št. 1. Prireditev, ki se bo vršila pod pokroviteljstvom g. Dr- Ivana Marije Coka, obeta biti ena najlepših v letošnji sezoni. Naj nihče ne manjka! _ Prljeve vazil Komisar tržaške občine javlja, da, je uprava pokrajine v smislu kr. odloka št. 2538 z dne 18. decembra 1923 uvedla za leto 1926. prispevek za uporabljanje cest. Radi tega se na podlagi tozadevnega pokrajinskega pravilnika opozarjajo vse one ustanove in osebe, ki niso še naznanile nakupa ali odstopa (prodaje) vozil na živalski pogon (tovornih vozov, kočij, ko-lesljev itd.), da to store najkasneje do 28. februarja t. 1. Prijave je treba predložiti občinskemu uradu na posebnih tiskovinah, ki jih lahko vsak dobi pri občinskem tajništvu. Ta prijava, je pogojna za vozilce na. motorni pogon, ker zadnje itak obstoja obveznost prijave prefekturi. Kršitelji omenjenih odredb bodo kaznovani v smislu čl. 226 občinskega in pokrajinskega zakona Št. 148 z dne 4. februarja 1915. _ Iz orado Pol. dr. Edinost v Trsta Ana vd. Franetič — Famlje: Na zakladni delegaciji v Trstu izhaja, da so bili izdani plačilni nalogi za vse mesece, zato naj Vam tamošnji poštni urad napiše Številke izplačanih plačilnih nalogov; te nam javite, pa bomo ukrenili potrebne korake. A. Križaj — Orehe k: Na prvo vprašanje Vam sploh ne odgovarjamo, ker bi vendar po tolikih letih prakse, moral spoznati, da je na svetu vse relativno. Na drugo pa vedite, da se zastopstvo nahaja v via Geppa 4, I. nadstr., kjer smo intervenirali. Obljubljeno nam je bilo, da takoj odpošljejo; medtem je gotovo že v Vaših rokah. M. Breščak — S. Vid: Odgovorili so Vam popolnoma pravilno. Za enkrat se ne da nič u-kreniti; čakajte zopetne zdravniške ugotovitve in ob tisti priliki stavite Vaš predlog. Fran S krt — Sv. Lucija: Radi reda, obračajte se na Vaš pristojni pokrajinski uraid Političnega društva «Edinost» v Gorici: via G. Carducci 7/1. Katarina žtrekeij — Prošek: Pridite čim prej v naš urad. Ivan Gruden — šempolaj: U-krenili smo Vašemu slučaju potrebno; pričakujte rešitev v mesecu aprilu t. 1. Opozarjamo Vas, da smo v računskem izvlečku ugotovili nepravilnost: terjatev za «plu«. valore» v znesku Lit. 67.75. imate pravico reklamirati, ako se Vam izpla-' blagajne «operirane» na' enak na- odložili tihega svedra in prašičje-' ga parklja ter da so bile vse tozadevne -optimistične domneve docela neutemeljene, so svedrovci v noči od petka na soboto vlomili kar tri blagajne. Kakor se da sklepati po raznih okolščinah, so najbrž najprej »operirali« blagajno firme Camis & Stock, ki ima svoje uradne prostore v prvem nadstro-ju hiše št. 4 v ulici Trento. Zlikovci so se g pomočjo ponarejenih ključev vtihotapili na dvorišče o-menjenega poslopja, odkoder so s pomočjo vrvi, h kateri je bil pritrjen kavelj, splezali na balkon v prvem nadstropju. Tam so razbili šipo pri oknu ter se skobacali v pisarno, kjer so se takoj spravili na blagajno. Razparali so jo na levem Loku in pobrali iz nje ves denar v znesku 10.000 "lir. ki je bil namenjen za izplačanje tedenskih mezd delavcem. Nato so jo zlikovci nemoteno odkurili po isti poti. po kateri so prišli. Drugo tatinsko podjetje te vrste je bilo izvršeno na škodo firme H al in & Kahnus, ki rma svoj sedež v ulici Udine št- 11. Tudi tam so se zlikovci najprej vtihotapili s pomočjo ponarejenih ključev na dvorišče odkoder so vdrli v pisarno, kjer so na enak način razparali blagajno na levem boku. Toda to pot se jim naporno delo res ni izplačalo, kajti v blagajni so bili spravljeni samo stari avstrijski vrednostni papirji brez vrednosti; o denarju pa ni bilo ne duha ne sluha- Toda radi tega neuspeha zlikovci niso vrgli puške v koruzo; držeč se znanega pregovora, da je čas denar, so brez pomišljanja u-drli v pisarno trgovske firme s kavo Rosa Alfieri & Co., kjer so vedno na enak način «operiralblagajno, v kateri so našli okrog 1500 lir v gotovini. O tatvinah, ki so bile odkrite včeraj zjutraj je bila obveščena kvestura, ki je takoj odredila tozadevne poizvedbe. Pri izvidu na licu mesta so policijski organi ugotovili na vseh treh blagajnah enake odtise prstov, iz česar se da sklepati, da je tatvine izvršila ena in ista zlikovska tolpa. To domnevo podpirajo tudi razne druge ckolščine , zlasti dejstvo, da so bile ča. M. Peric — Tržič: Smo pisali Zveznemu zavodu v Benetke za izvleček računa; čim .ga dobimo, bomo posredovali na intendanci. Fr. Mišu«cj — Trst: Prašali .smo Vašega zastopnika o uspehu pri razpravi; odgovor dobite v najkrajšem času. Davkoplačevalci: 10. februarja bo zapadel rok za vplačevanje obroka direktnih, lokalnih in dodatnih davkov; 18. februarja pa bo rok potekel. Tajništvo. Društvene vesti — S. D. «Primorje» na Prošeku javlja vsem svojim članom in članicam, ki imajo veselje do dramatičnega delovanja, da se udeležijo sestanka, kateri se bo vršil v torek 1. februarja točno ob 20. uri v navadnih prostorih. Tajnik. — Odbor S. D- Primorje« je razpisal 25 L nagrade, ki se podeli dotičnemu, kateri bi isledil tekom 14 dni odnešena vrata hazene. Zaklad revnega Je zdravje; postavi si stražarja: Bačarjevo zdravniško knjigo, da ti bo stala na straži z nasveti. DoHž fo z ostaI_mi knjigami « Goriške Matiee» za 5 lir. NaroČi jih čimprej, da ne ostaneš brez čuvaja! Iz tržaškega življenja KADAR SE SVEDROVCI LOTIJO DELA.. Tri blagajne prevrtane v eni noči. Okoli 124SS lir plena. Po razmeroma dolgem počitku so se zlikovci, Specijalizirani v vlomih blagajn, predpreteklo noč zopet resno oprijeli dela. Resnici na ljubo treba priznati, da v zadnjem času niso delali preglavic policiji in je že skoro izgledalo, da so opustili svojo nepošteno obrt. Toda tudi to pot se je izkazala resničnost pregovora, da volk izpremeni dlako, a nravi nikdar. Kakor da bi hoteli dokazati, da nikakor niso čin ter da so ziikovci pri tem rabili enako orodje. Grozna smrt železničarja. Včeraj popoldne ob 16-30 se je dogodila na glavnem kolodvoru grozna nesreča, katere je bil žetev 30-letni železniški podajač Mibael Tagorre. Ob omenjeni uri je Tagor-re naložil pred neko kolibo koš drv za kurjavo, da bi jih ponesel v bližnji železniški urad. JKo je Sel a kosem na rami preko tira je nenadoma privoziia izza ovinka lokomotiva, ki je tam razmikala vagone. Predno se je mož zavedel nevarnosti, da bi se umakni) s tira, ga je lokomotiva podrla In v naslednjem trenotku je siromak izginil pod težkimi kolesi. Strojevodja je sicer takoj ustavil, a bilo je že prepozno; nesrečni Tagorre je bil že mrtev; lokomotiva ga je prerezala na dvoje. Na lice mesta so bili poklicani orožniki, ki*so ugotovili okolitine, ob katerih je prišflo do grozne nesreče. Nato je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico r za zgradbo gasilnega doni a. Denar je naložen v inestjii hranilnici knj. št. 2oC>8 in sicer je stanje konrrni leta 1ra izjoče, ix> zopet mirna in pri zavesti. Toda ako naj se ti moji predpisi izpolnijo, je nujno potrebno kneza oddaljiti. Zato predlagam, da ga pripeljete k meni za dva tedna: vi veste, da bo imel pri meni ravno tako jkj-strežbo kakor tu. Sam prevzemam nalogo najti povod in prepričati kneza. Nato je zdravnik Šel k Raulu in ga na£el sedečega v naslanjaču in ]>odloženega z blazinjuni; noge so mu bile zavite v odejo. Ka ga je preiskal in mu potipal žilo, je rekel zdravnik nevoljno: _ ge vedno mrzlica! Moram vam povedafti knez, da ne boste tako hitro okrevali, ker mati preveč skrbi za vas (le poglejte, kako ste zaviti), in ker vas vznemirja prisotnost vaše neveste. C domačega strokovnjaka, ki je pa že na prvem sestanku poudarjal, da stvar ni tako lahka in da je treba temeljitega premisleka. Obrnili smo se do strokovnjaka specijalista v stavbarstvu, ki je načrt in proračune natančno proučil ter jih nam vrnil s pripombo, da manjka omenjeni svoti še 60.000 Lir, tudi če bi delali v svoji režiji. Zopet smo se pogajali z mestno občino a vse zaman. Reklo se nam je, da "je svota 200.000 L še previsoka in da lahko še nekaj prište-dimo. Pripravljeni smo bili vseeno takoj pričeti z delom in stavbo dovršiti. Če se občina zaveže v slučaju primanjkljaja kriti, v slučaju preostanka, pa naj občina nabavi društvu potrebnega orodja, even-tuelno pa porabi lahko denar tudi v druge namene. Predlog je bil zavrnjen ter je bilo povedano, da občina ne da niti stotinke več; kdor prevzame delo, ga mora popolnoma dovršiti kakor je v načrtu. Pod tem pogojem društvo seveda ni moglo prevzeti dela v svoji režiji, občina pa tudi še vedno čaka podjetnika, da bi prišel in zazidal temeljni kamen. Čudno bi bilo, da bi gas. društvo zidalo občini hišo, v kateri bi imeli gasilci le shrambo za svoje orodje in malo društveno sobo, ostale prostore pa bi uporabljala občina. Vse kaže, da se bomo tudi v nadalje potikali kot berači po vseh mogočih kleteh; v via Trieste pa bo mah zaraščal dograjeno kletišče, domačini in tujci pa bodo zmajevali z glavo, ko bodo tudi nadalje opazovali razvaline v središču mesta. Nihče pa ne pomisli, koliko škode se nam godi na orodju radi vlažnosti sedanje shrambe posebno pa pri ceveh ter sesalnih ceveh, nadalje pri brizgalkah samih ker se jih vedno prijemlje rja, kljub večkratnemu čiščenju. Koliko imamo brezpotrebnega dela in truda, orodje p a mora biti vedno pripravljeno, ker ne vemo ne ure ne minute, kdaj nas lahko zaloti nesreča požara. Dal Bog. da bi ne bilo treba nikdar nastopiti, nujno pa je, da imamo vedno vse pripravljeno. Nadalje bi bilo želeti od strani meščanov, da bi se bolj pozanimali za to prekoristno društvo, pristopali kot podporni člani rter tako gmotno podpirali društvo, ki stremi za tem, da M si nabavilo modernejšega gas. orot'ja; katesrega neobhodno potrebuje, kar se je posebno opazilo pri zvezinem nastopu lansko leto. ter da si slednjič samo zgradi svoj dom. Posebno' pa se obračamo z zaupanjem na mladino, naj bi v čim večjem številu pristopala k nam, potrebujemo io neobhodno, brez nje je nam nadaljni obstoj nemogoč. Mi se staramo, pešajo nam moči, zato pa pridi ti, mladina, v naše vrste! Imamo najboljše ideje, kaierih pa ne moremo izvrši-ti, ako nimađno dovolj moči; tudi ima dru.štvo naiplemenitejši namen biti svojemu bližnjemu v pomoč v slučajih nesreče. Stremimo za tem, da se v tej stroki čim bolj izobrazimo ter odpravimo vse maloduŠje med člani, ki se morajo zavedati, da sta nam solidarnost in disciplina nujno potrr-brii. Biti v pomoč •vojemu bližnjemu je pa naša ^reta dolžnost. Več gasilcev. Bil, JE Em&Ujski Izlet V nedeljo 23. t. m. je priredila kmetijska nadaljevalna šola v Biljah poučni .izlet na posestvo g. Ivana Štepančiča. Udeležba je bila nad vse častna in mnogo dobrih posestnikov iz bližnjih va~si, kakor tudi iz vzhodne Vipavske (Ajdovščina) je pri so-s t v oval o sti o-kovno-praktičnim izvajanjem g. Štepančiča na go-spodarskem polju. Iz izvajanj smo po-sneli, kaj zamore ne-utrudljivost in vztrajnost do dela. Posebno nas je zanimala režnja trt, kakor tudi še mali bre-skov Vsi smo pazljivo in strme poslušali, ter sledili pouku o obdelovanju vinogradov in sadnih nasadov. Ogledali smo si praktično urejeni gnojni k po švicarskem sistemu. Tudi hlevi in svinjaki so prav dobro urejeni; in marsikdo si je mislil, da bi bilo lahko tudi pri njem tako, ko bi ne bilo malomarnosti in brezbrižnosti. Gosp. Stepančič je z res odkritimi besedami razjasnil pomen kmetijstva in obenem vzpodbujal k neumomosti, vztrajnosti ter k ljubezni do kmetijskega stanu. Brez dvoma je izlet vsem koristil- Po dvournem razkazovanju ae je g. J. Koglot, vodja omenjene šole, v kratkih besedah zahvalil za požrtvovalnost g. Šte-pančiču. Razšli smo se z upanjem, da napravimo zopet v kratkem času tak poučni izlet pod okriljem navedene šole. Udeležence. «EDINOST» III. Iz tržaške_pokrajine VRABCE Zopet je minil lep, solnčen dan. Kje? Na Vrheh, na Vrab-čah. Napredni Vrhovci so priredili veselico, ki jim je laJiko v ponos in drugim pritlikavcem v opomin in v vzgled. Prireditev je bila nemaravana že za sv. Štefana dan, a ni bilo dovoljenja. Nepričakovano smo dobili vabila k lepi, vzvišeni veselici Vrabelcev za 23. jau. 1927 in — nismo verjeli. Res! V nedeljo 23. jan. je bil krasen, od Boga poslan dan. Vr-hovski hribi in grabni so žareli v veselju, mi smo z ognjem hiteli tja na vrh, kjer je bilo svetlo, zelo svetlo... Dvorana-skedenj, kjer se je vršila prireditev, je bila nabito polna. Prireditev sta otvorili italijanski deklamaciji, nakar je sledil nekak programni govor: dobro je, da se občinstvu razloži vsebina programa in da obrazloži nastopajoče društvo svoje smernice. Res nam je treba, mesto hrupnega in puhlo-zabav-nega, tihega, skromnega, toda močnega dela. Petje: Prva pesem, o očetovi hišici, je bila manj dobro zapeta in se mi je zdelo petje dvoglas-no. Treba bo pevcem še vztrajne vaje, pa bo zbor gotovo žel še lepe uspehe. Omenil bi še, da se pevcem pri petju ni treba priklanjati, ker izgleda stvar precej Čudno. Igra «Tri sestre« je bila igralna v primeri z «Tremi tički» bolj medlo. Manjkalo je naravnega igranja in žiyljenja. Slepo in naglo drdranje vlog ne more vzbuditi zanimanja pri občinstvu. Naj omenim pa pohvalno Majdo in njenega moža., ki sta ves čas vlekla pozornost gledalcev nase. Vse nekaj drug-ega so bili «Trije tički», ki so me o-supnili in ki jih vidim še vedno pred sabo. Igralci so se (posebno po prvih kozarčkih) popolnoma vživeli v svoje vloge in bi njih igranje bilo lahko za vzgled marsikateremu podeželskemu odru. Ne vem, katerega bi bolj pohvalil: Krčmar in njegova žena sta bila zelo dobra in najbolj naravna. Krojač je igral prav dobro, le včasih je nerazumljivo govoril. Urar je bil dober, lončar pa izvrsten. Z domaČim i-granjem in povdarkom je ustvaril brezhibno osebo in izzval cele salve smeha. Pisar je igral malo prisiljeno. Stražniki pa so (Dalje na IV. strani) URADNICA z dveletno prakso, z znanjem slovenskega in italijanskega jezika, želi premeniti mesto. Naslov pri tržaškem upravništvu. 146 DEČEK, 15-leten, poštenih staršev, z ljudskošolsko izobrazbo, želi vstopiti kot učer^c v trgovino na deželi. Naslov pri tržaškem upravništvu 150 ŠOFER, mehanik, išče službe, govori slovensko in italijansko. Sprejme službo tudi na deželi. Josip Bric, Skedenj št. 567, Trst._133 BRIVSKI pomočnik, mlad, dober brivec se išče za Opatijo, S. Atanasievič. 134 POROČNA soba, iz magonijevega lesa, se proda. Via Commerciale 11/IV" Dentis _£_144 ZAKONCA, sama, iščeta blizu mesta prazno sobo s kuhinjo. Ponudbe pod «Dan» na tržaško upravništvo. 145 HIŠA s 4 prostori, nekoliko zemljišča, pri Sv. M. 'Magd. zg. št. 747, se proda * __143 HIŠICE, z dvema stanovanjema, ugodna prilika, se prodajo za 22-OCO.—, 32.000.—, 45.000, Via Madonnina 4/II, od 17—19 • _147 STANOVANJE, man dri ja, hlevi in travniki se oddajo. Naslov pri tržaškem u- pravništvu 149 DOBRI družini se oddajo v najem 4 sobe, 80 -sežnjev obdelanega zemljišča. Gostilna s stanovanjem, hiše, vile, dve sobi s kuhinjo. Via Udine 5, Markočič. 151 DVAJSET starih sodov a ie v dobrem stanju, držećih od 4 do 8 hl skupaj nad 100 hI, proda po nizki ceni K. Vičič v Postojni 143. Posoda je porabna za kako večjo žganjekuho za namakanje brinja in sadja. 128 MESNICO, na prometnem kraju, dobro vpeljano, sprejmem v najem takoj ali po dogovoru. Naslov pove tržaško upravništvo- 137 VOJNA ODŠKODNINA Konzulence, zastopstva, prizivi, konkordati, likvidacije, davčne zadeve, posojila vsake vrste, vštevši agrarna in brezobrestna posojil a na starostno obrabo. — Pisarna: A. Trampuž, sod. oficijal, Gorica, Via Goribaldi 20, I. nadstr. 135 SAMO poiom energičnega zdravljenja z" GJvkolom se ozdravi glavobol, šibkost, ui.i1 •-krvnost. ebr.cnioflost Izdelek- lekarne Caslcllanovich, Irst, Via dei Gin-liani 42. V januarju je lekarna odprta tudi ponoči. 68 BMITZ-KHOOL vodi v vseh jezikih. 116 tidiotilesrtifijii tečaji. Vpisuje se vsaki dan. Vse vr»te aparatov za oddajanje in prejemanje s zaklopnico ali kristalom. Oddajanje z aparatom Weasthone, sHčen onemu v Speziji, ki služi za izpite za dosego diplom. Zavod je avtoriziran od naučne ga ministrstva, eden izmed najboljših v Italiji. Posebni tečaji za gospodične, ki želijo nameščenja na kopnem ali na morju. Zavod za dosego mest za naše diplomirane bodisi na kopnem ali na morju. Obiščite naš informacijski urad. Ravnateljstvo radiotelegralične-ga zavoda «Aleissandro Volta* Via S. Franc esc o 31 ali pri združenih zavodih «Batts"»ti-Galilei» Via Battisti 10. 91 KLAVIR se proda po nizki ceni. Opčine 115, L 124 V(1119 L 5.— Societa Ligure - I-orn-i\wM3 barda Piazza Scorcola 3, Ttst. — Izdelek, ki se ne boji konkurence. Tovarna S. Vito al Tagliamento. Iščejo ie zastopniki. 92 15-LETNA deklica, za lahka domača dela, za ves dan, se išče. Naslov pri tržaškem upravništvu. 152 VAJENEC z enoletno prakso želi mesta v trgovini z mešanim blagom v mestu ali na deželi. Vstopi lahko takoj. Naslov prt tržaškem upravništvu. 153 PLESNA ŠOLA Plesovodja Prof. Pertot C ore o 39. Skupne vaje torek — petek posamezne vsak dan. LISTNICA z denarjem in listinami se je zgubila včeraj iz Trsta v Bazovico. Pošten najditelj naj jo prinese v tržaško upravništvo proti primerni nagradi. 142 MOTOdKLISTI! V novoodprti prodajalni CremascoH, Via S. Lazzaro (za cerkvijo sv, Antona) dobite vse potrebščine. Motocikli Guzzi, Bianchi, Gilera, Har-ley-Daridsoo in Harlette (motor Puch). __17 SOBO oddam dvema govpodotaa ali zakoncema brez otrok. Naslov pn tržaškem upravništvu. 154 POROČNE sobe iz parjenega bukovega lesa 1700.—, topolova 1900. jesenova 2000, Tfirk. San Lazzaro 10. Pazile aa naslovi__155 ZA č. DUHOVNIKE. Ha ve loki po L 150 se dobijo v delavnici in zalogi izgotovijenih oblek «Alla dttl di Londra. Trst, Via Roma 15 (2J. Izredna prilika._ KROJAŠKI pomočnik išče dela. Nastopi takoj Milavcc Rudolf. Postojna IBS 147 J« otrok daleč ođ Tilega nadzorstva in lahko oboli M g listek, ki so nevarne Čfo-vasae zaje davke. V vsakem takem slttHaja dajte vaftina otrokom ČOKOLADNI BONBON ARR1BA PROTI GLISTAM, ki takoj In golovo uniči vse gliste. V s slavili zavitkih po L. U-Prodala aa v vseh lekarnaii. CARRIBA ČOKOLAD* BONBON P80TI 6LISTAM Kemlčao-tcfcOTttki uvod .Alt« M« d on— (MU Solate" • C««. R«IL Godfe« - Tricst«. S. G*»r—o. Glavni t«»*opaik bi založnik ta Italijo i* koloaije: Adolf o C«ch«! - Trieste. Vi« S. Nteolo 11 HA MORJU. 9 HRIBIH 1« HA LETOVIŠČU IMEJTE 9EDNO HA RAZPOLAGO ..ARRIBO" ZA 2DRACUE \?A$IH OTROK. MLEKARNA s prodajo sadja in zelenja ve se ceno proda. Naslov pri tržafkem upravništvu. 141 ELIZ1R CHINA. Jako okusen. Vzbuja tečnost in ie najboljše zdravilo proti želodčnim Šibkostim in za rekonvalescen-co. Steklenica L 6.— Dobiva se samo v lekarni Castellanovicb, Via Giuliani 42. 93 BABICA avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 117 BABICA, avtorizirana, diplomirana, sprejema noseče, Adele Emerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginna-stica), lastna vila, *eL 20-64 7 SEZIJSKI DOGODEK VARČNA NISI ako nakupiš mnogo hrane, ki jo dobiš po ceni, a ne izda nič. Kupuj raje manj, pa to naj bo redilno. Zapomni si to, kadar kupuješ testenine, zahtevaj Pe-katete v originalnih zavojih po y2 kg. (107) ETERNIT Zaloga - TRST VIA TBFNTO 16. (Pri •vangeljskl cerkvi-) ■ Shranile naslov! (205) Gospodična, s primerno trgovsko naobrazbo in zadostnim znanjem italijanskega jezika, dobi službo v uradu lesne industrije A. Urbančič na Baču. -Ponudbe s curriculum vitae in zahtevami, uposlati na naslov gornje tvrdke: Baccfa, Fontana del Con-te (Carnaro). (220) VflMISn^i krone, srebro, zlato, bri-UUrlfJSLn Ipntein plačujem \išje cene kot drugi. ('19) HBftflRlfSM po najnižjih cenah zlate rKUUMJlla in srebrne predmete. MIHM-iSm Krtici fcsfe flcl^a Mk. miMl Trst« Via itMifnirtane S od 9-13 in od 15-20 cb nedeljah in prazniti od 10-12 Dežetani dobijo popust za potne stroške. Ljudske cene. 172 Ljudske cene. Klav^SI Psanlni Harmoniji PRODAJA 14« P0AAGA PREBAVI PUSTENHUMM U6AIA ŽEJO JE MfiUEMCEH M AftOMATIČEN v VODI IH 500A.VICI kimrnoic. TRl(/tE via Gorooeo-25 V pondeljek so se odprla velika skladi&^a Tvrdke G. PAULATTO & C.i (prej A. BUTTI) Via Mazzini 32 Via Dante 10 Bogata Izbe ra volnenih, bombaževin, svilen in, perila, zaves, preprog, pletenin, izdelkov itd. itd. Bogata zaloga drobnarije Velikanska izbera okraskov in modnih potrebščin. Posebne dobave za šivilje in modistke Jako zmerne cene. 217 Oglejte si naia nkna ^ftg H f. i k Evo majhen seznam Perila na meter Madapolams navadni itd* itd. Madapolam reclame Madapolam, debel Platno za dom 78 cm. Platno Madonna, debelo, 80 cm. po L 2*30 Chiffon, prve vrste, ra pe- , 3 25 rilo, 80 cm. po L 4 50 , 3-50 Pelle d'uovo extra 80 cm , 4 20 Pcilc d'uovo 90 cm. » 4 70 4'— Opale, originalno švicarsko, za perilo, v vseh barvah » 9"50 ZADNJA NOVOST: OPALE FANTAZIJA ZA ŽENSKO PERILO 100 cm ..... po L 12-— Platno navadno, naravno " 70 cm po L 2'90 Platno navadno iz sukanca po L 3'HO Največja prilika! Madapolam „BELI TEDEN- najboljša vrsta, samo v ovojih po 10 m . . . . po L 26*50 Rjuhe Platno za rjuhe, navadno po L 8 80 Platno Dowlaa, debelo iz . . , v sukanca po L 9 Platno za rjuhe, zajamčena PUtno Dowlas, debelo vrsta, 150 cm * 6 40 n 50 Platno Madonna debelo 150 cm 150 cm Platno ta rjuhe za dve T— osebi, 270 cm 18' — Blago za prte Blago aa prte, belo, za dem Blago za prta, fino, sati- 150 cm po L 9*50 ntraao 150 cm , 10 50 Blago za prtiče „ 2*40 Blago za prtf£e . 3 - Krpe Krpe kuhinjske, komad po L 1*80 Krp« lanene, kockane Krp« bombažaste na roeier , 3 50 Krpa iz pristnega 65XW Brisače lanu po L 5" — „ 5 80 Brisače, gobasto blago, z robom, komad po L 2*90 Brisače, crepe. debele, bele in barvane, komad » 4J90 Brisače Jacquard t vseh barvah, komad . 9*— Brisače higi}eai£ne, iz gobastega blaga, komad po L 1*90 Brisače iz gob. blaga 140 cm debele na meter . 11. Brisače velike, gob. bicgo bele, debele » 11"— Namizne oprave Garnitura za 6 oseb po L 22*— Garnitura iz pristnega Garnitura iz satiniranega lanu Jacquard*, 6 oseb po L 100 — blaga, fina, za 6 oseb , 39"— Garnitura za čaj, z rubom barvan in ajour po L 8»'— Robci Robci beli ženski Robci . Robci , Robci , po L — *35 Robci beli iz betista , —-50 Robci , moški , —'70 Robci „ z ajourjem , —*80 Robci » iz batista po L 1*30 . 1-20 „ 150 . 170 Perilo za moške Srajce bele po h 19 - Srajce, gladko oprsje in Srajce, gladko oprsje in črtano, piquet in brilan'Lne po L 30*— črtano piquet in brilantine „ 25' - Srajce nočne „ 19'— Spodnja hlače, bele po L 9*— Perilo za ženske Srajc«, dnevne iz madapo- ..._____Parures, 2 kosa batistroza, lama,' fine, z a jourjem po L 6— bel, moder,s čipkami eeru po L 26'— Srajce, dnevne, iz madapo-lama tipkane, Jako elegantne po L Srajce nočne, močan ma-dapolan po 14 — Parures, 2 kosa, madapolam z vezenino po 18* Combinaison madapolam, s čipkami ali vezenino po » 16'»- Pletenine Maja podsuknjica z dolgimi Culottes (spodnje hlače), rokavi po L 14"90 bombažaste po L 4"90 Maja podsuknjica, 1 dolgimi Culottes (spodnje hlače) rokavi, pristna volna . 13*90 volnene po 19-— Rokavice Rokavic«, ženske, glace po L 12*— Rokavice moške, glacć po L 14*50 Rokavic« ženske pralna ir- Rokavic« moške, pralna ir- hoviaa » 24'— hovina » 29*50 Nogavice Nogavic« ženske, svilene Nogavic« iz sukanca, Iea»- aH lz sukanca po L 4*— niške, prozorne po L 980 Nogavic« ženske, iz najfl- Nogavice Iz sukanca, jako ne|iega sukanca, prozorne po 7JO prozorne, fcenmtske » 12*50 IV. •EDINOST* T Tivtm, 30. jannarfa 1»27. (največja napaka) s svojimi neznatnimi vlogami kvarili celotno sliko! Maskiranje je bilo pač po vrabelskih razmerah: Krojač z brkami, ki so bile kakor naslikane, in lončar, star človek, in — plavolas! Vsaj takih nedostatka v ne bi smelo biti! Najbolj zamerimo pa 1-kanju. (Sem bil itd.) Gotov sem, da bi Vra-belci z dobrim režiserjem mnogo več dosegli. Sram me je bilo onih razgrajačev. ki kvarijo in smešijo z neumnim in bedastim vedenjem ugled našega ljudstva. Bolje, da bi šli tisti dan daleč proč, kam drugam razgrajati. Zapustili smo naše gledišče in šli, ne po tlakovanih ulicah in mimo kavarn, temveč po strmih poteh in stezah proti domu, misleč si: Dobro so jo napravili! Pohvalo in priznanje moramo izreči Vrabelcem. Iskreno želimo, da bi vztrajali pri lepem svojem delu. — Opazovalec. Gospodarstvo PREDZNAMBA KMETIJSKIH POTREBŠČIN Do preklica sprejema Tržaška kmetijska družba v Trstu naroči'a za sledeče gospodarske potrebščine: Semenski krompir iz Jugoslavije. Opozarjamo naše kmetovalce, da je krompirja v Jugoslaviji zelo malo in kdor bo odlašal, ne le da bo do tedaj blago podražilo, ampak se lahko zgodi, da ga ne bo sploh mogoče dobiti. Žveplo in modra galica. Ta dva za naše gospodarstvo tako važna predmeta od časa do časa dražita. Semenski oves iz Češke se je lanskega leta glasom poročil z dežele izvrstno obnesel. Semensko ajdo. Ajda je vsako leto ob času zelo iskana in je vedno težko dobiti pravo seme. Kmetovalci in zadruge, ako se hočete preskrbeti s potrebnim blagom pravočasno,1 predznamuj-te svoja naročila, ker zahtevajo to sedanje razmere. Tržaška kmetijska družba v Trstu ni. Tt>ne bianca it. 19. - Tel. 44-39 ČEBELARSTVO Ta važna gospodarska panoga se tudi pri nas vedno bolj širi in posebno se udejstvuje racijo-.nalno čebelarstvo v modernih Alberti-Žnideršičevih panjih, ki so za na£e kraje najbolj primerni. A »io sedaj, in. posebno velja to za Kras in Istro, se ni moglo moderno čebelarstvo tako razviti, ker je bila dobava čebelarskih potrebščin za take panje skoraj nemogoča in so bile cene nwo visoke. Da se temu nekoliko opomore, je skJenila Tržaška kmetijska družb* ustanoviti čebelarski biagovni oddelek, ki bo nudil našim če&elarjem po zmerni «eni najboljše čebelarske potrebščine iz tu- in inozemskih tovarn, kakor matične rešetke, raastojišča, kvačice, trčalnice, satnice iz čistega voska in vse drugo orodje. Tržaška kmetijska družba bo tudi preskrbovala vse druge čebelarske predmete, katerih bi morebiti ne imela v skladišču. Ko bo naročeno blago dospelo, bomo pravočasno naznanili v listih. TRŽ. KMETIJSKA DRUŽBA v Trstu, uL Torre bianca 19. RAZNE ZANIMIVOSTI KITAJSKA VOJSKA IN KITAJSKE VOJNE NEKDAJ IN SEDAJ. Stara Kitajska je bila razdeljena na mnogo majhnih držav, ki so se trajno borile med seboj za nadvlado. Tedanje vojske so bile organizirane na približno enak način kot vojske evropskih fevdalcev iz zgodnjega srednjega veka. Poedini vazali so ukazovali samostojnim oddelkom in čestokrat se je dogajalo, da so se njihove vojske dvignile celo proti samemu vladarju državice. Glavno orožje so tedaj tvorili bojni vozovi, v katere so vpregovali po štiri konje. Ako je mogoče verjeti poročilom kitajskih kronistov, so poedini kraJji imeli tedaj vsak okoli 10000 bojnih vozov. Armada je štela — tako trde kronisti — okoli 300 000 bojevnikov. Takšno stanje je trajalo do konca III. stoletja. Okoli leta 200 je ta način bojevanja prišel iz veljaj in bojne vozove so izpodrinili in nadomestili konji. Po dobi razkosanega fevdalizma je bojevanje doseglo na Kitajskem precejšnjo dovršenost. Na severu in na severozapadu nebeškega cesarstva so se razmnožili mongolski narodi, ki so — ker so jim sibirske in srednjeazijske stepe postale pretesne — začeli riniti proti Kitajskemu cesarstvu- Med njimi in Kitajci so se vnele dolgotrajne vojne, s katerimi je prepreženo skoro celo tisočletje kitajske zgodovine. Bojna sreča se je mnenja-vala in znano je, da je slavni Cin-gishan osvojil v XIII. stoletju vso "Kitajsko. Ob priliki teh bojev je bil sezidan znani «kitaiski zid». Leta 1644- so zavzeli Kitajsko Mongoli iz Mandžurije (kar se je večkrat rodilo) ;n so tam eosDoda- rili do novejšega časa- Tako je kitajska vojska čim dalje bolj zaostajala za armadami glavnih evropskih narodov in ko se je v XIX. stoletju prvikrat spopadla s temi armadami, se je zelo klavrno izkazala, dasi je nastopila v velikem številu. Vojska ni imela ni-kake organizacije in ni razpolagala z-izurjenimi častniki, ker so se častniški čini prodajali poedinim kandidatom, tudi ako ti niso imeli nikake vojaške izobrazbe. Častniki so se od svoje strani odškovali s tem, da so obremenjevali prebivalstvo z davki. Od leta 1850 do 1864 je divjala na Kitajskem takozvana tajkinška vstaja, pri kateri je prišlo ob življenje okoli 20 milijonov ljudi- Kitajska .vojska sama ni mogla obvladati upornikov, a s pomočjo 4000 francoskih in angleških vojakov jih je pa končno popolnoma porazila Ta izkušnja je napotila kitajsko vlado, da je najela inštruktorje, ki so dovršili vojaške akademije v Evropi, ter vpeljala v vojsko strelno orožje po evropskem vzorcu. Pa niti ta reforma ni napravila iz kitajske vojske armado v pravem pomenu besede. V državi ni vpeljana obvezna vojaška dolžnost, marveč se vojaki že stoletja in stoletja nabirajo proti plačilu med najnižjimi ljudskimi sloji. Plača pa je bila premajhna, zato so takšni najeti vojaki kmalu postali razbojniki, ki so ropali in plenili, kjer so le mogli, tudi ker se poveljništvo vojske ni dosti zmenilo za njihova lopovstva. Nemški in poljsski kondor. Pred kratkim se je vršila v Lodzu proslava osemletnice obstoja nemške stranke dela na Poljskem. Proslave so se udeležili tudi nemški socijalni demokrati s svojim predsednikom Loebejero. V dvorani mestne filharmonije se je ob tej priliki vršilo svečano letno zborovanje, na katerem je govoril Loebe za Nemce in poslanec Dia-mand za Poljake. Govor Loebeja je vzbudil v poljski javnosti veliko presenečenje in radost, ker se je do sedaj mislilo, da stoje tudi nemški socijalni demokrati glede vprašanja poljskega koridora na stališču nemških revizijonističnih strank. Uradna poročila so prinesla o tem govoru le kratek izvleček, iz katerega si ni bilo mogoče jasno tolmačiti, kaj je Loebe izjavil o poljskem primorju. Ker je pa baš ta del govora velike politične važnosti, ga je dopisni urad «Ceps» objavil v celoti. Loebe je dejal: «Ni spora, ki bi ga ne bilo mogoče drugače rešiti nego z ubijanjem v masah. Malo je onih, ki bi bili popolnoma zadovoljni z obstoječimi dogovori o miru. Zgodovina nas uči, da državne meje niso večne. Pri njihovih izpremembah prideti v poštev dve predpostavki; vzajemni sporazum med obema strankama (državama), ki so pri tem prizadete, kakor tudi rešitev spornega vprašanja mirnim potom. Ali o teh predpostavkah ne moremo govoriti, kadar se tičejo poljsko-nemške meje. Istot&ko se ne more govoriti o njeni izpre-membi. V takozvanem poljskem koridorju je naseljeno po večini poljsko prebivalstvo. Okolšfiine so pač nanesle tako, da tvori koridor nekak poljski most, ob katerega straneh prebivajo Nemci. Napravimo preko tega mosta prehod v sodobnem duhu. Nekdaj je bilo treba plačati prehod preko mostov in uhod v obzidana mesta Danes bi bilo to nesmisel, ker imamo svobodo pihanja. Izrabimo to svobodo gibanja i na mostu, o katerem sem govoril!» Dalje je Loebe v svojem govoru izjavil, da morata obe državi stremeti za tem, da pride med njima do gospodarskega sporazuma. V istem smislu se je izrazil tudi poslanec Diamand, ki je podal na seji kratko poročilo o poteku pogajanj za poljsko-nemško trgovinsko pogodbo. Loebe in Diamand sta izjavila novinarjem, da so najhujši nasprotniki sporazuma nemški poljedelci in velika industrija. To je tudi povsem umljivo, ker te dve skupini imata naivečio korist od carinske vojne s Poljsko, ker jima je mogoče izrabiti abnormalno stanje v svoj prid. Diamand je poudaril, da se nemška industrija boji predvsem konkurence poljske premogovne in železne industrije. Poljska bi lahko izvažala mnogo mesa in mleka Dalje je Diamand izjavil, da bo današnje spore rešil do gotove mere vstop Poljske v trust železa. «Revnl ljudje kuhajo z vodo* — pravi nemški pregovor. Kdo je večji revež od nas? Navadne frujfpe so za nas predrage, zato pa se bomo še tekom teh dni naročili na knjige «Goriške Matice«. Pet lir namreč le premoremo tekom leta. Loterijske Številke izžrebane dne 29. jacaarj« 1927. BARI 25 24 29 21 49 FIRENZE 20 85 84 27 74 MILANO 68 82 74 50 65 NAPOLI 54 2 88 83 50 PALERMO 11 50 20 76 22 ROMA 52 53 23 40 15 TORINO 43 59 87 58 30 VENEZIA 18 5 89 59 34 DAROVI Med darove v «Edinosti« št. 20 od 23 januarja t. 1. se je vrinila neljuba uomota. Pooravl i amo v toli- ko, da je gospod Milko Rebek daroval Lit 15.— in ne 10 kot je bilo pomotoma objavljeno. V počastitev spomina blagopo-kojnega Dr. Otokarja Rybafa darujejo uradniki J. M. iz St. Petra na Krasu Lit 100.—; dva gospoda dodala Lit 20.—: vkupno Lit 120.— za «Šolsko društvo«. Gospod Pertot Andrej daruje v počastitev spomina blagopok. Dr. Otokarja Rybafa Lit 5.— za »Šolsko društvo». Gospod N. N. daruje Lit 20.— «Šolskemu društvu«^ Mesto cvetja na grob blagopokojnomu Dr ju. Otokarju Rybafu daruje g. N. N. iz Seiane Lit 20.— za «Šolsko društvo«. V počastitev spomina pok. Dr. Rybafa daruje prof. N. šolskemu društvu L 10—. Denar hrani upravništvo. Srčna hvala vsem cenjenim darovalcem! JAKOB BEVC In s. Zlato kopale v vsaki množini Tišjih cenah. Kmm plačuje višje kot vsi drogi. raznovrstnih ur in ztatefltae. 156 SEZNAM CEN: Madapolam . visok 75 po L 2.20 m> Platno Madouta Vkctk . « 80 « 3 — « Madapolam fin • a 80 « 3.20 cc Madapolam superior k « 80 « 3.40 « Madapolam extra • « 80 3.70 a P*! le d'uoTo 80 « 4.50 -l2(/s In od 14>/>-16 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, Maribor, Sarajevo, Split. Split. I iimJ ! ».