fusunim plačana » gotovini.
Leto LXil
V Ljubljani, v četrtek 4. oktobra 1934
Stev. \L<L) ti
Ceua 1.30 L)iij
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska Izdaja celoletno 96 Din, za Inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi «1.6/111
SLOVENEC
ček. račun: Ljubljana it 10.650 ia 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb Stv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2993
Telefoni arednlitva: dnevna služba 2090 — nočna 2996, 2994 in 2050
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika
Kaj manjka v Ženevi zbranim narodom
Sodobnemu svetu je nujno potrebna Resnica, zakaj samo ona more tvoriti trpež-no in zanesljivo osnovo za mednarodne od-nošaje. Ni je trdnejše zveze tako med narodi kakor med posameznimi osebnostmi, kakor so tiste skupne resnice, ki so izven vsake diskusije. Izkustvo je pokazalo, da je skupnost materijelnih interesov vse pre-krhka osnova za mednarodne odnošaje; po: samezni narodni interesi si pač med seboj zelo nasprotujejo in vodijo vse prej do vojn kot pa do končno veljavne utrditve miru.
Ne gre omalovaževati ženevskega Društva narodov, zakaj v njem je plemenito stremljenje po obnovi Evrope. Toda drznem se mirno povedati, da manjka v Ženevi zbranim narodom mimo gospodarskih interesov nekakšnega duhovnega pribežališča. Manjka skupnih nazorov o pravi naravi človeka, o njegovem namenu, o njegovem poslednjem smotru — in to so stvari, ki morajo biti merodajne za osebno, družinsko in družabno delovanje v zaključenem območju naroda, kakor tudi v širšem območju mednarodnih odnošajev. Priložnostno mi je tolmačil neki diplomat, član enega izmed ženevskih odposlanstev, da je dejstvo, da so se v Ženevi mogli ljudje videti, stiskati si roke, razgovarjati se med seboj, gledati si v oči, obedovati pri skupni mizi in razpravljati med seboj v isti dvorani — da je ta minimum humanosti doslej zadostoval za preprečenje ali vsaj za zavlačevanje sporov. Tedaj sem si mislil, ako bi bilo mogoče prispevati Društvu narodov odnosno njegovim članom maksimum humanosti na tak način, ua bi sprejeli nekatere skupne resnice in p r i p o z n a 1 i skupno nravstve-n o s t, s pomočjo katere bi pravičnost in ljubezen obvladovali vse razpravljanje ter ga poživljali — tedaj bi bilo kmalu razmo-tano izredno zamotano tkivo mednarodnih odnošajev in ustvariti bi se mogli temelji trajnega in splošnega miru. Ta maksimum humanosti nudi svetu katoliška Cerkev po svoji dogmi in morali, ki ju ščiti nezmotljiva avktori-teta, avktoriteta božja ter osebnosti Kristusovega namestnika.
Svet trpi na tem, da nima več nobene resnice, ki bi jo vsi priznavali in ki bi bila izven vsake diskusije. Enovitost duhov jc povsod razbita; anarhija naukov vlada in splošen skepticizem se je očividno polastil duhov. Po drugi strani pa je tragedija ma-terializma in njegovo nesposobnosti povzročila, da se je pojavila v odličnjakih med misleci, zlasti pa med intelektualno mladino vseh dežel neukrotljiva potreba po veri, nekakšno religiozno domotožje. Tej potrebi in temu hrepenenju gre hvala., da se mnogi spet zaupno obračajo h katoliški Cerkvi ter izražajo svojo pripravljenost, sprejeti njen evangelij. Cerkveni nauki, ki jih vsebujeta sv. pismo in izročilo, bogatijo osnovne pojme naravnega razuma, o Bogu. o duši, o svobodi, o človeškem bratstvu, ter jih šele točno določajo. Ker pa imajo objektivno vrednost in splošen pomen, ker so božje resnice, potrebujejo, da jih je moči kot take oznanjati in spoznavati, dveh stvari: splošne božje avktoritete, ki nosi zanje nasproti človeštvu odgovornost — v tem je poslanstvo najvišje in nezmotljive avktoritete Cerkve — v drugo pa: v slehernem človeškem bitju luči božje milosti, moči vere, ki usposablja človeka, da te resnice brez obotavljanja sprejme. V nauku Cerkve imajo posamezne osebnosti, družine in narodi jasno usmeritev za svoje ponašanje. Ker mora biti to zadržanje odsev nadnaravnega značaja resnice in jo morajo potemtakem nositi nadnaravni vzroki, ki segajo preko naravnih sredstev našega udejstvovanja, posreduje Cerkev v imenu Jezusa Kristusa milosti, ki so mu potrebne za prevzem in Izvršitev svoje naloge.
Kar se tiče osebnosti, je treba ugotoviti, da dviga Cerkev dostojanstvo človeške osebnosti v svetlobo; človeške osebnosti, ki je ustvarjena po božji podobi, odrešena s krvjo Jezusa ^Kristusa in poklicana, da z N.iim večno živi v občestvu svetnikov, t. j. vseh tistih, ki so svojo voljo oblikovali po Njegovi volji s tem, da so spolnjevali evangeljske čednosti ter s skrbno natančnostjo izvrševali svoje stanovske dolžnosti. Po nauku Cerkve pa posamezniki kljub transcendenci človeške osebe, katere duhovni interesi prednjačijo vsem drugim svetnim interesom in katere upravičena zahteva po človeškem in krščanskem življenju je tehtnejša od vseh drugih zahtev, niso ustvarjeni za izoliranost. Oni tvorijo dele družine, kateri zagotavlja zakrament svetega zakona neločljivost in plodovitost. V tem, ko Cerkev ščiti družino pred neupravičenimi zahtevami lakomnosti in poželenja po uživanju, jamči za potomstvo in ga zagotavlja po milosti zakramenta družinske vzgoje. Tako hkratu služi tudi človeški družbi; zakaj ne posameznik, marveč družina je osnova družbe, celica njenega zarodka, ali še bolje, njeno materinsko telo. Izkušnja poslednjih let, ko se je oezda ,ie bolj sirila ločitev zakonov in je čezdalje bolj padalo število rojstev, nam dokazuje,
Nadaljevanje uvodnika na 2. strani spodaj!
Titulescu contra Tatarescu
V Romuniji - kriza ljubosumnosti
Titulescu je odločno nastopil proti zunanjepolitičnim pustolovščinam" min. predsednika Tataresca - Neizpolnjeni pogoji
Pariz ali Berlin ?
Bukarešt, 3. oktobra, b. Snoči ob 11 je nova vlada Tataresca v Sinaji prisegla. Zaenkrat se ni izvršilo imenovanje ministra za propagando Iman-dija in sicer iz proračunskih in organizatornih razlogov. Vendar pa se je Imandiju posrečilo, da je dobil v novi vladi listnico brez portfelja. Vodstvo zunanjega ministrstva je prevzel sani Tatarescu, medtem ko je notranje ministrstvo prevzel In-culez. Položaj zunanjega ministra Titulesca je še vedno nejasen. Njegovi prijatelji še vedno trdijo, da je odklonil vstop v vlado Tataresca. Trdi se pa, da je obljubil kralju Karlu, da pride prihodnji teden v Bukarešt. Titulescu, ki ni demisijoniral J samo kot zunanji minister, temveč tudi kot delegat j Romunije pri Zvezi narodov, je istotako odklonil .
poslaniško mesto v Londonu. Nljegovi prSjateljii pravijo, da noče imeti ničesar skupnega s sedanjo vlado in da z njim simpatizirajo tudi stara liberalci. Ni še znano, če bo prišlo do razkola v liberalni stranki že sedaj, jasno pa je, da Tatarescu ne more nič več računati s celotno liberalno stranko, temveč se bo moral nasloniti na druge strauke in skupine v zbornici.
Bukarešt, 3. oktobra, c. V vladnem organu jo izšel članek Tataresca, v katerem pravi, da bo prišlo zaradi zbližanja z Nemčijo in Poljsko z ene strani in zaradi zbližanja med Jugoslavijo in Bolgarijo z druge strani do resnejših sprememb v Evropi.
„Echo de Pariš" o romunskih sptelkah
Najzanimivejšo razlago o krizi romunske vlade je napisal zunanjepolitični urednik pariškega »Echo de Pariš« g. Pertinax, ua katero v naslednjih brzojavnih vesteh izrecno opozarjamo čital-ee »Slovenca«.
Pariz, 3. okt. TG. Tukajšnji »Echo de Pariš«, katerega stiki s francoskim generalnim štabom so dobro znani, je priobčil uvodnik o krizi romunske vlade, v katerem med drugim pravi tudi sledeče:
»Prav za prav je odstopil zunanji minister Titulescu in njegov odstop je strmo^ glavil vso ostalo slabotno vlado. Ministrski predsednik Tatarescu je že mislil, da se bo mogel znebiti svojega po vsem svetu popularnega tovariša, a je v zadnjem trenutku spoznal, da ne bo šlo in ga sedaj z vsemi silami nagovarja, naj ostane na svojem mestu. Človek se mora vprašati, odkod neprestane intrige proti temu sijajnemu ministru Romunije, ki svojo domovino zastopa, kot je nobeden drugi ni. Zakaj mu doma odrekajo hvaležnost, ki mu jo brez pridržka priznava ves svet?
Odgovor na to vprašanje je treba iskati v ljubosumnosti, ki je zlasti v Romuniji meti politiki izredno velika, kakor tudi v neprestanih intrigah, ki se zadnje čase ponavljajo iz Varšave, Berlina in Rima, in ki hi rade izpremenile črto romunske zunanje politike, ter med ljubosumnimi in častihlepnimi romunskimi državniki iščejo in na žalost pogostokrat tudi najdejo pomočnike. Titulesscu je vedno smatral, da je kot zunanji minister postavljen iznad mešanja notranjih političnih strank, torej nadstran-karski, ki jnora čuvati koristi domovine brez ozira na to, kdo jo doma vlada. Leta 1932 se je Titulescu kregal z Vajda Voje-vodom, ki se je naenkrat začel mešati v zunanjepolitična vprašanja (Besarabija; Rusija), sedaj se je moral zopet upreti predsedniku Tatarescu, ki je podpovprečen šef vlade in kateremu je Titulescu obljubil služiti po umoru predsednika Duce le pod izrecnim pogojeni, da se Tatarescu ne bo vmešaval v zunanjo politiko, kjer hoče Titulescu ohraniti popolno avtonomijo.
Toda nekaj mesecev sem si je Tatarescu vtepel v glavo, da hoče voditi tudi romunsko zunanjo politiko. V začetku julija je naenkrat prišel v uradnem obisku v Pariz in pripeljal s seboj celo trumo časnikarjev, ki so opevali njegove uspehe. Takrat mu je Titulescu še odpustil. Tudi na Tatarescov obisk v Belgradu je Titulescu pristal, če ga spremlja tudi on. Toda Tatarescu se je naenkrat odpeljal sam v jugoslovansko prestolnico, kar je imelo za posledico, da je Titulescu poslal predsedniku vlade oster protest proti takemu vmešavanju. Tatarescu je obljubil, da nc bo ponovil več takih poskusov, a Titulescu je le izvedel, da se predsednik vlade zopet pripravlja na nova potovanja po inozemstvu, tako na uraden obisk v Pragi in v Ankari. Titulescu je bilo to dovolj in je brzojavno sporočil v Bukarešto, da pod takimi pogoji noče več voditi zunanje politike.
Sedaj je sicer obljubil, da bo sodeloval v novi vladi, toda le, če dobi trajna jamstva,
da bo v zunanji politiki sam odločeval o usodi Romunije.«
Pertinax pristavlja, da bo kralj Karol brez dvoma odločil v prilog Titulesca, ki ga hvali ves svet, in da bo prav lahko zamenjal Tataresca, ki ga odklanja doma polovica ljudi njegove lastne stranke.
Razočarani Berlin
Berlin, 3. oktobra, b. Hitra rešitev romunske vladne krize je izzvala v tukajšnjih političnih krogih iznenadenje. Nemški tisk je pričakoval popolno spremembo romunske zunanje politike in so
Titulescu
nekateri listi že nazivali generala Averesca za romunskega Hindenburga, ki bo v bodoče vzel vajeti Romunije v svoje roke. Uradna nemška »Nach-richten Biro« opozarja resignirano, da ni bilo onih velikih sprememb, ki so se pričakovale, posebno pa je treba obžalovati, da ni ustanovljeno propagandno ministrstvo kakor tudi, da v vlado niso vstopali mladi liberalci.	,
Zopet skupna fronta proti Rusiji
Pariz, 3. oktobra, b. Romunska zunanja politika je danes glavni predmet vseh diploma ličnih razgovorov v Parizu. V političnih krogih so prepričana, da je Titulescu prišel v spor s Tatarescom, iti je v Ženevi odklonil poljski predlog o narodnih manjšinah. Francija je dobila informacije, po katerih obstoja sporazum med romunskim ministrskim predsednikom Tatarescom in poljskim zunanjim ministrom Beckom glede tega vprašanja, da pa o te.m Titulescu ni imel niti pojma. Znano je, da je romunski poslanik v Varšavi po posebnih navodilih Tataresca imel daljši razgovor s poljskim zunanjim ministrom, ne da bi bil o tam informiran Titulescu. Ob času zasedanja Zveze narodov je izjavil neki član poljske delegacije pred časnikarji, da vrši Titulescu Franciji uslužno politiko ter s tem škoduje notranji konsolidaciji in okrepitvi svoje države. Do pravega zbližanja med Romunijo in Poljsko ter do skupne fronte proti vedno nevarnejši sovjetski Rusiji bo prišlo šele tedaj, ko romunska zunanja politika ne bo nič več v rokah Titulesca. Isti član poljske delegacije je povdaril pred časnikarji, da se v tej smeri lahko pričakujejo spremembe v Romuniji in sioer v najkrajšem času.
Stari liberalci trdijo, da se ho Tatarescu združil z Železno gardo in da jo bila njegova borba
proti tej orgtnizaciji po atentatu na Duco previdna. Tatarescu jc sicer zelo previden pri svoji akciji, kljub temu pa mu stari lihnralci ničesar več nočejo verjeti. Odkrito trdijo, da je Tatarescu pod vplivom Nemčije in da vedno bolj obrača hrbet Franciji. Kot dokaz za to trditev navajajo, da je istočasno, ko je poljski zunanji minister Beck v Varšavi tako odločno nastopil proti Franciji in ko jc bilo že jasno, da Poljska ne bo odobrila vzhodnega pakta, ker se je popolnoma preorientirala v svoji zunanji politiki, ki jo je prilagodila Nemčiji, prišel v Bukarešto oddelek poljskih tankov, ki je na vojaškem vežhališču pred člani vlade in diplomatskim zborom defiliral. Pri tej priliki sta bila posebno živahna nemški poslanik in nemški vojaški ataše, kar ni ostalo ncopaženo od diplomatov, ki so bili navzoči. Govori se celo. da je pri tej priliki v Ženevi v privatnih razgovorih ined Edenom in francoskim delegatom Mtissigliein Eden pripomnil:
»Zdi se mi, da je Poljska danes bliže tretjemu rajhu kakor pa tretji republiki,«
nakar mu je Massigl-i v navzočnosti Titulesca in dr. Beneša odvrnil:
»Motite se, po mojem prepričanju je Poljska najbližja četrti razdelitvi.«
Blok diktatur: Nemčije - Madjarske - Poljske
Von Papenovi skoki . •.
Iz Pešte na Dunaj - v Berlin - v Varšavo - v Pešto - na Dunaj
Budimpešta, 3. okt. b. Nemški poslanik na Dunaju von Papen, ki se je že predvčerajšnjim vrnil z lova v Budimpešto, je imel včeraj dopoldne daljšo konferenco z madjarskim ministrskim predsednikom Gombosem. Popoldne je nameraval, da odpotuje s posebnim nemškim letalom na Dunaj. Nenadoma pa je prišla na letališče v Matyas Foldu
potuje s posebnim nemškim letalom na Dunaj. Ne-prišla na letališče v Matyas Foldu vest, da von Papen ne bo odpotoval na Dunaj. Zvečer se je von Papen ponovno sestal z ministrskim predsednikom Gombosem ter ostal z njim v razgovoru celi dve uri. Iz Papenove okolice in od njegovega spremstva ni bilo mogoče nič zvedeti o njegovih najnovejših namerah. V madjarskih političnih krogih pa se govori, da bo von Papen naj-preje odpotoval za eden ali dva dni na Dunaj z letalom, nato pa odtam v Berlin, da poroča Hitlerju
Sporazum z Italijo
Barthou je odložil potovanje v Rim do 20. X.
Pariz, 3 .oktobra, a. »News Chroniclc« poroča, I	domačih in tujih vrednostnih papirjev. Nekateri so
da je francoski zunanji minister zaradi važnih po-	izgubili do '20 odstotkov svoje vrednosti. Tukajšnji
gajanj z italijansko vlado o bližnjem sporazumu I	listi povdarjajo, da za ta polom ni nobenih do-
glede sodelovanja med srednjo Evropo, Balkanom	niaftih gospodarskih razlogov, ampak da gre za
in Italijo, ki l>o uresničen žc v najbližjih dneh, od-godil svoje potovanje v Rim od 10. na. 20. oktober.
Pariz, 3. oktobra, a. Na današnji borzni seji jc prišlo do nenadnega poloma v velikem številu
čisto določeno demoralizacijo francoskega Irga iz nekega inozemskega središča, ki se nahaja v Amsterdamu in ki ga gonijo določene protifrancoske politične sile.
o svojih razgovorih v Budimpešti. Iz Berlina poleti von Papen s svojim letalom v Varšavo, kamor pride še pred Gombosevim obiskom, da obišče maršala Pilsudskega in poljskega zunanjega ministra Becka. Iz Varšave se von Papen vrne zopet na Dunaj, odkoder bo napravil kratek skok v Budim pešto. Namen von Papenovcga obiska v Budimpešti je zbližanje Madjarske in Poljske.
Sedaj šele postaja jasno, kakšna je von Pape nova misija, ki tedaj, ko ga je Hitler imenoval za posebnega poslanika na Dunaju, še ni bila jasna. V dekretu Hitlerja se je tedaj izrecno naglašalo, da je von Papen neposredno podrejen Hitlerju, ne pa zunanjemu ministru. Iz vsega tega se vidi, da je Nemčija pristopila k ustvarjanju velikega kontinentalnega bloka držav, z avtoritativnim režimom, kakor je to že svoječasno napovedal pariški dopisnik »United Pressa« v svoji informaciji o razdelitvi F.vrope na zapadno in vzhodno interesno slero, od nosno zapadni in vzhodni blok evropskih držav. V takšnih razmerah je razumljiva tudi kriza roniun ske vlade, ki jo je povzročila demisija zunanjega ministra Titulesca. Razumljiv jc tudi napad poljskega poslanika v Bukarešti na Titulesca ob času zasedanja Zveze narodov v Ženevi, kar predstavlja edinstven primer v diplomatski zgodovini. Doslej se namreč še ni primeril slučaj, da bi akreditiram poslanik kake države napadel zunanjega ministra one države, pri kateri je imenovan, in da bi osta.' še naprej na svojem mestu.
Illllimiiliiwii"i""".....
Vsak dan Ti pomaga
X0fMlxobtv kmeti

ip
SARGDV
rniiiitiiiiiiiiiiiiiTiiiiTiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiih ii iin
Luč krščanstva proti temi novega
poganstva Pogumne besede kardinala Faulhaberja
Dr. Fr. D hevcc
Med slovosnostjo, ki so jo priredili te iljii v Altotlingu v čast novemu svetniku Konradu Parz-hainskeiiiu, je uionakovski nadškof kardinal Faul-haber imel nagovor, ki ie spričo sedanjega notranjega položaja v Nemčiji velike važnosti. Pogumni kardinal je govoril o predmetu: Staro krščanstvo iu novo poganstvo. V svoji pridigi je govornik vnovič orisal temeljne resnice katoliškega nauka in iili postavil nasproti pogubnim zmotam, ki jili v zadnjem času širijo Hitlerjevi učenci na vseučiliščih, v tisku in raznih znanstvenih krožkih.
Govornik je omenil, da je nedavno sv. oče proglasil Nemca brata Konrada Parzhamskega za svetnika in s tem vidno počastil nemški narod. Danes si je treba zastaviti vprašanje, ali bo krščanstvo še vedno stezalo svoje veje na nemška tla in ali bo na teh tleb .še vedno obrodilo sadove? Nemška vlada je večkrat izjavila: Mi stojimo na tleh pozitivnega krščanstva. Nemška vlada je torej zavrnila novo poganstvo m v slovesni pogodbi — konkor-latu — zagotovila svobodo katoliški verii. Toda neka skupina starih in novih svobodoiniselcev, ki s ponosom izjavljajo, da so pogani, so pod pretvezo plemenskega kulta zatajili Boga krščanstva. Proglasili so anatema predvsem proti katoliški veri, češ, da je v nasprotju z germanskim značajem.
Krščanstvo je luč, poganstvo tema
Krščanstvo je luč, poganstvo je tema. Mi verujemo v vsemogočnega Boga, stvarnika nebes in zemlje, v nadaemeljskega Boga, osebnega, stvarnika! ki je z neskončno modrostjo dal življenje vidnemu svetu in ustvaril človeka po svoji podobi. Poganstvo uči, da ni človek božja stvar, da si je človek Boga izmislil, da se je red v vesolj-stvii ustvaril z zakoni brez zakonodavca alii sam po sebi, slučajno. Mi kristjani verujemo v božje razodetje. Vera v razodetje je podlaga krščanske vere. Pogani verujejo samo to, kar so sami spoznali s svojimi čuti in ugotovili s svojim razumom. Treba ji- bilo, da pride to razodetje po posredovanju kakega naroda. Narodi na zemlji' zginejo, vsaj meje izpreminjajo od stoletja do stoletja. Krščanstvo. vera stoletij se ne more ozirati na individualnost enega samega naroda, ne more se prilagodili značaju enega samega naroda. Krščanstvo mora pripadati vsem narodom, vsem časom, kakor solnce pod nebom. Božje razodetje ja treba sprejeti s prepričanjem in sinovsko ljubeznijo. Bog je naš Go-ripod. Nasprotno, pravil pogan: .laz sem gospodar samega sebe, izpolnjeval bom lastne zapovedi. Toda lam, kjer sc postave lahko postavljajo po lastnem kriteriju in izvajajo iz lastno krvi. sc lahko tudi irpremcnijo in sploh opustijo vsak hip. Na ta način hi se temelji vsakega reda. vsake moralne civili-tacije vsak hip lahko zrušili.
Narodi - kakor kapljice na rešeht
Mi kristjani verujemo v božjo previdnost Narodi so pred Bogom kakor kapljice na rešetu. Poganstvo govori o usodi in kaj rado rabi rečenice, kakor: Tvoja usoda se mora izpolniti, kljubovati moraš usodi tudi pod pogojem, da pogineš. -Človek si sani ustvari usodo . to je samo slepa fraza! Tudi glede tega pojmovanja, to je glede previdnosti in usode, si stojita poganstvo in krščanstvo nasproti kakor luč in tema.
Poganstvo vedno odkriva svojo notranjo naravo: ponos. Poganstvo je ošahuost, megalomanija, oboževanje samega sche. Krščanstvo je v svojem bistvu ponižnost. Krščanstvo priznava neskončno razdaljo med stvarnikom in stvarjo. Krščanstvo veruje v razodetje čeprav naravni razum ne vidi vs
Dša	...
Kdor se povišuje, bo ponižan, kdor se ponižuje, bo povišan. Ilrat Konrad je 40 let ponižno slregel ubogim iu daues ga slavi ves katoliški svet.
Strašna kletev nad Nemčijo
Pogani se kaj radi spotikajo nad temi kamni: nad grehom, odrešitvijo in križem. Dejstva greha ni mogoče zanikati. Kardinal Faulhaber meni, da se večina samoumorov izvrši ne iz gospodarske
Iz boja zoper jeiiko
hode. ampak iz moralno revščine. Že sami čutimo prekletstvo greha, /gubo dušnega miru, konec družinske sreče, gnus pred življenjem samim. Tisočletja pred Kristusom pričajo, da so človek ni nio-gei sani odrešiti. Potrebna je rešilna roka, ki se steza od zgoraj nasproti tistemu, ki je padel v prepad. Nekdo je v Nemčiji izpregovoril strašno kletev: -Ne bomo prej mirovali, preden se Nemčija ne reši Kristusovega križa. Za mnoge je smrt na križu sramota, znamenje neuspeha. V božjih očeh je bila smrt na Golgoti največji uspeli vesoljne zgodovine. Prav po križu je Kristus poslal kralj in ko se bo vrnil v obleki sodnika, se bo na nebu prikazal križ. V križu moremo videti tudi kraljevski: blesk in zmago; saj reke blagoslova, ki iz njega izvirajo. Stari pogani so postavljali oltarje neznanim bogovom, ko niso poznali Kristusa; današnje pogane zadene \ ečja krivda, ker so mnogi izmed njih že poklekali pre Kristusom.
Potrebno je enotno duhovno vodstvo
Novi pogani se boje besed Cerkev, zakrament, milost in svečeništvo. Ce je za vzdrževanje reda v državi potrebna avtoriteta in energično vodstvo, toliko bolj je potrebna avtoritativna pastirska služba, da se vesoljna Cerkev ohrani v pravi veri in pravi discipilini. Katoliška cerkev mora hraniti in oznanjati zdravi , nauk krščanstva. Versko življenje ni mogoče brez trdnega vodstva. Cerkev je varuhinja pravega krščanstva iu hraniteljica krščanske civi- | lizacije. To zgodovinsko dejstvo je dokazano ]>o vseh stoletjih krščanske dobe. Danes psujejo Cerkev. qeš, da hoče samo oblast nad svetom. Branite Cerkev z besedami, ki so bile izrečene že pred 190(1 leti in ki so še vedno resnične: C'v j%,to delo od ljudi, se bo razdrlo; če j>a je od Bofja, ga ne boste razdrli.
Duhovnikova vloga
Milost sama nas krepi in bodri za nova dela. Ne razburjajte se, ko slišite besedo duhovnik. Duhovnik jc posredovalec božje milosti, dolivec sveto-tajstev. Kakor dela Bog v kraljestvu narave s pomočjo zakonov narave, ko vodi zvezde po njihovih polili in oblači lilije na polju, tako je tudi v nadnaravnem kraljestvu v svojih angelih, svojih svetnikih in svojih služabnikih na zemlji postavil posredovalce. ki očiščujejo duše in jim dajejo kruh življenja. Kakor na področju narave starši prenašajo naravno življenje, tako duhovniki prenašajo življenje milosti v nadnaravnem področju. Novi pogani na eni strani nočejo slišati n duhovnikih, na drugi strani delajo duhovnike krive za vse, kar gre slabo.
Kadar peša vera v Boga, se zruši tudi vera v človeka, v besedo, v prisego in v zvestobo ljudi. Nesreča je to za narodno družbo. V neki drami vpraša junakinja človeka, ki zahteva od nje ljubezen: Kako naj bi zaupala tvoji ljubezni, ako ne bi ohranil vere v svojega Boga?
Moča doba zahteva cele katoličane
Govornik je nalo poudarjal pomen molitve. Kdor preveč bere liste in preveč posluša radio' v današnjih nemirnih dneh, ne da bi v molitvi premišljeval o božjih stvareh, tn je v nevarnosti, da postane lahkomiselen in površen. V življenju ne more odločati vsaka vest, temveč vest, ki je bila krščansko vzgojena. Če sc novo poganstvo ha ha, češ, da šele ono ustvarja prave junake, se moti. saj jc. i mnogo
Najhujše v boju zoper tuberkulozo je dejstvo. dn nimamo dobro kje izolirati (osamiti) naših bolnih, zlasti kužno bolnih.
Računajmo samo 2500 smrtnih primerov za jetiko n« leto v naši banovini; k temu številu pride vsaj 2000 ncozdravnih hiralcev-jctičnikov (samo bivših članov OUZD jc med slednjimi okrog =>00!).	,
K temu prištejino najmanj 10.000 večidel kužno-bolnih, ki potrebujejo strožjega življenja: kje, kako nuj izoliramo, zdravimo vse te bolnike? Imamo dvoje večjih klimatskih zdravilišč: njih obstoj jc vezan na rel. visoko oskrbnino. zato malokdo i/, srednjega stanu ali pro-letarintu more z lastnimi sredstvi vanje. Večina bolnih v njih zato ti i iz dravske banovine. Ali je pričakovati kdaj v daljni bodočnosti /.nižanja oskrbnine na višino kakor v bolnišnicah (ki je pri nas mnogi ne zmorejo!)? Ni pričakovati. Oskrba v klimatskih zdraviliščih bo vedno dražja ko v bolnišnicah. Ona so specialni zavodi v zračni samoti, njih režija zahteva več in večje postavke ko bolnišnica v mestu ali kraj njega.
Specialnih Inišnic pri nas, žal. še. nimamo. Odsek s 40 posteljami (|io/.imi manj) v Ljubljani, nekaj ducatov postelj v mariborski in drugih podeželskih bolnišnicah, to je vse. Kam, kje naj torej izoliramo ku/no-bolne in ogrožene. Pomnimo tudi, da izolacija joti enih
ko mnogi iimirujo takorekoč nn cesti, ko nn smrt tiolni brezdomci niti zu svoje zadnje dni nimajo mirnega kota, tu, dragi, neha vsak ozir na razmere, čas, prestiž, osebnost itd., tu treba res /. najboljšo vnemo, ki jo /.more današnji človek, iskati nagle rešitve in odpomoči.
Pozdraviti in podpreti moramo vsako akcijo tc vrste, ki nam daje nado nn vsaj delno odpomoč.
Čuli smo nedavno, kako je bogataš na Poljskem zapustil ogromno premoženje za pobijanje jetike. Mi nimamo takih mecenov. Vendar, aii se ne bi našle ludi med nami požrtvovalne duše, ki .hi v svojih oporokah sliki svojega življenja dale trajen zlat okvir /. volilom v prid revnim tuberkuloznim? Gotovo bi se prej »Ii slej takšni dobrotniki našli; uverjen sem, (la bi marsikdo, ki bi na lastne oči gledal vso bedo, ki jo vstvnrja' med nami jetika, vse žalostne razmere, v katerih se vrši skromna borba zoper lijo, do bi tudi v današnjih časih odprl srce in usmiljeno jm> svojih močeh pomagat
Več srca in človečnosti, več iniciativnosti in poguma, pa bo šlo!
II koncu šc to-le: Naj bi nekdo ua vplivnem mestu storil šc tako pomembne stvari on raznih poljih, to, kar bo storil v prid mnogim, ki so bolni, po smrti ogroženi, ho imelo več prave trajne vrednosti, ko vse drugo. To bo namreč šlo z njim skozi vrata groba. Pokojni
traja dolge mesece. Vsakn postoUn bo torej ne-	j prelut Kalan je dejal malo pred smrtjo: Rdtno
primerno dalje časa zasedena bolniku ko	\ bolnika se še splača obiskati. — Da, delo /.a
— poprečno — pri drugih bole,.	S bolne jc vzvišeno: skušnjmo to dokazati v de-
Ko je og-oženo toliko življenj med nami,	* janju — v bližnjih dneh!
Kriza v Grčiji
Atene, 3. okt. 1». Če se vladne stranke in opozicija še danes ne sporazumejo zastran izvolitve Zaiinisa za predsednika republike, bo vlada razpustila poslansko zbornico ali pa začasno ukinila ustavna sredstva vladanja in izvajala svojo zakonodajno oblast /. zakonskimi odloki. Danes pričakujejo Vcnizelovega odgovora na vladne predloge.
Lerroux sestavlja špansko vlado
Madrid, 3. okt. b. Razgovori, ki jih je imel predsednik republike Zaniora- s politiki, niso do-vedli do uspeha. Sanliago Alba je predlagal, da se sestavi nov kabinet z radikalno stranko na najširši bazi. Na to pa ni pristal socialistični voditelj Ba-steiro, ki je oster nasprotnik sodelovanja z monnr-histično vlado. Vodja radikalov Lerroux, ki ga smatrajo za bodočega ministrskega predsednika, se ne strinja s predlogom, da se razpusti skupščina in razpišejo nove volitve. Nasprotno pa misli bivši ministrski predsednik Martinez Barios, ki je mnenja, da lahko samo splošne volitve rešijo državo iz neznanskega kaosa. Predsednik republike Al-oala Zaniora je po daljših razgovorih poveril mandat za sestavo vlade Lerrouxu, katerega je prosil, da v novi parlament pritegne radikale in kmetovalce. Alcala Zainora je sklenil, da energično napravi konec marksistični organizaciji, da tako reši državo težkoč. Lerrous je izjavil, da upa, da se mu bo v najkrajšem času posrečilo sestaviti novo vlado, ki bo lahko pričela z delom že v četrtek.
Madrid. 3 .oktobra, c. Vodja španskih katoličanov Gil Robles je -zagotovil mandatorju Lerrou-xu, da ga bo podpiral.
saj jc nemški narod že v zadnji vojni dal iz sebe i ni ii ogo junakov. Junak je tudi tisti, ki z očmi, upr-uje v razodetje čeprav naravni razum ne vidi , Umj ^ razpoUl prenaša trpljenje in bolezen, sega tako jasno, kakor je voda cista. Judi glede : Kardinal jc zaključil z obljubo, da hočemo šabnosli poganstva se bo izpolnila božja beseda: | ogla(. vj ^ ce]i ]iatoličani in da nočemo biti
se bo oženil?
kristjani z razumom in pogani v srcu. Danes morajo biti mladi katoliki pripravljeni, da nasproti grozečim poganskim krivini naukom postavijo odločno izpoved svojega katolicizma. Poganstvo bi bilo smrt civilizacije, krščanstvo je napredek, vstajenje in življenje.
Dunajska vremenska napoved: Sc bolj se bo »oblačilo. Tu in tam dež.
Kaj manjka v Ženevi zbranim narodom
Konec uvodnika!
da pomeni rušenje družine največjo nevarnost. za blagor, če že ne za obstoj narodov. Družine morajo spolnjevati napram svojim otrokom resne dolžnosti, pomagati jim morajo, da postanejo ljudje, ki živijo kot pravi kristjani. To dolžnosti same na sebi so že socialne dolžnosti, dolžnosti napram splošnemu narodnemu blagru. O dolžnostih, ki jih ima družba do družin, zlasti do družin z mnogimi otroki, ne bomo tu razpravljali: te dolžnosti so preveč jasne, da bi v tej zvezi bile potrebne posebnega razpravljanja.
Kot oskrbnica in varuhinja družine .ie katoliška Cerkev obenem tudi oskrbnica in varuhinja narodov. Priznava domovino kot potreben sad osebnih in družinskih j>o-treb. Vsem članom naroda nalaga po pravičnosti pogojeno dolžnost, da služi.io svoji domovini, da služijo občemu blagru, katerega mora domovina ščititi s svoje strani z modrimi zakoni in primernimi ustanovami, ki morajo biti dostopne vsem članom domovine. Časih so se ljudje čudili, da katoliška Cerkev, ki po svojih papežih pridiga svetli mir, ne zapoveduje svojim vernikom, naj žrtvujejo temu miru vse, tudi ljubezen do lastne domovine. Tu ni mogoče pokazati, kako rušenje posameznih narodnosti potoni žrtvovanja domovine za skupni blagor ne t »omeni miru, marveč vodi k vojnam; pač pu bodi tu pokazano, da pravilno umevana ljubezen (lo lastne domovine, pravi patriotizem, vprav v takšnem času in v takšnem svetu, v katerem ne sme nobenn dežela živeti izolirana, bol.ie kot vse drujro vodi do miru, /.ukiij vprav la ljubezen čisto naravno sili vsako narodnost, da svoje interese uredi, da podredi te interese onim. ter jih uravnovesi z interesi drugih narodov, da zamore sleherni narod v miru živeti in uspevati.
Cerkev pridiga ljudem, iu sicer vsem ljudem, pravičnost in ljubezen; pridiga posameznikom, družinam, narodom, da pred-njacijo duševni m duhovni interesi^ pre<* Časnim i. Vsakdo mora stati na skali pravičnosti, kdor hoče Drisaievati k obnovi sve-
ta, kdor liočc .spraviti svet spet v trajnejše ravnovesje. Cerkev uči, da so vsi ljudje kot ljudje bratje, da so deležni iste narave. Zatorej imajo posamezniki, družine in narodi pravice, ki jiii je treba ščititi z izvrševanjem ustrezajočih dolžnosti. Toda ker je ta pojem človeštva preveč abstrakten, preveč suh, da bi zamogel uravnavati narode, ki se vse preveč nagibljejo k temu, da dado duška svojim kolektivnim in slepim strastem, mesto pravičnosti, spominja Cerkev ljudi na to, da so tudi v nadnaravnem smislu bratje, da so vsi ustvarjeni po božji podobi, odrešeni s krvjo Jezusa Kristusa, da so vsi otroci ene duhovne matere, Cerkve, in da so poklicani živeti nekoč z Bogom v večnem veselju. V tem smislu opominja Cerkev zmeraj znova na Kristovo zapoved: »Ljubite so med seboj, kakor sem vas ljubil Jaz«, če jc potrebno, do smrti. Z eno besedo, Cerkev razglaša ljubezen kot prvo vseh človeških in božjih čednosti, kot tisto, ki vse druge čednosti krepi in skozi katero šolo, morejo učinkovati. Ka.i pomeni tisto, kar na,s razdružuje, proti tistemu, kar nas druži? Ko bi ljudje bolje umevali glas Cerkve, zlasti pa tisti, ki šc niso ali niso več njeni otroci, a vendarle n videvajo, da dandanašnji svet bolj potrebuje pravičnosti in ljubezni kot petroleja in avtomobilov, bi mir ne bil tako daleč, kakor sc kaže. tudi mednarodni odnošaji bi ne bili tako krhki, kakor so v resnici.
Ako bi se hoteli posamezniki, družine in narodi, no da bi radi I<■.trn svoje svojskosti opustili, nekoliko dvigniti nad neposredno materi,jul no interese, ako bi hoteli jiripo
Milan, 3. okt. b. Pariser Tagblatt«, organ nemške kolonije v Parizu, prinaša vest, da se bo moral Hitler oženili. Hitler naj bi vzel za ženo eno od hčera princa Saksonskega, katero, pa list ne pove. Princ Saksonski ima Iri hčere: Leopoldino, Marijo in Josipino. Isti list piše, da prijatelji svetujejo Hitlerju, da se čimprej oženi, da tako dvigne prestiž Nemčije. Če se Hitler oženi s kneginjo Saksonsko, bo dobil po ženi naslov nemškega vojvode. V političnih krogih smatrajo, da ta ženitev ni izključena, ker je saksonska dinastija ena od prvih v Nemčiji, ki je s simpatijo pozdravila prihod Hitlerja na oblast.
Avstrijske zanimivosti
Dunaj, 3. okt. b. Dunajska : lieiclisposk po raca, da je |>o daljši tajni preiskavi policija prijela policijskega komisarja dr. Franza Sonnleitnerja, ki je služboval na Dunaju in v Salzburgu, nato pa je bil dodeljen policijskemu predsedstvu na Dunaju, v zadnjem času pa je služboval v zunanjem ministrstvu. Dokazano je namreč, da je bil Sonnleitner v stalni zvezi z narodno socialističnimi krogi v Nemčiji in na Dunaju, katerim je izdajal vse uradne tajnosti. Policija je med drugim zaplenila tudi neko šifrirano pismo, ki ga je Sonnleitner poslal.v Berlin in na podlagi katerega ga je aretirala. V zvezo s to afero pa je bil kompromitiran tudi dosedanji dopisnik nemškega poročevalskega urada baron Hahn, ki je bil takoj premeščen v Budimpešto. Barona Hahna pa niso mogli aretirati, ker. je imel pri sebi diplomatski potni list.
f Dr. Angelo Ruspint
Zagreb, 3. okt. b. Profesor na bogoslovni fakulteti v Zagrebu dr. Angelo Ruspini je včeraj nenadno umrl zadet od kapi. Pokojnik jc. bii velik planinec in .se jo nahajal na planinski turi v Sloveniji ua Lisici, ko ga je doletela nepričakovana sinrt.
Sestanek zbornic
Zagreb, 3. okt. b. Danes ob 11 dopoldne se je pričela v posvetovalnici zagrebške trgovske iu industrijske zbornice velika konferenca predstavnikov zbornic iz vse države. Na konferenco so prispeli delegati i/. Ljubljane, Belgrada, Dubrovnika, Splita. Osjeku, Novce« Sa-• dn. Bunjoluko in Sarajevu. Zbornica v Podgo-znati Boga, skrbeti za blagor svojih duš in I''1-' l»l šo je oprostila, d« ni poslala svojih de-pokazati večjo pripravljenost pomagati tndi | logatov. konferenca zelo važna, ker se bodo drugim k temu blagru, zlasti s tem, da so do njili pravični in da jih ljubijo, tedaj bi so za obnovo svela lako potrebno zaupanje samo po sobi pojavilo. Ako bi pod materinskim vodstvom Cerkve in priznavajoč njeno najvišjo avktorileto, vsi narodi, vso družine j in vsi posamezniki predvsem iskali božjo kraljestvo in njega pravičnost, bi v tem vso drugo tudi našli. Tedaj bi smeli upati, da hi tudi na zemlji mogli uživati tisti mir, ki ga povsod in vsi iščemo, in ki ga je Bog sam obljubil ljudem, ki so dobro volje.
P. M. S. flillct O. P. general douuuikauskcga reda.
nn njej proučila vsa oklualnu vprašanja, predvsem pil vprašanje davkov in taks, samoupravnih dajatev, zaposlitve inozemeov itd. Na temelju sklepov, ki jih bo konferenca sprejela, so bo izdalo obširno poročilo zn javnost
V nedeljo 7. oktobra ob 'sil v dvorani hotela »Union«
JAVNO
ZBOROVANJE
Akcije »Svoji k svojim« za naktin domačera blaga. Vsi na zborovanjel
Spomenik kralju Petru v Parizu
Pariz, 3. okt. AA. Združenje bivših bojevnikov, ki so zbežali iz sovražnega ujetništva, je dalo pobudo za gradnjo spomenika blagopokojnenni kralju Petru. Spomenik bo izdelal kipar Real del Sar-te, ki je takisto vojni invalid. Spomenik blagopa-kojneinu kralju Petru bo stal v Parizu. Kakor znano, se je v vojni leta 1870/71 boril blagopokojni kralj Peter kot častnik v francoski vojski, |»otem ko je absolviral vojaško akademijo v Saint-Cvru. Znano je tudi, da so kralja Petra ujeli Bavarci, pa se mu je posrečilo preplavati reko Loire in zbe-žati. Za ta podvig so pokojnega kralja Petra na bojišču samem odlikovali s križcem legije časti. Spomenik blagopokojnemu kralju Petru v Parizu naj bi bil hkratu nova manifestacija Iranoosko-jugoslovanskega prijateljstva. (Havas.)
Nov letalski rekord
Ljubljana, 3. okt. Ljubljanski Aeroklub javlja, da je danes jadralna sekcija ljubljanskega Aerokluba izvršila na Blokah jadralni polet z brezmotornim letalom in potolkla jugoslovanski rekord, ki je znašal dosedaj 14 minut, s poletom, ki je trajal 1 uro, 2 minuti, 43 sekund. Start je bil ob 3, pristanek «b 4 uri, 2 minuti 4.3 sekund. Letalo je pilotiral Stanko Raznožnik.
Iz Glavne zadružne zveze
Belgrad, 3. okt. m. V Glavni zadružni zvezi so vršijo priprave za letošnji redni občni zbor in kongres, ki bo to leto dne 17. in 18. novembra v Skoplju. Na kongresu bo tudi več strokovnih referatov, med njimi: Kreditna politika države in pri-, vilegiranih denarnih zavodov v odnosu do zadružništva; Vloga, stanje in potrebe našega proizvajalnega zadružništva; zatem predavanje: Odnosi naše pozitivne zakonodaje do zadružništva, ter referat: Stanje kmetijskih zadrug in agrarnih zajed-nic v Južni Srbiji. Po kongresu in občnem zboru Glavne zadružne zveze bodo zadružniki napravili vež izletov po Južni Srbiji ter si bodo predvsem ogledali Mlekarsko zadrugo v Skoplju, Zadrugo za prodajo riža v Kočanih in Ribarsko zadrugo v Ohridu.
Slovanski lekarnarji
Belgrad, 3. okt. m. Slovanski lekarnarji, ki so prišli semkaj ua kongres Zveze slovanskih lekarnarjev, so se davi odpeljali na Avalo in tam položili venec na grob neznanega junaka, 7, Avale pa so nadaljevali pot do Oplenca, kjer so istotako položili venec na grob pokojnega kralja Petra. Zvečer so se vrnili v Belgrad, ob 23 pa bodo nadaljevali pot v Zagreb, kjer bodo nadaljevali kongres Zveze slovanskih lekarnarjev.
Osebne vesti
Belgrad, 3. okt. m. S kraljevim ukazom je napredoval v podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani za tajnika VII. skupine Anton Konjar, pisar iste podružnice v Vili. skupini. Premeščeni so: na poštni urad Šmartno ob Paki Aria Lenko, poštna kontrolorka VII. skupine, na pošli Podčetrtek, po prošnji; na poštni in brzojavni urad Novo mesto je po prošnji prestavljena Olga Moser, višja poštna Kontrolorka VI. skupine na poštnem uradu Ljubljana IV.
S kraljevim ukazom so napredovali sledeči sodniki okrajnih sodišč: v IV. skupino 1. stopnje Ferdinand Nečeiner v Kranju, Karel Tink v Kostanjevici, dr. Josip Sfiligoj v Liliji, dr. Karel Činkel v Ribnici in dr. Rudolf Adamič v Mariboru; v IV. skupino 2. stopnje Franc Sever, namestnik državnega tožilca v Mariboru, Fran Verlič, sodnik okr sodišča v Celju, Josip Pfeifer, sodnik okrajnega sodišča na Brdu, in Josip Prijatelj, sodnik okrajnega sodišča v Novem mestu.
Z odlokom glavnega ravnatelja jugoslovanskih državnih železnic sla premeščena Maks Hafner, pomožni oficial IX. skupine, iz V. sekcije za vzdrževanje proge v Sarajevu v Vil. sekcijo za vzdrževanje proge v Mostarju, in Matija Dežmati, pomožni strojevodja X. skupine kurilnice v Zeniti, v kurilnico v Konjice.
Ilelgrad, 3. okt. m. Z odlokom prosvetnega ministra sta postavljena za književna referenta v tukajšnji drami dr. llanko Mladenovič, pisatelj, gledališki kritik in bivši glavni tajnik lukajšnjegn narodnega gledališča, ter Dušan Milnčič, profesor in bivši upravnik narodnega gledališča moravske l>u-.lovine. Bivši upravnik tukajšnjega narodnega gledališča Velimir fcivojinovič je postavljen za režiserja. Dosedanji nimibstnik ravnatelja tukajšnje drame Radomir Kluovič je pa postavljen za vršilca dolžnosti ravnatelja belgrajsko drame. Zu glavnega tajnika je imenovan režiser Josip Kujundžič.
Belgrad, 3. okt. Glavni odbor zveze vojnih dobrovoljo(»v kraljevino Jugoslavije^ v Belgradu obvešča svoje organizacijo, dn je kongres jugoslov. dobrovol jcev, ki bi se imei vršiti i J. in 14. oktobra v Novem Sadu, odgoden.
3 dobre reči n« smejo nikdar manjkati v hiši:
Adrla SLADO
ječmenova sladna kava, Adrla META ržena sladua kava, Adrla MEŠANICA prav« ln sladne žitne kav«.
Poslovilni večer ravnatelja H.V.Abrama
Ljubljana, 3. oktobra.
Sodni uradniki apelacijskega, okrožnega in okrajnega sodišča v Ljubljani so priredili pri Mi-kliču poslovilni večer upokojenemu viš. pis. ravnatelju pri apelacijskem sodišču v Ljubljani g. Henriku Vladimirju Abramu, ki je stopil t. t. m. v zasluženi pokoj. Večer je bil lovariško in prijateljsko prav prisrčen. Sekstet bežigrajskega pevskega društva je zapel več lepih in veselih pesmi. Od g. ravnatelja ki je užival med podrejenim niu sodnim uradništvom splošne simpatije in ugled in ki je za osebje skrbel po očetovsko, so se v lepih in toplih govorih poslovili viš. pis. predstojnik Tone Zorko iz Celja, za jetniško osebje ravnatelj g. Arko Adolf, za uradniško osebje okrožnega sodišča v Ljubljani pis. ravnatelj g. Rajko Stoje in za Udruženje zemljeknjižnih uradnikov viš. pis. oficijal g. .loško Ziherl.
Vpokojeni pis. ravnatelj je užival kot strokovnjak in organiaalor sodnopisarniške službe pri apelacijskem sodišču v Ljubljani tudi med sodniki globoko spoštovanje in ugled. Bil pa je tudi pri občinstvu splošno priljubljen. Vpokojeni g. ravnatelj je kočevski rojak, rodom iz Nemške Loke pri Kočevju. Z maturo je končal vino- in sadje-rejsko srednjo šolo v Klosterneuburgu. Po enoletni vojaški službi pri domačih Janezih se je posvetil sodnopisarniški karijeri ter je kmalu dosegel visok čin. Dolgo let je kot pis. predstojnik okrožnega sodišča služboval v Novem mestu. Po prevratu 1918 pa je bil kot vesten in splošno na-obražen strokovnjak pozvan k takratnemu višjemu deželnemu sodišču v Ljubljani Kot mlad uradnik je nekaj let služboval tudi pri višjem dež. sodišču v Gradcu, po katero je nekdaj spadala vsa Slovenija.
G. ravnatelju želimo, da bi zdrav, srečen in vesel užival svoj zasluženi pokoj do skrajnih mej človeškega življenja!
Šivilje se bore za svoj obstanek
Kraljevič Tomislav
Ljubljana, 3. oktobra.
Akademski slikar Božidar Jakac, ki ga pozna vsa naša javnost po njegovih potovanjih po Evropi, Afriki in Ameriki, je poleg: krajinarstva tudi znan slovenski por-tretist. Kot tak je zaslovel zlasti v Ameriki. Najodličnejše ameriške osebnosti je portretiral in tako se je zgodilo, da je dospel tudi v Capitol v Washingtonu. Naši ameriški rojaki so bili po pravici ponosni na našo umetnost.
Ko se je Jakac vrnil v domovino, je priredil več razstav. Na letošnji spomladanski razstavi v Jakopičevem paviljonu je imel tudi poseben oddelek portretov. Razstava je kakor vse Jakčeve razstave vzbujala veliko pozornost ljubiteljev naše likovne umetnosti. Razstava je bila pomembna še prav posebno radi tega, ker je dala povod, da je prejel Jakac od Nj. Vel. kraljice Marije povabilo, da jo pride portretirat na dvor na Bled.
Sprva je imel portretirati le Nj. Vel. kraljico. Med delom pa si je zaželela, da portretira še vse tri kraljevske prince. Ko je kmalu nato prišel Nj. Vel. kralj na Bled, je bil tako navdušen nad portreti, da jih je vzel zase, nakar jc moral Jakac ponovno izdelati vse portrete za Nj. Vel. kraljico.
Pri svojem drugem obisku je opazil Nj. Vel. kralj Jak cev portret svojega adjutanta generala Kostiča. Portret mu je tako zelo ugajal, da se je odločil, da se da tudi sam portretirati, kar pomeni spričo velike vla-
Kraljevič Andrej
darjeve zaposlenosti visoko odlikovanje našega slikarja.
Nj. Vel. kralj je ob tej priliki izrazil svoje veliko veselje nad slikami, zlasti še kraljice. Rekel je, da je ta portret kraljice najbolj podoben portret Njenega Veličanstva in da je z njim izredno zadovoljen.
Akademski slikar Jakac, ki je bil gost na dvoru na Bledu od 6. avgusta do 23. septembra t. L, je portretiral tudi ministra dvora g. Antiča in je dobil naročilo za portret tudi od zunanjega ministra Jevtiča.
Kako zelo so njegovi portreti ugajali, je najboljši dokaz dejstvo, da je dobil Jakac z najvišjega mesta uradno dovoljenje za reproduciranje in razmnoževanje teh portretov. Veseli smo, da je naš list prvi, ki jih prinaša. Obenem z Jakcem se čuti počaščeno nad tem, da je portretiral Nj. Vel. kraljico in kraljevske prince slovenski slikar, vsa slovenska umetnost.
V razgovoru z našim dopisnikom je izjavil slikar, da je bil zelo presenečen nad izredno naklonjenostjo in prisrčnostjo Nj. Vel. kralja in kraljice. Portreti so izvršeni v rdeči kredi, ki je Jakčeva specijalitcta. Reprodukcije v listu, žal, izgubijo intimnost obdelave, dajo pa vendarle slutiti kvaliteto dela.
Pričakujemo, da pridejo ti izvrstni portreti kmalu v promet. Dei dohodkov jc namenjen sporazumno med Nj. Vel. kraljico in Jakcem za dobrodelne namene, predvsem pa v korist našim upodabljajočim umetnikom.
Nepojasnjeni požari
w v	fl____f !• •
OROffCf
Smihel pri Žužemberku, 2. oktobra.
Po enotedenskem oddihu od treh požarov v enem tednu je v ponedeljek, 1. oktobra zopet zapel gasilski rog v Smihelu ter klical še utrujene gasilce nad ognjenega zmaja v Dešečo vas.
Sedaj je zadel vrstni red posestnika Ruglja Ignaca vulgo Slanderca, ki si je šele pred tremi leti z velikim trudom ustvaril novo naselbino na periferiji vasi. Po večerji, ko so vsi domači sedeli za mizo v domačem pogovoru, jih je presenetilo nenavadno bobnenje in prasketanje. Sele na pragu hiše so opazili, da je njihov pod, poln sena in slame, v plamenih. Tudi iz kozolca so že sikali ognjeni zublji. V tem pa so že prihiteli sosedje in v nekaj minutah tudi vrli gasilci iz šmihela. Ogenj je že zajel slamnato streho hiše, Skrnjnnnm naporu in izvcžbanostii gasilcev se je zahvaliti, da se je
V Dešeči vasi je zopet gorelo
rešilo pohištvo in stanovanje. Opazilo pa se je, da šmihelske gasilce ovira pri delu pomanjkanje dobrih cevi. Na pomoč so prihiteli tudi gasilci iz Žužemberka, ki so pogasili ogenj na razvalinah.
Pogorelec je sicer zavarovan, a je škoda limono večja, ker so uničeni vsi jesenski pridelki. Družina z otroki je brez strehe in živeža.
Prebivalstvo žužemberške okolice je vse obupano, zakaj sleherno noč morajo pričakovati, da jih požar zajame v postelji. Zaradi pomanjkanja vode pa so ob takih prilikah v nevarnosti cele vasi. Treba bo, da merodajni krogi obrnejo svoje dobrotno oko enkrat tudi nn ubogo Suho krajino in nje okolico. Dajte jim vsaj vode, če jim ni mogoče preskrbeti kruha. Poklicani naj tudi razmišljajo, kaj ie vzrok tolikim požarom in po možnosti to omeie
Novo mesto, 2. oktobra.
Pod gornjim naslovom je v nedeljskem »Slovencu« dne 30. sept. odgovoril tovarnar g. Joško Povli iz Novega mesta, na članek, ki je bil priobčen v »Slovencu« v nedeljo, 23. sept., z očitkom, da gotove stvari v imenovanem članku niso odgovarjale resnici. Isto trdita tudi »Izjava« in »Poslano« v »Jutru« z dne 30. sept. Kar se pa tiče tovarnar-jevega »popravka« v nedeljskem »Slovencu«, omenjamo le v toliko, da smo v »Slovencu« z dne 28. sept popravili event. pomoto glede delavskih plač, kar je g. tovarnar gotovo prezrl! — Kar se pa tiče »Izjave« v »Jutru«, povdarjamo, cla »Slovenec« ni delal nikakega hrupa z netočnimi poročili, kakor se mu to očita, marveč se je postavil le na stran delavk, česar ni storil noben drug časopis. Poročali smo točno po informacijah pri delavkah,, ki se prav gotovo niso vsega izmislile in lagale sebi v škodo! Tovarnar sam je priznal v svojem »Poslanem«, cla so delavke res kupovale pri njem igle, spojke in »jermenčke« (to so namreč čisto navadna gonilna jermena, ki jih ima vsak stroj in niso bili z našimi »jermeni« mišljeni morda kaki transmisijski gonilni jermeni!) To so tudi delavke trdile in še trdijo. Zato nismo torej poročali nobene laži! Nikakor nismo v svojem poročilu trdili, da so morale delavke plačevati večja popravila, na strojih, pač pa se glasi omenjeni stavek dobesedno takole: »____dalje stroške za vsa event. manjša popravila na strojih., itd.«, kajti večja popravila je izvrševal, jih izvršuje in jih bo še izvrševal v času 10 let ocl nakupa strojev brezplačno mehanik dotične tvrdke, pri kateri so bili stroji kupljeni. Delavke, ki so brale naše poročilo, vztrajajo na tem. Če bi vse to bila laž, bi člen 28 kolektivne pogodbe v točki 5, predpisoval, da spada letno k vsakemu stroju: 3 igle, 5 spojk in 1 jermen. Le ostale obrabljene oz. izgubljene predmete plača delavec! V ostalih slučajih pa trpi vso škodo delodajalec! Razumljivo pa je, cla mo: ra delavec plačati to, kar je po neprevidnosti poškodoval.
Tudi glede inezd bi se dalo kljub v »Po-
Nekaj starega in novega iz Rovi
Malokdaj se oglasimo. Skromni smo, pa kaj bi tudi vznemirjali svet z našimi malimi novicami, ko j pa niti študirani ljudje vsi ne vedo za te Rovte, ki I se skrivajo v gozdovih nad Logatcem. Če jih hočeš videti od daleč, moraš kar na Triglav. Pa se vendarle tudi pri nas kaj zgodi, in tudi svojo zgodovino imamo. Tako so letos, ko so dajali cerkvi novo zunanjost in so ji tudi zvonik pomladili, našli napisano, da je bila cerkev zidana pred 200 leti. Ljudsko izročilo sega v to dobo nazaj in ve marsikaj zanimivega, pa tudi farna kronika poroča o tem. Ker je slučaj nanesel, da se je o priliki popravljanja ugotovila ta omenjena 200 letnica, je gosp. župni upravitelj zamislil, naj bi sc ta 200 letnica primerno proslavila o priliki godu glavnega farnega patrona sv. Mihaela. S tridnevnico se je cela fara pripravljala na Mihelovo nedeljo. Sredi največjega dela: iz praproti, pšenične setve in tretje košnje — ki je Rovte v vseh teh 200 letih gotovo niso doživele, ker je navadno že druga pičla — so se ljudje odtrgali trudni od dela in zjutraj in zvečer te tri dni napolnili cerkcv 7.a molitev in besedo božjo, ki so jim jo delili povabljeni duhovniki iz soseščine. Višek proslave pa je bil v nedeljo popoldne. Zvedeli smo marsikaj zanimivega iz zgodovine. Ob tej priliki je bila tudi predstava »Človeka«. Vsa slo-j vesnost je pod vodstvom gosp. župnika Zalokarja uspela nad vse pričakovanje. Visoki mlaji — naj-i višji je imel kar čez 30 metrov — so oznanjali svečanost ludi onim, ki so gledali od daleč, in še posebno onim, ki tudi še poslušajo glas Mihelovib zvonov, pa blizu ne morejo, ker jih je od župne cerkve odklala državna meja.
slanem« priobčeni mezdni razpredelnici morda še kaj povedati. Informirali smo se in zvedeli, cla jo sem in tja. res zaslužila kakšna delavka tudi do 190 Din tedensko. To pa seveda ni prav nič čudnega, ako je jemala delo s seboj na dom, kjer je v poznih nočnih urah ali pa opoldne po kosilu izde-lavala posamezne kose. Tega pa pri nas ne moremo šteti v navadni dnevni, delovni čas, pač pa v nadure. Koliko pa so delavke zaslužile z nadurami, ni ne naša, ne delodajalčeva zadeva. Da je delodajalec na tak način lahko izplačal gotovini delavkam omenjeno vsoto, je razumljivo! — Da »Slovence« o stavki in o tovarni ni razširjal nikakih netočnih vesti, je jasno razvidno tudi iz članka v »Delavski politiki«, katerega pisec ni identičen s piscem člankov v »Slovencu«, pa je povedal isto, če ne še huje, kot »Slovenec«. Zakaj se gotovi nameščenci in ostali delavci niso udeležili stavko, je njihova privatna zadeva. Ako so oni bili z razmerami v tovarni zadovoljni, prav! Nihče jim tega ne šteje v zlo. Tisti pa, katerim razmere niso bile po godu, so pač pričeli stavkati. Da so pri tem odtegovali od dela tudi druge, je jasno. Saj so hoteli za vse enakih pravic. Thi si dovoljujemo le skromno vprašanje: Ali bi bilo do stavke sploh prišlo, ako bi bilo vse delavstvo z razmerami v tovarni zadovoljno? Odgovor je lahek in kratek: Ne!
Člen 36 kolektivne pogodbe tudi zaliteva pod točko 11 od delavk, da se zavežejo, da si medsebojno ne bodo zaradi mezdnega spora delale nikakih očitkov, in se kršitev te določbe kaznuje z odpovedjo! — Kaj pa. naj bo omenjena, v »Jutru« objavljena »Izjava«, katero je menda podpisalo 20 delavk in na-meščenk? Sicer »Izjava« ne nosi nikakega podpisa niti ne psevdonima, marveč inse-ratno številko 8142 in označko »20 podpisov«! — Čudimo se onim delavkam in nameščen-kam, ki so to »Izjavo« v tovarni podpisale, cla, niso imele še toliko korajže, da bi bile ciale natisniti svoja imena tudi v »Izjavi« v »Jutru«. Tako bi vsa javnost vsaj vedela, katerim delavkam in nameščerikam se tako dobro godi, cla lahko plačujejo take drage »Izjave« v časopisju!
Časi batin se zopet vračajo
Trbovlje, 2. oktobra.
Po časopisju in v družbah se pogosto razpravlja o strupenih plinih, ki jih bodo v slučaju vojne iz letal spuščali na nas uboge Zemljane. V proti-obrambo se priporoča to in ono. Nemogoče si je zato misliti, da bi tudi naša nadebudna mladina ne bila dovzetna za vsa svarila in obrambo proti plinom, tudi ona hoče pokazati z zgledom, kako si bo treba čuvati življenje.
In 8 dečkov, večinoma šolarjev, je sklenilo, ker si mask proti plinom radi uboštva ne morejo nabaviti, postaviti si hišico, kamor bi se v slučaju napada zatekli. Nerodno pri tem je bilo samo to, da ni imel nikdo izmed teh 8 dečkov lastnega zemljišča ali da bi bil vsaj sin posestnika. So pač otroci rudarskih upokojencev, zato so si šli delat hišico ali barako v gozd, seveda brez dovoljenja gospodarja. Tudi potrebni les so si kar tam na mestu posekali.
In ko so se že veselili svoje skoro dokončane hišice, jih zatoži nepoklicana oseba gospodarju. Kazen so zaslužili, pa z mladoletnimi se ne more tako postopati kakor z odraslimi, odškodnine za posekani les tudi ne morejo zahtevati od staršev zato je bilo razsojeno, da policija vsakemu naloži po 25 batin tja, kamor se navadno vsede,
Pravici je bilo tako zadoščeno, a vseeno so se dečki po prestanih udarcih muzali in pohvalili, da batine niso bile premočne. Tudi pri štetju udarcev sc je zmotilo.
Zadeva se je sicer smešno končala, iz vsega je pa razvidno, da mladina potrebuje dela, in če ga ne dobi, si ga sama najde, četudi v škodo hudi.
Visoko odlikovanje slovenskega umetnika
Najnovejši portreti Nj. Vet. kraljice in kraljevskih princev
Otvoritev nove pošte
Kamnik, 1. oktobra.
V občini Kamniški Bistrici je bila danes otvor-jena nova pogodbena pošta, za katero so se lokalni faktorji v Stahovici in v Kamniku potegovali že par let. Skupno prizadevanje je ob naklonjenosti poštne uprave rodilo uspeh in nova velika občina je dobila prvi urad, ki bo brez dvoma velikega pomena za njen nadaljnji razvoj v gospodarskem in tujskopromelnem pogledu. Poštni lokal je nastanjen pri Malenšku v Stahovici in je prav lepo in j udobno urejen. Telefona in telegrafa za sedaj še nima, prepričani pa smo, da ga bo dobil v najbližji bodočnosti. Za današnjo otvoritev je bil poštni lokal prav lepo okrašen, na slovesnost pa je prišlo mnogo odličnih gostov, med njimi direktor pošte in telegrafa g. dr. Janko Tavzes, okr. načelnik g. Franc Voušek, poslanec g. Cerer, banski svetnik g- notar Zevnik, kamniški župan g. Kratnar, domači župnik g. Langerholc, zastopniki korporacije in vseh krajevnih društev in organizacij. Goste je pozdravil v imenu občine g. Pavlin, nato pa jo direktor g. dr. Tavzes otvoril novo poštno edinieo z željo, da bi se prebivalci uspešno okoristili z njo in nadaljevali s svojim vnetimi delom za napredek in prospeh lepe občine Kamniške Bistrice. Govorili so še okr. načelnik g. Voušek, g. notar Zevnik, kamniški župan g. Kratnar in poslanec g. Cerer, ki je v svojem govoru apeliral na pomir-jenje političnih strasti in pozival k složnemu delu za napredek Kamniške Bistrice. II koncu se je domači župnik g. Janez Langerholc zahvalil v imenu vsega prebivalstva novega poštnega okoliša za trud vsem, ki so pripomogli ,da je dobila Kamniška Bistrica prepotrebni poštni urad. Prosil je še, naj bi pošla čini prej dobila še telefonsko in telegrafsko zvezo, s čimer bodo ustvarjeni vsi pogoji za razvoj tujskega prometa in za gosjiodarski napredek občine. Prva poštarica je gdč. Pibernikova.
Nj. Vel. kraljica Marija	Prestolonaslednik Peter
Nesreča pri kuhanju žganja
Litija, 2. oktobra. Znani in ugledni posestnik, strojarski mojster g. Franc Babnik iz Verneka je nasproti kresniške postaje nad svojim domom kuhal iz sadja žganje. Ko je odtočil iz kotla vrelo vodo, ga je napadla božjast ter ga vrgla na ravnokar odlito vrelo vodo na zemljo. Opekel si je levo stran telesa, posebno pa še levo nogo tako hudo, da je moral v ljubljansko bolnišnico, kamor ga je z avtom pripeljal tovarnar g. Pavle Knaflič iz Šmartna. G. Babniku želimo skorajšnjega okrevanja.
Ljubljanske vesti:
Delovna borza za rudarsko mladino
dosedaj prispevali Delavska zbornicu 12.000 Din in 'l'1'D tudi 12.000 Din. Naduljni prispevki o<l drugih ustanov ti'v drugi dohodki so tudi že v računu. Nu vsak način pn jc nova borza /e zmožna, du tukoj prične s svojim nad vso potrebnim delom.
Proračuni te borzo dela sc bodo v bodoče redno u je muli z rednim koledarskim letom, edino prvo proračunsko leto bo trajalo od ustanovitve pa do konca 1. 1935.
Borz« dela l>o imela sicer osrednjo pisarno v Ljubljani, njeni zastopniki pa bodo v vseli rudarskih revirjih Slovenije. Predvsem bo borza dela za rudarje gledala, da preskrbi drugje v Sloveniji in v državi delo rudarskemu naraščaju. Stara navada je bila do današnjih časov, <la je fant, komaj je odrasle!, ludi dobil delo v rudniku, tam, kjer oče. To pa v današnjih časih še dolgo ne bo mogoče. Nova borza delu bo predvsem gledala za tem, tla moško mladino iz revirjev usmeri drugam, kakor pa v brezupni rudarski stan, enako pn tudi, <Ia preskrbi dekletom druge možnosti poštenega zaslužka. De.lo te nove borze bo javnost nedvomno spremljala s simpatijami.
Ljubljana, 3. oktobra.
Pred časom smo poročali o načrtu, da se osnuje v Ljubljani posebna borz« tlela, ki naj bi imela namen, d« preskrbuje mlajšim rudarjem v naših premogovnih revirjih delo ter tako zmanjšuje veliko brezposelnost in revščino v revirjih, obenem pa pripravlja in preskrbuje rudarsko mladino / drugim delom, v katerem l>i 'bilo več izgledov, kakor pa v naših, do skrajnosti žc racionnliziranih rudnikih. Kakor so razni dvomljivci menili, da do take borze sploh ne more priti, lako so drugi ljudje resno delali z« n jeno osnovanje, kar se je sedaj v res-niei posrečilo. Prihodnje dni lio v Ljubljani ustanovil« seja nove borze tlela. Za ustanovitev rudarske borze so ,se združile naslednje ustanove: (.lavna bratovska skladnica, Akcijski odbor za pomoč rudarjem. Javna borza delu, Delavska zbornica in Trboveljska premogovna družba.
Vsaka teh ustanov odpošlje v kuratorij borze dela za pomoč rudarskemu prebivalstvu po enega zastopnika, ki si med seboj izvolijo predsednik«. Denarna stran nove borze je deloma že zagotovljena. Za novo borzo dela st«
Za malenkosti
hude kazni
Sami vlomilci in tatovi prihajajo pred tri sodnike ljubljanskega okrožnega sodišča. Ukradejo malenkostne, ničvredne stvari, pa prejemajo hude kazni, ker so drugače slabo zapisani v kazenskih bukvah.
Maks F. je 25. maja lelos stikal po etnografskem muzeju. Skušal je odpreti eno ali drugo sobo. Maks je celo navidezno spraševal: >Kje je gospod direktor, minister dr. Zupanič?« S ključem je potem odprl sobo, iz katere je odnesel na '.lOO dinarjev cenjeno staro majoliko, ki jo je takoj prodal nekemu starinarju za 40 Din. Maks je sodnikom slovesno zatrjeval da je nedolžen. Majoliko je kupil od nekega neznanega mu potnika. Priznal pa je, da je poleni majoliko prodal starinarju za 40 Din. Za staro majoliko je Maks, ker je bil že večkrat kaznovan, dobil (i mesecev strogega zapora.
Peter iz Domžal je velik navihanee. Iz pisarne gradbene tvrdke inž. Dukič je ukradel dva nepopisana, toda žc s štampiljkami opremljena nabavna lista, ki ju je izpolnil za 801 železa in za več litrov bencina in avtoolja. Na ta nabavna lista jo Peter prejel res od dveh ljubljanskih tvrdk bencin, olje in železo. Obe tvrdki je osleparil za 2400 Din. Peter je sleparijo priznal ler dobil 4 mesece strogega zapora in (100 Din denarne kazni ali 11 dni zapora.
Huda je! Za štiri putke šesl mesecev ričetal« tako je vzkliknil .lože, star klatež in deloinržneš, ko je zapuščal sodno dvorano št. 79. Posestniku famerniku v Stožicah je po noči 29. avgusta odnesel iz zaprtega svinjaka 4, na 80 Din cenjene kokoši. Jože je tatvino priznal. Obsojen je bil na 'i mesecev strogega zapora, ker je postal že poklicni tat.
*
O Vigrednice i/. Ljubljane in okolice vljudno vabimo, da se udeleže sv. maše za pok. I.oj-zeta Golobiča. ki bo v soboto, (>. t. ni. ob pol 7 pri oo. frančiškanih v kapelici /a glavnim oltarjem. Meti sv. mašo bo tudi prilika za «v. ob-liajilo. ki naj ga po možnosti vse darujejo zanj, ki je ves zraste! /. na*o Vigredjo. S tein se nm vsaj deloma oddolžimo za njegovo ljubezen tlo našega list«. — Konzorcij Vigredi.
0 Učni tečaji češkega jezika. Kakor vsako leto. priredi tudi letos JugosL-češkoslov. lig« v Ljubljani brezplačne učne tečaje češkega jezika za dijake vseli tuk. srednjih šol. kakor tudi posebni učni tečaj, ki je pristopen vsakomur. BaTiska uprava je tudi letos blagohotno priporočila te tečaje vsem ravnateljstvom tuk. srednjih šol. Lansko leto je imela Jugoslov.-češkoslov. liga v Ljubljani II učnih tečajev, katere, je obiskovalo nad 400 učencev, in upa, tln se bo (udi letos odzvalo srednješolsko dija-Stvo njenemu vabilu v čim večjem številu. Vsak dijak nuftih srednjih šoJ naj si zastavi nalogo, tla se nauči vsaj še en slovanski jezik. Glede razpis«, pričetka itd. splošnega tečaja, ki je pristopen v«komur, bo j.-Č. Liga še posebej poročala. tečaji .so določeni tako za začetnike kakor tndi za one. ki so že napredovali.
0 Kmetijski oddelek banske uprave se je včeraj preselil v nove prostore v drugem, novem nadstropju palače banovin, hranilnice v Knafljevi
ulici. Kakor znano, je bil kmetijski urad dosedaj v Auerspergovi palači v Gosposki ulici, ki jo jo v ta namen kupil bivši oblastni odbor. Letos pa je sklenila banovina z ljubljansko mestno občino pogodbo, po kateri je mestna občina kupila lo palačo ter jo namerava preurediti za bodoči nieslni muzej, arhiv in morda tudi z.a gospodarski urad. Banovina pa je dala hkrati dvigniti palačo bano-vinske hranilnice za eno nadstropje. V poslopju banovinske hranilnice sta bila dosedaj že nameščena prosvetni in socialni oddelek, ki sta zavzemala del pritličja in prvega nadstropja. Kmetijski oddelek pa bo zavzemal večje prostore, kakor oba prva oddelka skupaj. Mestna občina prevzame Auerspergovo palačo takoj, ko jo banovina do kraja izprazni.
O Ljubljanski živilski trg. Kei je bil včeraj v Ljubljani obenem semenj z.a živino, je kazal živilski trg za sredo prav živahno lice. Gospodinje so se zlasti zanimale za razna sočivja za vkuhavanje. Na trgu so bile celo brusnice in redke prodajalke so zatrjevale, da so lelos zadnje in da so se brusnice kar preveč dolgo držale, zakaj druga leta jih je zmanjkalo na trgu že sredi septembra. Gospodinje ludi pridno segajo po finem sadju, ki, je letos povečini skrbno izbrano in poceni. Razni večji sadjarji in trgovci prodajajo izbrano sadje v zabojih na Pogačarjevem trgu, kjer je običajno ribji Irg. Cene so ugodne, vendar pa prodajalci nimajo preveč sreče v kupčiji. Kakor smo prejšnja lela tožili, da sadjarji in sadni trgovci zanemarjajo ljubljanski trg tako je sedaj dovoz sadja n« trg večji, kakor pa povpraševanje. Tako mora marsikateri prodajalec odpeljati svoje blago neprodano.
0 Vpisovanje v gospodinjsko nadaljevalno šolo v Mostah bo dne T. Oktobra 1934 od 10—12 na osnovni 'šoli. — Vodstvo.
0 Odlikovanci vojaškega reda /.late in srebrne Karadjodjeve zvezdo z meči. ki ro bili odlikovani v vojnih letih 1914—1920, naj se najkasneje (lo I. oktobra t. 1. 7,glase v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu 7-1., soba 1. Pokojne imejHelje tega odlikovanja naj zglase svojci.
O Kaj menite? Ali ne bi mogla državna zaloga šolskih knjig dobiti dostojnejšega prostora in nastanitve, kakor so zaduhli in temni prostori v stari šentpeterski vojašnici?
0 Ponesrečenci. Predvčerajšnjim je neki avto povozil na Tyrševi cesti blizu železniškega prelaza delavčevo ženo Angelo Cerarjevo iz Mosl. Ponesrečenima je hudo poškodovana na glavi. Zdravi se v splošni bolnišnici — Poleg nje sla bila včeraj prepeljana v bolnišnico še dvn ponesrečenca. Dveletnega ,loška Dolinska, posestnikovega sina iz Št. Vida nad Ljubljano, je v vasi Brod povozil neznan voznik. Kolo voza je dečku strlo desno nogo. — Pod voz je padel tudi 11 letni posestnikov sin .lože Glavič iz Št. Vida pri Stični. Kolo mu je strlo desno nogo v stopalu.
O Po smrti potrjena sodba. Po žalostni smrti Jožeta Cente jc prejelo ljubljansko okr. sodišče sodbo stola sedmorico v Zagrebu, s katero je bila zavrnjena Cehtova revizija in potrjena sodb« ljubljanskega sodišča, ki ga je julija obsodilo na 3 in pol leta robije /.uradi vloma v trafiko nn Krekovem trgu.
© Posebni vlak v Zagreb vozi v nedeljo dne 7. oktobra za 56 Din tja in nazaj. Legitimacije in vozovnice dobile samo pri »Putniku«, Gajeva ulica, katere se bodo izdajale samo do petka 5. oktobra do 18.
Mariborslte vesti:
Novi šolski okoliši
fte Iz, predvojnih časov Izvira delitev Maribora na sledeče šolske okoliše: desni dravski breg tvori en sam okoliš za II. dekliško ln I1T. deško osnovno šolo. Nu levem dravskem bregu — tedaj v samem mestu — so trije okoliši. IV. osnovna deška šola jo imela vse področje zapadno od črte: drž. most, Gosposka in Tyrševa ulica preko mestnega parka do kreevinske meje. V ta šolski okoliš je spadalo tedaj samo mestno središče ter vse Koroško predmestje. Zapad-ua stran Gosposke ulice jo spadala že pod omenjeni okoliš, vzhodna vrsta hiš pa je pripadala že II. deški šoli. II. in III. deška šel a sta si delili ves vzhodni del mesta, razmejitev med obema pa je tvorila črta: Cankarjeva, Aleksandrova in Meljska cesta na ta način, da je zapudna stran od te črte pripadala II., vzhodna pa III. deški osnovni šoli. Ze dolgo pa se je opažalo, tla-ta razmejitev ne odgovarja več stvarnim potrebam. IV. deška osnovna šola na Gosposvet-ski cesti je postajala preobremenjena. Za-padni del mesta narašča mnogo hitreje, ka-
□	Svetoletnc procesije. V nedeljo bodo zopet svetoletne procesije. Otl sv. Magdalene gre procesija ob pol 9 zjutraj k sv. Jožefu v Studencih, k jer je ob 9 pridiga in sv. maš«. — Iz. bazilike Matere Milosti gre procesija ob pol 15 na Slomškov trg v stolnico.
□	Za napredek tujskega prometa. Mariborski Tujsikoproinetni zvezi je finančno ministrstvo že dovolilo, da sme postaviti paviljon z.a svo j tujskoprometni urad na me ji v št. IIj ii. Zgradba tega paviljona, ki bo zgrajen v lepem narodnem slogu, se jc že odtlala. Zemljišče tik obmejne carinarnice je Tujskoprometna zvez« delom« kupil«, deloma g« jc pu dobila od šent-iljske občine brezplačno.
□	Zaslugam priznanje. G. Atlolf Čeh, strojevodja v Mariboru, je prejel dne 2. oktobra zlato kolajno za državljanske zasluge. Izročil mu jo je g. inž. Vidic, šef kurilnice v Mariboru. Čestitamo!
□	Poročili so se zadnje dni: Franc \Veiksler, predilec, in Marija Korošec; Bračun Martin, hišnik, in Angelu Lešnik; Sever Viljem, godbe-liik, in llulleger llerta; Vehovar Alojz, posestnik. in Leskovar Jožefu; Majhenič Ivan, mizar drž. žel., in Dežman Terezija; šiško Simon, mlin. pomočnik, in Fras Pavla; Golob Ignac, strojni ključavničar, in Kocbek Pavla; Gornik Ivan. strojevodja in Lorber Friderika.
□	Tri trafike na kupu. Omenjali smo že, da treba spraviti v red vpraošnje dovoljenj za tobačne paviljone. Potrebo lega dokazuje nazorno slučaj s paviljonoma n« vogalu Strossmajer-jeve in Smetanove ulice. Kar trije prosilci so dobili dovoljenje, tla si postavijo paviljon na istem prostoru. Na občini so sedaj v zadregi, kdo otl teli treh nuj si paviljon v resnici postavi.
□	Zazidava Aškerčeve ulice, južni del te lepe ulice bo ost«l toliko čas« nezazidan, dokler bo občina vstrajalu pri svoji zahtevi, tlu sc sinejo Iu graditi le dvonadstropne stavbe v strnjeni fronti. Za take stavbe tu ni reflektan-tov. dočim jih je za vile vse polno ter bi bila stavbišča z njimi v enem letu zazidana. Dobro bi bilo lo vprašanje še enkrat proučiti ter ga prilagoditi stvarnim potrebam.
□	Pri skoku •/. mosta v Dravo zlomila nogo. V torek zvečer je nastalo v ulicah okrog Dravske brvi nenavadno razburjenje. Čuli so se presunljivi klici iz. Drave, ljudje so se zgrinjali na brvi ter klicali reševalce na pomoč. Končno se je nekdo domislil ter pozval rešilno postajo teJefonično. Došlim reševalcem se jc nudil v dravski strugi nenavaden prizor. Na plitvini je pol stala, pol ležala žensk«, očivitlno hudo poškodovani«, ter klical« na pomoč. Z u porabo čolna in s precejšnjim trudom .so jo potegnili na breg ler ugotovili, da si je zlomila nogo. Prepeljali .so jo v bolnišnico, kjer je povedal« svojo čudno zgodbo: Njen zaročenec jo jc zapustil ter odnesel s seboj vse prihranke. Radi tega je čisto obupala, pa je v torek popoldne najprej nezvestega fanta prijavila 11« policiji. Nato jo je ta prijava in pa nesreča tako prevzela, da je hotel« v prostovoljno smrt. Skočil« je z. dravske brvi v globino, izbral« pa si je v svojo nesrečo nevede tako mesto, kjer je struga plitva. Pri padcu nu trdo fino si je zlomila nogo. Kandidatinju smrti v mrzli Dravi je 26 letna šiv ilja Štefka Z. iz Slovenske ulice.
kor vzhodni in rodi tega jc bilo treba radi razbremenitve te šole potegniti tudi mejo zapadneje. Na zadnji seji šolskega sveta so jc tedaj določila med II. ln IV. deško onov-no šolo tale meja: Od mosta pri Dravi po Vojašniški ulici in Pristanu na Vojašniški trg, po Minoritski in Gospojni ulici na Strossinayer,jevo, tako tla ostane banovinski Dečji doni šo IV. osnovni ter preko Livade do kreevinske meje. Pri ostalih okoliših so zaenkrat meje pri starem ter se bodo izpre-menile le na desnem dravskem bregu, ko bo sezidana nova šola. Z nastalo razmejitvijo je dobila II. deška osnovna šola cel kompleks mestnega središča, ležeč med Gosposko in Strossmayerjevo ulico. Številčno so to sicer mnogo ne pozna, ker je to pao trgovski oentruni z malo stanovanji, vseeno pa jc IV. deška osnovna šola razbremenjena za približno 100 otrok. Praktično se jc omenjena razmejitev žc začela izvajati; otroci, ki jih ,je razmejitev dodelila novim šolam, že zahajajo v tč zavode.
□	Mariborsko gledališče je otvorilo lc-lošnjo sezono v torek zvečer z uprizoritvijo Hamleta. Naslovno vlogo je igral Vladimir Skrbinšek, ki je obenem proslavil desetletnico svojega oderskega delovanja. Predstava je bila na višku. Gledališče je napolnila odlična mariborska publika, ki je jubilanta Skrbinška navdušeno pozdravljala. Prejel je ob svojem jubileju številne pismene in brzojavne čestitke in mnogo cvetja. Strokovno kritiko o predstavi prinesemo po re-prizi.
□	Žetev smrti. V bolnišnici je umrl v visoki starosti 7(i let vpokojeni strugav drž. žel. Jakob Uebeleis. Naj počiva v miru!
□	Na dnevnem redu prihodnje občinsko seje. ki bo, kot smo žc poročali, v torek, 9. oktobra, so med drugim: prenos poslov občne uprave v pristojnost mesta, prenos poslov iz kompetence mestnega sveta na stalni odbor ter volitev odborov, ustanovitev stalne pristojnosti podpredsednika, priključitev okoliških občin k mestu in poročila predsedstva ter odsekov.
□	Za dijaški odsek Vineencijeve konfc« renče v Mariboru so zbrali udeleženci na tovariškem sestanku duhovnikov v Dolnji Lendavi znesek 350 Din. — Bog plačaj!
□	Anulirano! Na zadnji občinski seji se je oddalo razpisano mesto gradbenega inže-njerja pri mestni občini g. Accettu. Mestni župan pa je to imenovanje anuliral ter ga stavil zopet na dnevni red prihodnje seje.
□	Ker nima službe — v smrt. Pred 14. dnevi je odšel z doma 28letni delavec Rupert Glavič ter se še dosedaj ni povrnil. Domači so v strahu, da si je končal življenje, ker je bil radi izgube dela v neki tukajšnji tovarni čisto obupan.
□	Izgubljena nevesta. Ta zgodba, ki je dobesedno resnična, se je pripetila v Magtlalen-skem predmestju. Poroku se je vršila v želez-, niški kapelici v koloniji. Odpeljala sta se k poročnemu obredu ženin s svojim spremstvom v enem avtomobilu, nevest« p« zopet v drugem. Ko pa je ženinov avto prispel 11« mesto, ni bilo neveste od nikoder. Čakali so in čakali, ženina je jela oblivati kurja polt iu tudi v drugih je vstajala rahla sumnja, če sc ni nevesta morda v zadnjem hipu skujala. Končno pa so jo Ie šli 7, avtomobilom iskat ter jo tudi našli. Njen avtomobil je imel smolo, počili si« obe zadnji pnevmatiki ter je moral sredi ceste obstati, nevesta p« čakati, tla sc je ženin vrnil po n jo. Naposled .se je po prcnniganju vseli ovir poroka v redu izvršila.
Vič
Društvo Meščanska šola in dom na Viču« ima danes ob 18.30 v šolski telovadnici svoj I. redni občili zbor, na katerega se starši meščan-sko-šolske mladine vljudno vabijo. — Ker je vsled nezadostnih učnih prostorov pouk močno oviran, je dolžnost staršev, da se občnega zbora poliioštevilno udeleže, tla tako javno manifestiramo, da se novo me.šeansko-šolsko poslopje, za katero so vse predpriprave že izvršene, čimprej prične gradili. — Zavedajmo se, da nam je potrebna krepka, zdrava 111 dobro vzgojena mladimi, ker narod se sodi po zdravju in omiki. —•
Kulturni obzornik
Sto let gledališča v Zagrebu
Danes, 4. oktobra, slavijo Hrvatje stoletnico otvoritve prve gledališke stavbe v Zagrebu. Po dogovoru z mestno občino, je zgradil prvo mestno gledališče ugledni zagrebški meščan Krištof Stan-kovich leta 1834. Pogodba, ki jo je sklenil z mestno občino, je bila zanj izredno ugodna in jo je tudi izrabljal tako, da so gledališki ravnatelji, ki so sc izredno hitro menjavali, radi visoke najemnine, ki so mu jo morali plačevali, zapuščali mesto z ogromnimi deficiti, ako niso sploh finančno propadli. V gledališki stavbi so igrali sprva samo v nemščini in tudi v tem je bilo precej krivde, da je gledališče slabo uspevalo. I.eta 1835 jc bilo slišati na odru zagrebškega gledališča prvo hrvatsko besedo, a prva gledališka predstava v hrvatskem jeziku je bila šele 10. junija 1840, ko so igrali novo-sadski srbski igravci igro Ivana Kukuljeviča »Juran i Sofia«. Novosadski igravci so ostali v Zagrebu skoraj dve leti. — Medtem so se bili hrvatski dile-lanlje toliko pripravili za nastop, da so vprizorili 28. marca 1846 prvokral prvo hrvatsko opero Lju-bav i zloba*. Vatroslava Lisinskega. — V decembru leta 1851 je dežela odkupila gledališko stavbo od lastnika Stankovicha za 46.000 gld., upravo gledališča pa je prevzela »Narodna gledališka družina«. Igrali so izmenoma v nemškem in hrvatskem jeziku vse do 24. novembra 1860, ko so o priliki nemške predstave Petra Szaparyja « izbruhnile v gledališču demonstracije zoper tujeje/.ičnc vprizo-ritve. Nemški igravci so morali zapustiti Zagrch in oder je ostal njihovim hrvatskim kolegom. Dne 17. avgusta 1861 je hrvatski deželni zbor sklenil proglasiti zagrebško gledališče za subvencionirano deželno ustanovo, Osorej je hi! nadaljnji obstoj irvatskega gledališča zagotovljen. — S časom pa (taro gledališko poslopje v gornjem mestu ni več ustre/.alo in v Zaiirebu so začeli razmišljati o novi
gledališki stavbi. V mesecu maju so začeli gradili novo gledališče, a poslednja predstava v stari stavbi je bila 16. junija 1895. Nihče tedaj ni vedel, da bo ta dan poslednjikrat v starem gledališču predstava, niti gledališko vodstvo ne. Vsakdo je pričakoval, da se bo začela nova sezona v starem gledališkem poslopju, toda radi napovedanega obiska cesarja Franca Jožeia so pospešili gradbeno delo in zares so že 14. oktobra 1895 v prisotnosti cesarja svečano odprli novo gledališče.
Zgodovino zagrebškega gledališča v teh sto letih je opisal urednik »Morgenblatla«, Hinko Vinko v i č , ter jo v ponatisu izdal tudi v posebni brošurici pod naslovom: »Hundert Jahre Theater-gebaude in Zagreb, 1834 — 4. oktober — 1934.«
s. š.
Olge Scheinpllugove „Gugalttica" K današnji reprizi
Gugalnica? Kaj bi utegnil pomeniti naslov? No da, vsakdo ve, da je gugalnica nekaj, kar se guga navzgor in navzdol, neka prešmentana reč, kjer ima človek najrazličnejše občutke. Ali je mislila pisateljica takšno gugalnico? — Komedija je nastala v inflacijski dobi, ko je poslala aktualna gugalnica: koliko ljudi je že bilo na takšni gugal-nici, koliko jih je, ki so sc na ta ali oni način za-gugali z višjega socialnega položaja v slabšega in — narobe!
Vsaka kroglica najde svoje meslo — r pravi optimistka kuharica Marie. Tudi sama je ena iz šestorice kroglic — usod, ki se kličejo Marie. Mary, Ana, Marija, Vena In notar, in ki se kotalijo v okviru majčkene igrice potrpežljivosti, dokler —
O, če bi vedeli, kako sla fletni An« Marija in Vena, ko se. prepirata — (toliko da si ne skočita v lase!). Pa kakšna kuharica je Polonca — Marie in kako razklada recepte — da se vam kar sline cedč! In pri gospe Mary — Medvedovi so lahko naučite, kako sle srečni, ludi če se vam slabo godi.
Režiser Skrbinšek ie spravil vse le kroglice
z njemu lastno potrpežljivostjo vsako na svoje mesto. Skrbiuškov način režiranja je komoren. Nikoli ne žrtvuje čuvstvenib momentov, da bi z njimi izzval smeh, in ne prekorači meje verjetnosti radi efektov. Zanj oblika komedije ni sredstvo za prikazovanje komike, ki nima drugega namena, kot zvabiti publiko v krohot — temveč razgrinjarije življenja; bodisi psiholoških momentov ali situacij — ko postane človek kot oseba v razmerju do ostalega svet« žrtev trenutka, ki ga postavi v komično luč ter prisili gledavca, da se 11111 dobrodušno nasmehne, ne pa da se 11111 škodoželjno posmehuje, zavedajoč se svoje vzvišenosti.
Gugalnica" v Skrbinškovi režiji učinkuje kot diskretna podoba v dveh barvah: razgibana v veselem tonu prepirčkov in mladosti ler mehko lo-pla v čuvstvenih človeških trenutkih, ki izzvenijo kol živahen akord, čigar odmev je en sam lih Ion v iinok-u, ki — — joj — kmalu bi vse izble-betala —1	Maša Slavčeva.
Oktobrska »Mladika«. Iz njene pisane vsebino navajamo samo črtico Janeza J al en a »Razsodni okradenec«, v kateri podaja avtor ne samo lep primer kmelskc modrosti, marveč tudi številne primere klenosti in lepote slovenskega kmetskega jezika, ki se Jalenovemu nekoliko baročnemu pripovedovanju dobro podaja. — Med poljudnimi spisi gre prvo mesto izvrstnemu delu konservatorja dr. Franceta S t e 1 e t a »Iz zgodovine slovenskega cerkvenega slikarstva«, zelo zanimiv pa je tudi prispevek Bogdana K a/. aka, »Bolnik, ki 11111 ni bilo pomoči,« posvečen Jan. Ev. Kreku. — V ilustrativnem pogledu je pričujoči zvezek »Mladike« posvečen delu naše keramičarke in plasličarke Dane Pajnič, o kateri je napisal dr. Karel Dobida nekaj dobrih vrstic. Literarni svet bo našel zase šc posebno poslastico v Finžgarjevem odgovoru na izpada Juša Kozaka in Jožeta Vidmarja (prvi v -Zvonu«, drugi v »Sodobnosti«) radi njegove ocene Fr. Kraljeve avtobiografske knjige Moia pot«. Za svojo trditev »Škoda lepot, ki jih skruni mestoma
toliko pomanjkanje srčne kulture in zraven šc neresničnost dogajanja«, nastopa Finžgar dokaz resnice. Svoja nasprotnika zavrača pa zlasti radi tega ker sta hotela sklepati iz navedenih besed (iz Fin-žgarjeve ocenc) o neki skrivnostni črni kulturni reakciji, ki da vlada nekemu delu katoliškega kulturnega tabora.
Svetovna razstava katoliškega tiska. Pripravljalni odbor, ki iina svoj sedež v Vatikanskem mestu, Via della Tipogralia ter mu načeluje Contc doti. Gr. Uff. Giuseppc Della Torre, direktor lista »L' Osservatore Romano«, je razglasil, da bo spomladi leta 1936 v Castel Gandolfu prva svetovna razstava katoliškega tiska, Razstavljeni bodo: ' 1. Katoliški dnevniki in tedniki, ki jih pristojna cerkvena oblast kol takšne prizna; 2. periodične publikacije, ki so namenjene verski izobrazbi, verskemu apostolatu, katoliški akciji in misijonski propagandi; 3. katoliški listi znanstvenega, umetniškega, splošno prosvetnega ali poklicnega značaja. — Izvodi raznih publikacij bodo razstavljeni z. vsemi pomembnimi podatki o zgodovini in življenju katoliškega tiska v sistematičnem in geografskem redu. — Razen tega bo obsegala razstava: a) statistične in geografske karte o zgodovinskem razvoju in o sedanji razširjenosti tiska na svetu; b) vse, kar je z uredništvom, tiskom, upravo in propagando velikega dnevnika v zvezi. Zlasti bodo upoštevane »popolnitve tiska v tehničnem in organizaloričnein pogledu; c) vse ustanove, dela, družbe v službi katoliškega tiska: založbe periodičnega ;tiska, novl-čarslte agenture, podjetja za širjenje dobrega tiska, novinarska društva, novinarske šole in podobno, s predmetnimi statuti, programi in delovnimi metodami, poročili o doseženih uspehih, statistikami, fotografijami poslopij, obratovalnic ild-; glavni smoter tega oddelka bo, da se izve, katera so najznačilnejša podjetja in najuspešnejša na polju katoliškega tiskovnega aposlolala; d) stalne in kinematografske ( projekcijske podobe, ki pobliže osvetljujejo raz-v stavljeno gradivo. — Rok za prijavo udeležbe je do konca leta 1934-
Med Čehi in Slovaki
Pri najboljšem češkem vrelcu...
Celotni pogled ua Meščansko pivovarno v Plznu
Prišel je pretkun Kranjec med češke bralo in prinesel s seboj ludi nekaj humorja. Vodili so ga semtertje, na koncu pa so mu stavili vprašanje, kateri je najboljši češki vrelec. Bodri Kranjec, ki jo bil prinesel s seboj nekaj humorja in ki mu tudi rii manjkalo duhaprisolnosti, so je brž spomnil blagodejne pijače, ki jo je moral zamenjati s cvičkom, in se na stavljeno vprašanje bodro odrezal: "Plzenski je najboljši.« Sledil je presketajoč krohot odobrovoljenih čeških bratov, ki je bil znak posebnega priznanja domiselni naglici hrihlnega Kranjca. Malokaleri Slovenec zaide v bratsko republiko, ki bi ga ne seznanili š to zgodbo. Zanimala jo tudi mene, in to tem bolj, ker so mi raz-odeli, da je bil dotični Kranjec — slovenski časnikar.
Po končanem obhodu Škodovke se je tudi naša družba namenila k najboljšemu češkemu vrelcu« ler so znašla v desetkilometrski dolžini pivovarni-ških kletnih kompleksov plzenske meščanske pivovarne. Po teh kleteh jo čez '2000 ogromnih kadi s stalno vsebino 200.000 hI plzenskega pivskega bla-gra. In ta »najboljši vrelec v republiki« teče in se v vse zemlje in celine pretaka od I. 1842. V prvem letu produkcije je steklo 4657 lil pristnega plzen-čana; že 1. 1913 je produkcija presegla milijon hI. Ogromnost tvorniškega kompleksa ponazoruje nekaj suhoparnih številk: tvornifika površina meri 550.000 lir, železniško omrežje v tvorniški notranjščini je dolgo nad 11 km. Stalno je nameščenih nad 5000 delavcev in okoli 200 uradnikov.
Zanimivo je vprašanje lastništva donosnega plzenskega pravrelca. Lastništvo ne sloni na gospodarski osnovi kakšne delniške družbe ali. česa podobnega. Lastništvo predstavlja in združuje 250 plaenskih meščanov, ki so od vsega obratovalnega pričetka lastniki pivovarne. Odtod naziv meščanske pivovarne. V svojevrstnem značaju tega lastništva je ležala možnost še svojevrstnejših in zanimivejših posledic in pojuvov. To pivovarno pravo
:H^mLs Za mani denarla
želite boljše blago ..IlUDer-qO (I1S" milo in „Pcrion"
J^pžO pralni prašek sta cenejša in JtjS^	Jb boljša. In kar je danes glavno:
fvutvsmJ* domaČa sla!
Ijcpo navado so imeli gg. ljubljanski župani, da so .sc na rednih občinskih sejali spominjali uglednih ljubljanskih meščanov in drugih za javnost zaslužnih mož, ki so umrli, med eno in drugo sejo. Tudi gospodje, občinski svetniki so vedno znali počastili spomin teh mož, ki jih je vsakokratni ljubljanski župan omenil. Naš sedanji g. župan lepo spoštuje to staro navado i.n ob vsaki seji lepo in skoraj nepristransko omenja vse v razdobju med eno in drugo sejo umrle ugledne može. Tudi nu zadnji seji so je treh spomnil: generala Maistra, obrtniškega organizatorja Josipa Rebelca in zobnega zdravnika dr. Praumeisa. Nc moremo zahtevali od g. župana tako ločnega spomina, da bi imel v evidenci še druge odlične može, ki so v zadnjem času imrli, in radi verjamemo, du je prav možno izpustiti še tako zaslužnega človeka. Toda od tistega uradnika, ki g. županu poroča, kdo od zaslužnih ljudi je v zadnjem času umrl, bi pa že. lahko pričakovali, da bi na listek z imeni zaslužnih pokojnih navedel vsaj šc enega, ki je za Ljubljano storil več, kakor pa katerikoli sedanji občinski odbornik, namreč pokojnega g. Lojzeta Vrtovca.
Cela vrsta palač je v Ljubljani, za katere zgraditev ju dal pobudo pokojni predsednik Pokojninskega zavoda V r lovce, vse polno je stanovanj, ki jih ie naročil zgradili on, na milijone in milijone je krožilo denarja po Ljubljani, ki bi mogel sicer iti drugam, celo mestna občina, je prejemala poso lila in druge ugodnosti, od Pokojninskega zavoda. Da kaže Ljubljana danes tnko moderno in skoraj velemestno lice, jc nemala zasluga g. Lojzeta Vrtovca. Mislimo, da je lo dovolj zaslug, da bi gosp. iupan omenil tudi g. Yrlovca. Ker se pa g. župan na lega moža ni spomnil, storimo to mi in naj nam g. župan oprosti, da se sem in tja. vmešavamo v opravljanje njegovih dolžnosti!
Litija
šiuihovski sejem, pretekli ponedeljek, je bil ";isto v znamenju gospodarske ltrlze in pomanjkanja denarja. Vsled neobičajno lepega vremena je prišlo na seiem precej kmetskega ljudstva, ki pa jc na šlantih pri krami kupovalo samo napotrebnejse hlago, mnnufak turo, srajce in čevlje za zimo vse to pa slabejse kakovosti, samo da jc bil cenejši kup, ker ni denarja. — Tudi živinski sejem je bi živahen, živine mnogo, kupcev dosti, le ccna slaba.
Litijska podružnica sadjarskega društva ie preteklo nedeljo priredila v osnovni šoli sadno razstavo, kjer je nad 100 sadierejcev razstavilo svoje endje iz bližnje okolice. Razstavili so nad 300 vrst raznih jabolk, hrušk, grozdja itd, Tako smo ludi v Liliji dokazali, da znamo gojili lepo zdravo sadje. I< uspehu sadne razstave čestitamo gosp, šolskemu upravitelju Rostoharju, ki si je mnogo prizadejal, da jc sadna razstava tako lepo uspela. — Tudi naši sosedje Vačani so razstavili svoje sadje v cerkveni dvorani na Vačah. V Litiji kakor tudi na Vačah ie bil obisk razstave zelo velik, znak, da je naše podeželje spozralo važnost rtojilve lepega m zdravega sadja.
je bilo in je ostalo vezano s hišnimi številkami poslopij, v katerih je stanovalo teh 250 (ličnih pl-zenskih meščanov. Z nakupom takšne hiše preide samoposebi na novega hišnega posestnika tudi pivovarno pravo. Zgodilo se, je, da so od takšne hiše, s katere posestjo je bilo združeno pivovarno pravo in precej dobičkanosno solastništvo pri plzen-ski meščanski pivovarni, ostala samo vrata s hišno številko. In lastniku teh edinstveno donosnih vrat pripada značaj solastništva pri omenjeni tvornici ■/. vsemi dolžnostmi in še prijetnejšimi pravicami. Pri gostoljubni mizi smo zvedeli neki)j poučne pe-nežne statistike, možgani vsakršnega slovenskega duševnega delavca morajo ob takšnih številkah doživeti pravcati pretres. Spomnil sem se nehote zgodbe o neumnem Mihcu, ki je vrata natovoril na svoja ramena, mesto da bi jih bil zaklenil, ker se nui je zdelo to varnejše; in sem si mislil, da bi usoda takšnega Mihca ne bila napačna, ako bi se na rumenih znašla \rala vsaj ene od blagoslovljenih 250 plzenskih hiš. Težko breme, pa ne trpko. Slovenski Mihec biti ni dobro; takšnemu plzenskeniu Mihcu pa bi se ne godilo slabo...
Po obhodu neverjetno prostornih in hladnih kleti me je čakalo veselo presenečenje. Ob vhodu v ravnateljsko poslopje je stal visok, slok gospod sivih las in s častitljivo sivo brado. Nagovoril me je v gladki .slovenščini. Ves čas gostoljubne postrežbe sva se v slovenščini pogovarjala o tem in onem, zlasti o Ljubljani in Mariboru, ki sla ga \ idno zanimala. Ljubeznivi in sila gostoljubni ravnatelj plzenske meščanske pivovarne mi je na posebno vprašanje pojasnil vzrok svojega perfektnega znanja slovenščine z zanimivo sorodstveno zadevo, ki je vse navzoče praške tovariše, še bolj pa mene vprav prijetno iznenadiln: Kako bi ne znal govoriti slovenski; saj sem v krvnem sorodstvu vašega slavnega Miroslava Villmrja. Vnuk njegove sestre sem.Ko smo se prisrčno poslavljali, ni pozabil pristaviti, nuj prav lepo pozdravim Slovence in slovenske »cajtengc.:...
Kako opisuje položaj kmeta „Mariborski Večernih Jutra"
Ugledni kmetovalec iz okolice Maribora nam je poslal sledeči dopis:
»Te dni je bila v Mariboru kmetijska razstava za okraja Maribor levi in desni breg. Gotovo se 1 bo te dni zopet mnogo pisalo inlfce več govorilo o važnosti kmetskega stanu iu o pomenu kmeta za državo. Govorilo se bo tudi o tem, kako treba kmetu pomagati in kaj vse je v načrtu, da bo mogel kmet boljše prodali svoje pridelke. Zalo gotovo ne bo nezanimivo, da te dni povemo kmetovalci svoje mnenje o tem, kako se naj javnosti ne poroča o položaju kmeta. Morali bi .to povedati že preje, pa pri vseli mnogoterih jesenskih opravilih za to nismo imeli časa.
Pred nedavnim časom jc pisal »Mariborski Ve-černik Jutra« pod naslovom Posledice zadržanega izvoza sadja«, da je letos kmel sam največ kriv, da ni mogel dobro prodati svojga sadja. Dopisnik Ve-černika pravi, da je glavna krivda sadjarja v tem, ker so letos prt rano obirali sadje. Danes že vsak otrok v sadjarskih okoliših ve, kdo je zakrivil velike izgube pri prodaji sadia v inozemstvo. Sadjar, ki ima letos žc tako nepregledno škodo radi ne-organizaranega izvoza sadja, naj nosi še to sramoto, da je trgal zeleno sadje. Gotovo dopisnik Večernika nc ve, da jc letos zoritev sadja skoraj za en incsce naprej. Rano sadje je odevelelo letos že pred sv. Jurijem, ko cvete navadno šele okrog 10. maja. V toplem poletju se je nato sadje hitro razvijalo in začelo v drugi polovici julija že zoreti. Ce ne bi kmetje sadja obirali, bi pač začelo samo padati z drevja in bi sproti segnilo.
Malo dni za tem prvim člankom o krivdi sadjarjev radi nizkih cen je izšel v Večerniku drugi članek pod naslovom Izmikanje naše vasi«, kjer opisuje dopisnik Večernika razgovor s kmetom. V tem dopisu je rečeno, da denar ni za kmeta, ker ne zna z njim ravnati. Pravi nadalje dopisnik, da si kmet stanovanje modernizira, da sc oblači po mestni noši itd. Vprašam Vas, ali jc kmet druge vrste človek na svetu in ni enakopraven državljan. Kmet naj torej samo gara in dela ter prenaša vse hudo, za kaj boljšega je pa itak pretieumen. lako pisanje si mi kmetje odločno prepovemo.«
Tako naš dopisnik. K temu bi pripomnili samo lo, da označeni način pisanja gotovo ne more doprinesli k lepemu sožitju mesta in dežele.
Trbovlje
Pričetek rednega pouka na trgovski nadaljevalni šoli bo v petek. 5. 1. m. ob 17. Obenem se bodo vpisali šc oni učenci, ki se do sedaj še niso priglasili.
Poceni krompir. — Kar na vagone vozijo krompir v Trbovlje razni večji podjetniki in ga razprodaja jo takoj na kolodv oru po 60 paru zu kg. Po potrebi ga za isto ceno dostavijo t n< I i nu dom. Drugi gn zopet pripeljejo z \ozo\i in produjajo na šknlV šo po nižjih cenah. Kriza pritiska enako na kmeta in delaven.
20 dni sc bo delalo pri rudniku v mesecu oktobru — tako razglaša ravnateljstvo. Začasno je pri rudniku precej zaposlitve, ker se iz\ išii-|o.|o naročil« za zimo. Ni pa šc upanja ua stalno zboljšanj^ v naših rudnikih.
I inrl jc v Ljubljani rudar Ivan Vidic. r-tar "4 let. za rakom \ želodcu. Ver tovarišev delavcev nc je udeležilo njegovega pogreba \ Ljubljani. Bil je tinti ("lan Apostolstv« mož. Nuj počiva \ miru! fceni in otrokom naše iskreno sožalje!
Zanimivo za naše krajevne razmere. K tej notici nam sporoča Sokolsko društvo Trbovlje, da sokolska godba ni igrala za god gosp. Mihaelu Korenu, ampak za god članu Sokola br. Milošu Šker hiču, ki ic storil sokoUki rfndhi že znatne usluge,
Koledar
Čelrtek, J. oktobra: Frančišek Serafinski. apo« zna valeč; tatvin.
Novi grobovi
+ V Zdenski vasi pri Dohrepoljah jc umrl včeraj ob 5 popoldne posestnik I rane Kline Pogreb bo v soboto ob ',.10 dopoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše sožalje!
+ V Podgorju pri Kamniku je v tcirek zjutraj umrl v visoki starosti 7% let' posestnik g. Janez Vidmar, p. <1. Makov ce. Pred 14 dnevi mu je na cementnem tlaku v Kamniku i/.pod rs. tiilo, da je padel in pri tem z glavo močno udaril ob trda tla ter se onesvestil. Poškodbe pa so bile tako hude, da jim je po 14 dneh podlegel. Pokojni Vidmar je bil eden najstarejših lovcev in je bil v Kamniku splošno znan. — Naj počiva v miru, žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesti
—	Iz sodnopisariiiške službe. Misolvenlinju meščanske šole Kmilija Chlebounova je imenovana za dnev iiičarko-zv uničnico pri opravl janju pazniških poslov okrožnega sodišča v Mariboru.
Osfote vesti
Oblastni cdbor Narodne Odbrane v Ljubljani obvešča vse, ki se udeleže javnega zborovanja akcije NO »Svoji k svojim« v nedeljo, 7. t. m. v veliki dvorani hotela Union, da se lahko poslužijo jwlovične voznine, ki je odobrena strelskim družinam s i ein, da kupijo na odhodni postaji cel vozni listek iu železniško objavo za 5 Din. Objave se bodo žigosale za povratek dojioldiie na strelišču in v hotelu Union, zvečer pa v Kazini. Istočasno naznanja, da bo sestanek izvršilnega članstva NO v nedeljo, 7. 1. m. ob pol 15 v prostorih Zveze kulturnih društev v Ljubljani, Kongresni trg št. 1 /II.
—	Odbor strelskega okrožja v Ljubljani obvešča udeležence tekme in svečanega razvitja prapora, da je v dneh od 5. do 7. t. m. dovoljena na železnici polovična voznina. Udeleženci naj kupijo na odhodni postaji celi vozni listek in železniško objavo, s katerim? vračajo brezplačno. Odbor.
—	število učencev v Južni Srbiji narašča. Belgrajska sPolitka« poroča, da sc je število učencev nu osnovnih šolah v Južni Srbiji zelo zvišalo. Medtem, ko je bilo v šol. letu 1933-34. vpisanih 128.783 učencev (79.206 fantov in 40.379 deklet), je bilo letošnjo jesen vpisanih 163.230 učencev. V zadnjih treh letih je narastlo število učencev za 33.178, samo v zadnjem letu pa za "4.433 učencev. Da jc število učencev tako zelo narastlo. se je zahvaliti ustanavljanju novih šol. Od leta 1918 do danes je bilo ustanovljenih 573 novih šol, tako da jih je danes v Južni Srbiji nad 1200 z, 24S9 oddelki in 2444 učitelji. Srednjih šol je 13 z. 178 oddelki. 339 profesorji iu 6686 di jaki. V 14 meščanskih šolah je 34- oddelkov, 107 učiteljev in 1130 dijakov. Za balkanske vojne je bilo v Južni Srbiji 93% nepismenih. letu 1932 69%. danes je šc samo 65% nepismenih.
- Pri lenivosti črev, boleznih na jetrih in žolču, odebelelosti, protinu, kataru v želodcu in črevih, oteklini notranjosti debelega črevesa, obolenju zadnjega črevesa odstranja naravna »Franz-Josei« grenčica naglo vsako zastajanje v organih spodnjega dela telesa in to brez bolečin. Dolgoletne izkušnje v bolnišnicah dokazujejo, da raba »Franz-Josef« vode izborno urejuje delovanje črev.
—	V Sloveniji se mudi gospodična Elizabeta Magaj, ki je prišla iz Amerike v Jugoslavijo, da poišče zanesljive sledi o svojem zgodaj umrlem ocelu, ki je bil baje premožen in študiran mož. Ker se ji doslej še ni posrečilo izvršiti svoje naloge, a jc. zašla v niaterijalne neprilike ler bo morala bržkone še čez zimo ostali v Jugoslaviji, j>ro-sinno usmiljena srca, če bi imenovani gospodični hotel kdo priskočiti na pomoč ali pa bi jo morda kaka premožna rodbina v Sloveniji vzela za domačo učiteljico angleščine proti stanovanju in hrani. Je namreč učiteljica, a govori samo angleški in slabo nemški. Ev. dopisi naj se blagovolijo nasloviti na uredništvo 2 Slovenca« pod: Za oče to m .
—	Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gorečici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec >Franz Josefove« grenčice.
Neverjetna podivjanost. Kakor vsako nedeljo, če je lepo vreme, tako jc tudi predzadnjo nedeljo obiskalo vas Rašico veliko izletnikov, zlasti Ljubljančanov. V popoldanskih urah je prišla tudi skupina fantov od onstran Rašice. Ti fantje so brez povoda začeli prevračati gostom na vrtu restavracije pri »Knezu ■ mize. Ko so gostje zaradi tega užaljeni in razburjeni odšli in je oslal gospodar sam z osebjem, je navalila podivjana druhal šo v njegove gostilniške jirostore in začela razbijati gostilniški inventar. Gospod Knez trpi veliko škodo, ker so mu razbili vse, kar se je dalo. Ko so divjaki tu opravili svoje delo, so se napotili po vasi in celo vdirali v hiše ter pretepalii vsakega, ki so ga dobili. Končno so se zbrali vaščani, kakor ob turškem navalu, in prepodili te divjake.
—	Poroka v zaporu. Pred kratkim je v Zagrebu mehanik Ivan Bednjunec svoji izvoljenki Alojziji Blatnik, ki mu jc reklu, du ga bo zapustila, vrgel v oči solno kislino. Bedujunca so zaprli, dekle so pa prepeljali v bolnišnico, kjer s<> ji komaj rešili eno oko, dočim jc na drugo oslepela..V zaporu je Bcdniunec poSktišul sa-moumor, tako ga je pretresla nesreča njegove izvoljenko. Ker je izrazil željo, da bi Alojzijo poročil, jo prctklo nedeljo jezuit g. o. Gluvuš v kapelici okrožnega sodišča v Zagrebu poročil Bodnjanea in Blatnikovo. Sedaj bo še sodišče reklo svojo besedo.
.— Za praznik Kristusa Kralja (zadnja nedelja v oktobru) priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani cerkvenim zborom: I. E ke I s. M. A., šopek cerkvenih pesmi za mešani zbor 20 Din. Vsebuje tudi lepo pesem »Kristusu Kralju«; 2. Klmovcc Dr. Fr., Srce Kraljevo, /a mešani zbor /. o iglam i 1.30 Din: 3. Premrl St.. Povsod Bogu, z.ii enoglasni in mešani zbor z orgla-mi 1.30 Din; 4-. Premrl St., Jezus naj živi! 42 cv-harističnih pesmi za mešani zbor. Pari. 60 Diu. glas 12 Din. Zbirka nudi več primernih spevov za ta praznik: 3. Sntlncr p. II., Slavospevi presv. Srcu Jezusovemu. Pari. 23 Din, glas 3 Din. l.sto-lako primerne pesmi za praznik Krist. Kralju.
— Ooraičajoči mladini nudimo zjutraj čaSieo naravne »Franz Josefove« grenčice, ki doseza radi tega, ker čisti kri, želodco in čreva, pri dečkih
in deklieah prav izdatne uspehe.
Celje
-Cv Pogreli gasilskega organizatorja VciigiislA
je bil zolo veličasten. Udeležile so se ga cele množice gasilcev. Pred napovedano uro je bila vsa Prešernova ulica pred magistratom polna občinstva, gasilci so se jia formirali v žalni sprevod nu Dečkovem trgu. Po opravljenih obrodili na mestnem poglavarstvu so je poslovil od pokojnika starešina celjske gasilske Župe g. Oologrunc. Ko je dolg sprevod prispel nn mestno pokopališče, je že legal na zemljo mrak. Grobnico so obstopili z. gorečimi bnkljumi celjski gasilci, duhovščina jo opravila po. grebiHi molitve, častna četa vojaštva jo oddala salvo, nakar se je poslovil od rajnega |»ištni direktor g. dr. Tavzes. Za njim so govorili starešinu gasilske zveze Jugoslavije g. Andraševič, starešina g. Turk in v imenu obmejnih gasilcev g. llraslelj iz Zg. Radgone.
& Sv. Jožef und Celjem. 1. oktobra jo odšel iz Celja g. dr. Jakob Kolarič, misijonar pri Sv. Jožefu. Imenovan jo za ravnatelja bogoslovcev misijonske družbo v Ljubljani. Njegovo štiriletno vzorno in goreče dušno pastirsko delovanje v Celju je s tem prejelo najlejiše priznanje. Obilo blagoslovu na novem odgovornem mostu.
J2r Otroci umirajo. V celjski bolnišnici so umrli Ulaga PaVla, 5 let, tiči delavko iz Zagrada; Veter-nik Ljudmila, 3 lota, hči delavke iz Sv. Petra v Savinjski dolini; Leskošek Marija, i) let. hči čev ljarskega mojstra iz Celja.
0 Umrlo .ie v Celju mesecu septembra '27 oseb. iu sicer '2-1 v bolnišnici in 3 v mestu.
Brastovče
■J" Zofija Šheta. V nedeljo zvečer jc po kratki bolezni umrla gdč. Zofija Sketa iz znane krščanske »Murnove« hiše v Orli vasi pri Braslovčah. Že več let je gospodinjala pri bratu gosp. Ivanu, župniku pri Sv. Marjeti niže Ptuja, kjer je tudi umrla, najlepše pripravljena za pot v večnost. Na njeno željo bo pokopana na briislovško pokopališče. Še letošnje leto je lepo uredila in popravila hišo gosp. brata v Braslovčah, kjer je nameravala preživeti leta, odločena za počitek, toda božja volja ji jc že letos odločila večni pokoj! Žalujočim sorodnikom naše iskreno sožalje! — V minulem tednu ie umrla v starosti 92 let Helena Perger iz Pod-vrha. Bila je dobra, blaga krščanska mati. Bog daj dobri materi večni mir !
JSIatzznanilci
Ljubljana
1 c Ljubljana« ima drevi ob JO vnjo moškega pevskega zbora. Ob tej priliki se sprejemajo tudi novi pevci.
1 Društvo trgovskih potukov in zastopnikov r Ljubljani vabi svoje člane na sestanek, kateri se vrši v nedeljo, 7. t. ni., ob pol 10 dopoldni! v Trgovskem tlom n. Vstop imajo samo člani.
1 Salezijanski mladinski dom: Danes ob 8: T. prosvetni večer. U. dr. Knific bo predaval o romanju Slo vencev v Rim na zaključek svetega, lota in kanonizacijo don Boska. Predavanje bodo pojasnjevalo skioptične slike. Vstop prost, prosimo pa prostovoljnih prispevkov.
1 Kino Kodeljcvo: .InUi ob S: IJarry Piel v filmu Ladja brez luke in več wpili kratkih filmov.
I Nočno službo imata lekarni: nir. Bakorčie. Sv. »lakoba trg 9, in mr. Kamor, Miklošičeva esta :»t»
Maribor
m Magdalenei imajo drevi ob 8 sestanek ua odru.
m Ljudska univerza. V petek, dne 5. oktobra «e bo zopet o tvoril kulturni doni Ljudske univerze, v Mariboru. V letošnjem programa ima Ljudska univerza večinoma vprašanja, ki obravnavajo naše sedanj« življenje ali osvetljujejo, vzeta iz preteklosti, naš sedanji položaj. Na prvem predavanju, v petek, obravnava najnovejše tehnične probleme — električno pre našanje slik iu brezžično gledanje v daljavo — g. ing V. Šlebinger iz Ljubljane, ki si ie nabral na tem polja znanje doma in v inozemstvu, liazumevanje bodo ola.l šale skioptične slike.
Cerkveni vestnih
Cclouočvo eešČenje presv. Srca Jcznsovejja v ljub Ijanski stolnici se pridne drevi po skupni molitveni uri ob 21. I/ knjige .-Večna molitev bodo uoeni časti ve i molili 10. uro: Zahvala za božje dobrote. Novo došli častivei si lahko izbero poljubno nočno uro od 21 do 4.
II. manja Mar. konprcfjacija pri ursuiitikah v Ljubljani ima jutri, na prvi petek, zjutraj ob trieetrl na sodem skupno sv. obhajilo. Prosim, pridite vse! — Voditelj.
Naše dijaštvo
Obrni zbor Dravske oblasti Ferijalncr/a naveza b.*> M. oktobra v prostorih državne trgovske akademije ob 10. dopoldne.
Poizvedovanja
Pes volčjah brez znamke se je zatekel dne 'Mi. IX. popoldni? na dvorišče hiše Euiouska cesta 10-a, kjer ga lastnik dobi nazaj.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA (Začetek ob 20)
fictrtek, i. oktobra: Oiigalnica. Ker! Četrtek.
Potok, 5. oktoiu-n: Znprto.
Sobota, li. oktobra: Hlapci. Premiera. Izven.
Nedelja, 7. oktobra: Mina, ftekte Montpaniasa. Izven
OPERA (Začetek ob 201
Četrtek, 4. oktobra: Sveti Anton, vseh zaljubljenih nn-
//'o)i. Red II. Petek, 5. oktobrn: Zaprto.
Sobota, fi. oktobra: fligolcllo. Izvoli. Znižano cone oii
nn THn navzdol. Nedelja. 7. oktobra: Tliar. Opcrstn. Izven. Znižane cone od nn Din navzdol.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Četrtek, t. oktobra: Ob 20: Hlapci. I'rvh\ Bloki veljajo.
Polek, ■"». oktobra: Zaprlo.
Sobota, li. oktobru: Ob 211: Hamlet. Rod 1'.
Radio
Programi Radio Ljubljana:
rrtrtek, I. oktobra: 12.1.1 ("omedian Harmoni>t*
(ploske)	12.51) Poroči lil l.t.OO ča*. rižanski orkestri na
pIoMn.li	I8.0II O zušSil.i živali (dr. .lože Knnc) I S. 20 Po ifovor s poslušalci I H..10 Plošče po željah lO.BO Obtolniea
poti pisa	reške lini tn /niinlminltiA m*Ai1oiMi iv in ".I1
CM
sla trle
lnunt.uii JC.U1I v	i II /i vini .................i. un. i in._u i '>
Kovor s poslušalci 1.1.50 Plošče po željah m..10 Obleluiea podpisa, reške i-eHoluel.ie (nacionalno predavanje) 10.."ii čas, jediln-i lisi 20.00 Prenos iz Zajrrebu: Opera Porin . ftlavnostiin predstava v proslavo 1110 lotniee zagrebBkotfn gledališča. V odmoru ču» in poročil«.
Drugi, programi i
CKTRTKK, 1. oktobra. Url uri hI: 20,1*1 Prenos Ir Zaproba — Zaflrrb: 20.00 Porin , slavnostna pred*lava za 1(10 letnico eledulišča — Dunaj: 17.lo 1 urn IYunf i8ok Aslškl 17.10 Violinska »lllsba lil.lili Sehiihertove pesnil 20.:|0 Rndl.in.kl knbntvl 22.MI Simfonični koncert 2:1.25 Plo šče, — IhidlmiHita: 10.110 Arijo 10.10 Veseloigra 21.50 Iz ttlasbe 2:1.00 ClKnnska Klilsha — "ilnii-Trst.- 20.45 Opera Chopin-, Orefiee — lilm-llarl: 20.15 Orkestralni in violinski koneert 22.011 Pestra 11111 — Prana: I0.no Orkestralni koncert 20.mi lirra Zvonovi 22.15 Pester koneert -I aršava: 20.00 I,olika Klasba in pelje 21.00 Violinski Iu orkeslralni koncert llrrlin: 20.15 t/, vinske kleti — Vratiilara, Upslcu: 20.15 Tisoč vosetlh 110I Frntikfurl: 2n..K> RR'Hj«H urljMli-r — Mannkrtvu: 20.10 U»odn tfe-norula Jorekn.
Kemične pene zadušile požar
Kako so zadušili ogromni požar petrolejshega vrelca v Nienhagenu
Drama v brzem vlaku
Eksplozija v belgijski tovarni kisika, pri kateri jc eksplodiralo mnogo posod
delavce, mnoeo Da iib ie hudo ranilo.
kisikom. Ubilo ie tri
Pred kratkim eo našli v brzovlaku Ventimiglia —Pariz trupli dveh mož. Pri enem so našli papirje z imenom Alibert. O tem so zasumili, da je v resnici neki Josef Zifter, rojen na Poljskem, katerega je pred letom zaradi umora iskala policija v vseh državah.
Meseca julija 1923 so našli na obrežju pri Tre-portu na Francoskem truplo neke ženske, katera je bila zadeta od štirih krogel. Vsa poizvedovanja policije, da bi izvedela vsaj lo, kdo je neznanka, so bila brezuspešna. Čez deset let pa je policija dobila anonimno pismo, katero je sporočilo, kdo je umorjena žrlev in kdo jo njen morilec. Dognalo se je tole: Umorjena je bila 24 letna poljska pevka Helena Zavvuska. ki je biia poročena s Zifterjevim
bratom. Preiskava je dalje dognala, da je moževa rodovina sklenila Heleno umorit:, da bi se mož mogel drugič poročiti z bogato nevesto. Poljska policija je zaprla moža in njegovo sestro, ki 6ta bila oba obsojena na več let ječe. Zitferjevega brata pa, ki je svojo svakinjo ustrelil, je zasledovala francoska policija, a brez uspeha. Šele pred kratkim se je pariški policiji posrečilo ugotoviti, da je Alibert in Ziffer eden in isti človek. Njegova aretacija je bila zato vprašanje kratkega časa.
Sedaj sodijo, da je krvavi zločin v brzem vlaku tudi v zvezi z deset let starim umorom ter da je Ziffer v brzovlaku umoril svojega prijatelja, da bi se iznebil neprijetne nriče. ter da je nato »odil še sebe.
O ogromnem .požaru petrolejsikegu vrelca v Nienhagenu smo poročali že včeraj. Zanimivo je bilo, kako so prvič poskušali s kemičnimi penama udušiti tako ogromen požar. Že v soboto dopoldne so se gasilci prepričali, da z vodo ne bodo udušili požara. Zato so naročili ia Berlina priprave za kemično gašenje s penami. Priprave 60 bile že v soboto zvečer v Nienhagenu. Nameravali so vse območje požara pokriti z ogromno odejo iz samih pen.
Da bi pa žareča površina v zvrtani jami ne vnemala vedno znova .petroleja, ki je bruhal na dan, so zvrtano luknjo hoteli zaliti z ogromnimi curki vode. Toda izkazalo se je, da to ni mogoče, ker je treba poprej odstraniti ostanke vrtalnega stroja, ka. pa je bilo skoraj nemogoče. Kmalu po devetih zvečer so morali prenehat: z vsemi poskusi, da bi ogenj udušili. Zalo je ostalo v noči na nedeljo na pogorišču le 200 gasilcev, ki so skrbeli, da bi se ogenj ne razširil. Pa še ti so imeli vso noč hud boj in naporno delo. Ponoči so počasi eksplozije prenehale, zato so se podrtemu stolpu lahko približali delavci, da bi z ognjem razžagali žareče železne dele. Toda v nedeljo zjutraj je nastala nova velika eksplozija in vsa okolica je bila zopet pokrita s črnim dimom. Položaj je postajal vedno bolj nevaren. Pri eksploziji 6e je k sreči prevrnila velika železna cev, iz kalere je bruhal petrolej, ter je tako zaprla pot petroleju. Na ta način goreči petrolej na [»ovršju nd dobil več hrane. Sedaj so nastopili gasilci s pripravami za gašenje s peno, kar se je zgodilo prvič v Nemčiji. Ker so iinele brizgalne visok pritisk, 60 z dvema brizgalnaina v eni minuti vrgli na goreče olje 15 kubičnih metrov pen.
Tako so delali kakih deset minut. Po preteku desetih minut je bilo že vse pogorišče na debelo
Blamirani brezverski filozofi na kongresu v Pragi
vlak. Dva vozova brzega vlaka sta se zarila drug v drugega, štirje pa so skočili s tira. Ubitih jt bilo 14 ljudi, 40 pa ranjenih.
pokrito s penami ter je le tu pa tam kak plamen-ček še siknil na dan. Poleg pen so nato gasilci zlili na žareče železje ogromne množine vode. Ker so medtem eksplozije ponehale, je gašenje šlo hitro od rok. Po preteku 20 minut so izginili zadnji plameni. Reševalno moštvo je sedaj lahko prišlo do železnega stolpa ter ga začelo jemati narazen in
odnašati. To pospravljanje pa bo trajalo še nekaj dni.
Kljub temu pa, <la je ogenj pogašen, po vsem ogromnem pogorišču še stražijo gasilci, ki iščejo manjših ognjišč ter jih zalivajo z vodo. Dokler ne bo prav vsako ognjišče zatrto, nevarnost še ni odstranjena.
Slika požara pctrolejskega vrelca v Nienhagenu, o katerem smo včeraj poročali.
Boj za Boga
Čudna duševna bolezen
Iz Pariza poročajo o čudni duševni bolezni. V bolnišnico Beaujou so pripeljali 20 letno dekle, ki je zapadla v stanje novorojenega otroka. Bolnica ne zna več govoriti ter zna le jokati, kadar ji ni kaj prav, kakor novorojenček. Z nogami brca, kakor dojenček in se mrda, dokler ne dobi steklenice z mlekom. Trdih jedil sploh ne uživa. Zdravniški strokovnjaki se za ta primer zelo zanimajo ter so dali že izdelati film, da bodo lahko ta pojav znanstveno lažje obdelali. Bolnica, ki ne simulira, je že enkrat dobila tako bolezen, ki pa ni bila tako huda. Da ne simulira, dokazujejo njeni impulzivni gibi, ki so značilni le za dojenčke in ki se pozneje izgube.
Japonske marke s krščanskim križem. Za prihodnji kongres Rdečega križa, ki bo v Tokiu, je japonska poštna uprava dala tiskati znamke, ki je na njih tiskan križ.
20 le>tni letalec James Melrose, ki je sam preletel ogromno daljavo od Anglije v Avstralijo v osmih dneh in devetih urah.
Mrtvi nabira brusnice
Iz KnittelfeMia poročajo, da je 45 ledni delavec Kvirin We.issenbacher, ki je vojni invalid, šel na Griessete.i.n v Visokih Turah z dvema ženskama nabirat brusnice. Ker pa je bil mož v vojski poškodovan na glavi, inu pride večkrat slabo. Tudi ob tej priliki je omedlel in padel po strmimi v dolino, kjer je nepremično obležal. Prestrašeni ženski sta hitela v 3 ure oddaljeni Trteben, kjer sta povedali, da se ije VVeissenbacher ubil. Takoj drugi dam so šli iskat njegovo truplo. V veliko veselje uboge žene in otrok, ki so v trepetu čakali, kdaj prineso očetovo mrtvo truplo v dolino, pa je možak 6am pnimarširal domov. Ko je padel, je d olj časa nezavesten ležal. Čez več časa se je osvestil in znova začel nabirati brusnice. Prenočil je v gori, naikar je drugo jutro odšel proti domu ter med potjo srečal reševalce, ki so šli iskat njegovo truplo.
Na zadnjem kongresu filozofov v Pragi so filozofi, kateri 60 zastopali brezversko stališče, doživeli popoln polom. Zastopniki pozitivne vere, kakor Przyvara, Venveyen, Chevalier iz Grenobla in drugi so jih ugnali v kozji rog. Možje, ki taje vsako metafiziko, so morali doživeti, da se je večina kongresistov izrekla za izvajanje jezuitskega pa-Ira, kar je za bogolajca najhujša udarec.
Profesor Chevalier je zaklical bogotajskim filozofom: »Ponižnost, ponižnost in vdanost Bogu!« In bogotajc.i so morali doživeti, da govornika pri teh besedah nihče ni motil ali mu ugovarjal. Profesor Verweyen, odkrit katoličan, je govoril tako prepričevalno, da ga je kongres v znamenju odobravanja po njegovem predavanju trikrat poklical na govorniški oder. Ko mu je nato odgovarjal zastopnik brezverstva, je pa vsa dvorana molčala. Pozitivist prof. Hartvig je zagrmel v dvorano: »Če je filozofija kritična do naravoslovja, moramo naravoslovci zahtevati, da je prav tako kritična do vere.« Nato mu je profesor Ver\veyen tako-le odgovoril:
»Spoštovani! Ali ne mislite, da sa bila Alber-tus Magnus in Tomaž Akvinsiki vsaj toliko pametna, kakor ste vi? Ali ne verjamete, da sta tudi ta dva moža že naravoslovne — v najmodernejšem smislu naravoslovne — ugovore proti veri poznala in jih ovrgla? Mi puščamo znanosti na njenem področju popolno svobodo. Če pa zapusti znanost svoje področje in prehaja na naše, ni več znanost, ampak samo navidezna znanost. Toda verjemite mi, da tudi svobodoniisleci, katerim pa le želim, da ne bi bili svobodni vsake misli, potrebujejo Boga: tudi tisti, ki Boga taji, ga slavi prav s tem, da ga tajil«
»Teistično svetovno naziranje je polno protislovij!« je klical svobodomiselni govornik.
»Kakšnih protislovij?« je zaklical prof. Ver-\veyen. »Brezversko svetovno naziranje še ni rešilo niti enega protislovja v svetu, pač pa je že mnogo novih ustvarilo!«
»Kako se pa skladajo peklenske kazni z božjo dobroto?«
»Cerkev od svojega postanka dalje,« je odgovoril Verweyen, »ni še niti enega človeka obsodila, da je vreden pekla. Celo Judež je le mejnik: ,bolje bi bilo, da bi ne bil rojen ta človek' še vedno ne pomeni, da ga je Cerkev obsodila v pekel, človek pa, kateri vse svoje življenje vztraja daleč
proč od Boga, ta vsak trenotek 6vojega življenja potrjuje pekel. Kdor se zakrknjeno zapira božji besedi, ta živi v peklu!«
To je mala slika iz grmečih zborovanj filozofskega kongresa v Pragi. Brezboštvo je postalo že staromodno. Notranje hrepenenje resnice žejnih ljudi stremi v drugo smer. Misel na Boga — večnega Tujca, Nespoznanega — kakor je rekel Chevalier, sodobnemu človeku ne da več miru.
50 lctnica Makartove smrti. Dne 3. oktobra je minilo 50 let, odkar je umrl sloveči dunajski slikar Ilans Makart, ki je v 19. stoletju imel silen vpliv na
tedanjo umetnost. ★
Pred sodiščem. Sodnik: »Ali nisi nič mislil na svojega očeta, ko si ukradel obleko?«
Obtoženec (mlad fant): »Nič, saj zanj je bila premajhna!«
»Dober dan, gospa! V loteriji ste zadeli ta-le klavir. V katero sobo naj ga nesemo?«
18 metrov dolga prošnja
Angleške tradicije so večkrat kaj čudne. Velja še stara navada, da morajo angleške samoupravne dežele nekatere določene samoupravne želje izročati angleškemu kralju in obema zbornicama v posebni vlogi, katera mora biti napisana z roko na enem samem kosu papirja.
Sedaj hoče zahodna Avstralija kot del avstralskega dominijona taiko samoupravno željo izročiti kralju Juriju. Zadeva pa je precej zamotana in dolga, da je ni mogoče obrazložiti v nekaj stavkih. Besedilo je tako dolgo, da bo papir, ki bo nanj napisano, moral biti 18 metrov dolg. Pisec, ki mora seveda biti mojster v lepopisju, kakršnih je danes, v času pisalnih strojev, že zelo malo, bo pa moral to 18 metrov dolgo zadevo kar trikrat napisati, ker gresta dva prepisa na obe zbornici. In niti enkrat se pri pisanju ne bo smel zmotiti! Po stari navadi je namreč prepovedano kaj črtati ali brisati. Lahko se mu zgodi, da bo prišel že do konca, pa se bo v zadnjem hipu zmotil. Treba be znova začeti.
t4 ljudi je bito tu mrtvih
To je prva slika o strašni železniški nesreči pri Win-nicku Junction na Angleškem. Londonski ekspres-ni vlak se je z naglico 70 km zaletel v lokalni
4
Gospodarstvo
Obrtniški kredit se mora poceniti
Pod tem naslovom smo včeraj objavili pojasnilo Obilne banke kraljevine, Jugoslavije, podružnice v Ljubljani.
Bunka najprej pravi, da njena obrestna mera ui najvišja za obrtništvo v Sloveniji, drugič pa pravi, da sedanja obrestna mei'a iz raznih razlogov, katere podrobno navaja, ni previsoka.
Obrestmi mera 11% za obrtniške kredite je bila v normalnih časih pri ogromni večini slovenskih denarnih zavodov taka izjem«, da se o njej ni dalo govoriti razen pri Obrtni banki kraljevine Jugoslavije. Povprečno je bila obrestna mera vse do kreditne krize leta 1931 tako nizka pri slovenskih denarnih zavodih, da banka ni mogla v večjem obsegu razvili svojega poslovanja pri oddaji posojil v Sloveniji. To je najboljši dokaz, da so kot posojilodajalci našemu obrtništvu prišli v poštev predvsem slovenski denarni zavodi, ker so imeli nižjo obrestno mero kot Obilna banka kraljevino Jugoslavije. Zuto smo upravičeni Irditi, da je obrestna mera pri tej banki najvišja.
/.a nas je glavno vprašanje, koliko mora plačati posamezen obrtnik za kredit, zato je zu nas važno, da obrtnik gotovo ne dobi kredita od zu-drtig, katerim je dala denar Obrtna banka kraljevine Jugoslavije, po isli obrestni meri kot gu je dala banka zadrugi, ampak gotovo po višji obrestni meri kol je 8.5%.
Nadalje navaja banka v svojem članku več razlogov, zakaj obrestna mera banke hi previsoka. Z naše. strani pa bomo navedli nekaj razlogov, zakaj ie obrestna mera previsoka.
1.	Banka ima na razpolago od države 19 milijonov dinarjev v obliki delnic, za katero ne plačuje. nobene dividende državi. To je stalen denar, katerega ni treba obrestovati in tvori la v sola 17.5% vse bilančne vsote, od katere ni treba plačati nobenih obresti.
2.	Zasebni delničarji so vplačali 45 milijonov dinarjev, toda tudi teh kapitalij banka ni obrestovala baš sijajno in jc treba upoštevati, da imajo drugi zavodi znatno manj lastnih sredstev; za lastna sredstva banki ni treba držali likvidnostnih rezerv, kar prihaja v dobro rentabilitetneniu računu (skupno tvorijo lastna sredstva Obrtne banke kraljevine Jugoslavije približno dve tretjini bilančne vsote in jih \'edno lahko nalaga plodonosno v obliki posojil).
Zasebni delničarji so dobili zadnja lela In-le dividendo (na delnico nominala 200 Din); 1933 7 Din, 19:32 —, 1931 11, 1930 14 in 1929 9 Diu, skupno lorej v 4 letih 30 Din ali eno leto povprečno 7.50 Din. Obrestovanje delniške glavnice znaša za
zasebne delničarje 3.75%. To pa je znatno manj kot se plačuje za vloge in druga tuja sredstva.
3.	Obrtna banka kraljevine Jugoslavije nima več drugegn rceskoltln pri Narodni banki in ga jo nadomestila z dotokom hranilnih vlog, ki je no stanejo toliko kol kredit pri Narodnii banki. Edino neugodnejše je, da so to nove vloge, ki zelo fluk-luirajo in so potrebne zanje večje likvidnostne rezerve kot nekdaj.
4.	Banka kol privilegiran zavod ne plačuje davkov, dočim morajo vsi drugi denarni zavodi plačevali v ta namen znatne vsote.
Da pa je obrestna mera visoka, je iskati glavni razlog v znatnih odpisih vse banke. Ti so znašati lela 1932 2,057.000 Din, lani pa že 2,813.000 Din. Res je tem visokim odpisom krivo propadanje obrt-nikov-dolžiiikov. Toda zakaj je ravno pri ljubljanski podružnici odstotek odpisov tako nizek v primeri z ostalimi pokrajinami države? To jo dokaz, da je.vodstvo ljubljanske podružnice dobro. Banka naj bi pazila na to, da bo čini ntanj odpisov, pa ji-ne bo treba v ta namen porabiti tako velikega deleža dobička, pa naj ali zniža obrestno mero alii naj pa da delničarjem več dividende. Sicer pa ima banka še možnosti, du zniža svojo režijo. Vsi drugi državni in privilegirani denarni zavodi so znižali dnevnice svojim upravnim odborom, nadzorstvom itd., pa naj še tu banka nekaj prihrani, kar bi prišlo v poštev pri pocenitvi! obrtniškega kredita. Pripominjamo, da so znašali po bilanci za 1933 upravni stroški: dnevnice članov uprave in nadzorstva, poslovnih odborov vseh podružnic, potni stroški upravnega in poslovnih odborov itd. 332.000 Din, kjev bi se dalo tudi nekaj prihraniti.
Končno pravi banka v svojem odgovoru, da ne gre primerjali njenega kratkolrajnega dela z delom drugih denarnih zavodov, ki obstojajo že desetletja. V tabeli, ki je bila objavljena na obrestni razstavi nu velesejmu, se primerjajo stanja posojil dne 31. decembra 1033. Ne sme se torej primerjati stanja posojil gotovega dne z vsoto sploh izdanih posojil, ki je gotovo znatno večja kol vsota stanja posojil gotovega dne. Doslej je banka v treh letih svojega obstoja dosegla konec leta 1933 8.2 milijona posojil, ostali denarni zavodi pa 112 inilij. Din. Vsota 8.2 milij. Din je tudi za triletno delovanje banke premajhna, posebno, ker so zaprti — po čegavi krivdi, ye vsakdo — vsi drugi viri obrtniškega kredita. Sploh je primerjanje nekaj relativnega in se lahko enemu zdi veliko, drugemu pa malo. Banki se seveda zdi veliko, nam pa ne, ker smo videli in poziliiti prejšnje delovanje naših denarnih zavodov na polju obrtniškega kreditu.
Borza
Dne 3. oktobra 1034.
Denar
Neizpremeujetii so ostali tečaji Curiha, Pariza iu Prage, popustila sta Ncwyork m Bruselj, dočim so drugi tečaji narasli.
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski bori ostal neizpretnenjen, na zagrebški borzi ie popustil na 8.25 -8.15, na belgrajski pa na 8,28- -8.38. Angleški funt je na zagrebški borzi popustil na 223.20—224.80. — Grški boni v Zagrebu 28.40—29.10. — Španska pezeta v Zagrebu 5.775 do 5.875, v Belgradu 6.— bi. — Budimpešta v Belgradu 9.90—10.
Ljubljana. Amsterdam 2303.46-2314.82, Berlin 1366.25—1377.05, Bruselj 793.85—797.79, Curih 1108.35—1113.85, London 165.97—167.57, Newyork 3347.16-3375.42, Pariz 223,93-225.05, Praga 141.62 —142.48, Trst 200.63-293.03.
Promet na zagrebški borzi 365.142 Diu.
Curih. Pariz 20.205', London 15, Ncwyork 304.5, Bruselj 71.575, Milan 26.26, Madrid 41.875, Amsterdam 207.80, Berlin 123.50, Dunaj 72.73 (57), Slockholni 77.35, Oslo 75.35, Kopeuhagen 60.95, • Praga 12.7«, Varšava 57.90, Atene 2.92, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05, Buenos-Aires 0.80.
Vrednostni papirji
Tendenca je bila danes neenotna. Posebnih iz-prememb v tečajih ni bilo iu tudi promet je slej-koprej slab.
Ljubljana. inv. pos. 71—72, agrarji 40 -41, vojna škoda -355 357, begi. obv. 59—60, 8% Blcr.
po*. 65-68, 1% Bler. pos. 57—58, 7% pos. D1IB 07 - 09.
Zagreb, Drž. papirji: YJc inv, pos. 71.50 den., agrarji 40.50 41.50, vojna škoda 354 355 (355), 12. 355.50~357.50 (357), b'/c begi. obv. 59.75—60.50 (6050). 7% Blcr. pos. 57 57.75. — Delnice: Priv. agr. banka 217-230, Osj. sladk. tov. 130 den., Bečkerek sladk. tov. 750 bi., Osj. livarna 135 bi., Im-pex 50 den., Trboveljska 89—100.
Beigrad. Drž. papirji: T'/, inv. pos. 71- 71.50 (71.50), vojna škoda 353' 353.50 (353, 351.50), 12. :156.50 357 (356.50), 6% begi. obv. 60 60.5 (60.5), 7% Bler. pos. 57.25-58 (57.25), 7% pos. DHB tti - 67.75 (66.50). — Dclnice: Narodna banka 4120-4135 (4125), Priv. agr. bantka 217.50—219 (218).
Žitni trg
Položaj na žitnem trgu je miren. Nekoliko živahnejše je v Vojvodini, kjer sc izvršujejo prejšnji zaključki, poleg tega pa se razvija tudi znale« izvoz. Veliko koruze je bilo prodane tifdi že naprej in sc obeta dober zaslužek. Za termine pa v koruzi ni blaga, ker vse računa na izboljšanje cen. Cene so bile danes v Vojvodini naslednje: pšcnica 117.50—122.50. Prizad jo plačuje ob vodi po 134, umetno sušena koruza 70 SO franko nakladalna postaja, moka pa stane neizpremenjeno 205 — 215.
Hmelj
Nadalje čvrste cene hmelja.
/Steč, CSR, 2. oktobra. Na žateškeni trgu jc nadalje živahno poslovanje. Cene so sc zopet učvrstile in je bila danes prodana partija izbranega blaga cck> po 2025 Kč za 50 kg. Cene znašajo sedaj od 1600 do 2025 KO za 50 kg.
Spcrt
Kako se ravnajmo ob neurju v gorah
Svoji k svojim! Propaganda za domače blago
Naš narod ječi pod pe/.o težkih gospodarskih razmer. Prav občutno so prizadeti vsi sloji od kmeta preko delavcu, uradnika, obrtniku, trgovca in industrij«!.
Kot država pretežno agrarnega značaja smo navezani na izvoz naših kmetijskih pridelkov in lesa. Ker se druge države radi svetovne gospodarske krize zapirajo, je naš izvoz znatno padel. Kljub temu pa še vedno kupujemo v inozemstvu take industrijske proizvode, ki se v dovoljni meri žc izdelujejo doma. Ker niso zaposleni tovarniški in obrtni obrati, tudi niso zaposleni ne delavci in ne uradniki" in \oj.ska 'brezposelnih raste od dneva do dneva. Seveda ■ pa trpi pri tem tudi kmet. ki svojih pridelkov ne more prodati brezposelnim, pa tudi zaposlenim ne v dovoljni meri radi njih lnizcrnili plač.
Da se temu zlu delno odpoinore, lahko po-
magamo vsi doji na ta način, dn vedno in povsod propagiramo nakup domačega blaga.
S s o j i k svojim« naj bo deviz« vsega narodu. V tem znamenju priredi Narodna odbrana teden akcije Svoji k svojim« od 7. do 14. oktobra t. I. Propaganda, se izvede /. velikim zborovanjem v nedeljo oktobru ob pol II v Ljubljani. v dvorani hotela Union, s članki v časopisju. s --predavanji v radiu, s propagando v kineniatogralili. predavanji v vwti osnovnih, meščanskih in srednjih šolali, i/vešenjein vee tisoč lepakov in ličniii propagandnih tablic itd. Ta teden zaključi \eliko zborovanje v Zagrebu in drugih mestih. Podobna zborovanja se vrše po vsej naši banovini in sploh vsej državi. Pozivamo vso zavedno javnost, do se priključi tej akciji.
Za dobro sadje m grozdje
Morda je ni rastline, ki bi je v njenem razvoju -nič ne motilo in oviralo. Posebno sadno drevje ima brez števila sovražnikov, ki se na njih naselijo in jih ovirajo v razvoju in rasti.
Končni smoter vsakega sadjarja je povečanje pridelka, povišanje dohodkov. Ce hočemo to doseči, ne zadostuje, dn bi sadovnjake samo širili, ampak je treba varovati jih poškodbe, ki jih povzročajo razni škodljivci. Kar se tiče varstva sadnega drevja, smo pri nas daleč za drugimi državami. Sadjarstvo je bilo doslej pri nas le postranska stvar. Zalo ga je le malokdo upošteval, še manj se pa brigal za zatiranje škodljivcev.
Dandanes so se razmere zelo spremenile. Sadje je prišlo do boljše veljave in upoštevajo ga /,a važen pridelek, za katerega dobivajo denar. Čim bolj pa rasle denarna kriza, tem bolj čutimo, da je .potrebno splošno zatiranje škodljivcev. Naj bi torej vsak zaveden sadjar zatiral škodljivce, ki povzročajo ogromno škodo, ki znaša samo v naši banovini mnogo milijonov dinarjev.
Varstvo sadnega drevja bo pit le takrat popolno, ko se bo poprijel zatiranja vsak sadjar, ker brez zatiranja škodljivcev je izključen vsak napredek. Pri ogromnih množinah sadnih rastlin so se škodljivci iako razpasli, da jih posameznikom ni mogoče vseh zalreti. Pokazali so se pa že lepi uspehi proli napadu sadnih škodljivcev. Mnogo jih je še, ki ne vedo, kakšno škodo povzročajo razni škodljivci. Vendar je upanje, da bodo lo spoznali in jih zatirali. Predvsem je treba gledati na zdravje sadnega drevja. Zdravje je temelj za vsako živo bitje, ludi za sadne rastline.
Dandanes imamo mnogo feredslev, da lahko obvarujemo sadne rastline bolezni. Lažje je-bolezen preprečiti, nego zdraviti jo. Kdor hoče imeti zdravo, rodovitno sadno drevje, naj temeljilo snaži in ©škropi ali vsaj nmže debla in debelejše veje z arbnrinom, ker le od zdravega drevja je odvisno lepo sadje, ki gre v denar. Arbitrih se lahko rabi vse lelo. ce |e lepo vreme. V poletnem času, ko je drevje zeleno, se mažejo samo debla in debelejše veje. V zimskem času, ko je drevje golo, brez listja so oškropi celo drevo. Mnogoletne izkušnje so pokazale, da se zatiranje sadnih škodljivcev na ja na^in prav dobro obnese, obenem se pa doseže gladko deblo in veje. Zdravega drevja z gladko kožo se pa škodljivci ogibajo.
Zgled naj bodo vinogradniki, ki lelo za Jeleni škropijo z modro galico vinograde, da preprečujejo bolezen peronosporo. Kar je modra galica za vinograd, to je arborin za sadno drevje, lz tega jo razvidno, kako vplivajo taka sredstva na Zdravje srninih rastlin. Posnemajte vinogradnike, da boste imeli mir pred sadnimi škodljivci. Franc Boštele. ¥
Carinjenje. Carinski oddelek finančnega ministrstva iu veterinarski oddelek kmetijskega ministrstva obveščata prevoznike, da je treba na hrbtu tovornega lista navesti lastnika blaga, ki se nanj glase carinski ali veterinarski dokumenti, ako ni na tovornem lis'u označena katera druga oseba kot pošiljalcc
Stamje Narodne banke
Najnovejši izkaz o stanju Narodne banke za 30. september kaže tele najvažnejše postavke (v mili. Din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 22. september):
Aktiva: zlato 1826.5 (plus 4.6), valute 0.19 (plus 0.11), devize 116.88 (—6.08), skupna podlaga
1943.6	(—1.3), devize izven podlage 53.04 (—2.55), kovani denar 161.1 (—44.6), posojila: menična 1594.75 (plus 3.55), lombardna 238.9 (—0.09), razna aktiva 222.04 (1.95).
Pasiva: bankovci v obtoku 4297.7 (plus 92.5), drž. Icrjatve 3.55 (—2.0), žirovni računi 531.37 (—92.4), razni računi 627.4 (—0.8), skupno obveznosti po vidu 1162.34 (—95.2), obveznosli z rokom 813.0 (—4.5), razna pasiva 227.67 (—39.6).
Skupno obtok bankovcev in obveznosti po vidu
5462.7	(plus 2.7), kritje skupno 35.59 (35.60), od tega samo v zlatu 33.45 (33.35) odstotkov.
Skupno-obtok bankovcev iu obveznosti po vidu 5462.7 (plus 2.7)', kritje skupno 35.59 (35.60), od tega samo v zlatu 33.45 (33.35)%.(
Izkaz kaže običajno obremenitev za ultiino septembra, ki je v našem gosfiodarstvu važen zaradi sezijskih razlogov. Zaradi tega se je tudi podlaga banke vkljub dotoku zlala zmanjšala. Banka je dovolila zopet nekaj novih eskontnih posojil. Potrebe gospodarstva so bile zelo velike, kar se vidi iz velikega zmanjšanja žirovnih računov.
Zadnje čase se Opaža veliko povečanje obtoka kovanega denarja. Za velik del potreb služijo sedaj kovanci, ko smo včasih imeli jiapirnatega denarja. V naslednjem podajamo pregled obtoka denarja (v milj. Din):
31.12.1933 31.8.1934 30.9. 1034 bankovci	4327.1 4232.6 4297.7
kovani denar	060.1 986.7 1038.9
Obtok kovanega denarja je dosegel ta mesec rekord, saj je presegel ob koncu meseca vsolo ene milijarde Din, dočim znaša vsa količina kovanega
denarja komaj 1200 milj. Diu.
★
Uvoz elektrod. Ker se po informacijah ministrstva za trgovino in industrijo v naši državi izdeluje dovolj svinčenih elektrod, jc finančni minister odredil ukinitev |>ripombc pri šl. 664 tarife zakonskega predloga o splošni carinski tarili, ki govori o ugodnostih pri uvozu teli eleklrocl v našo državo. Odlok slopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«, izvzemši liste eleklrcde, ki so bile lega dne prevzete s splošno carinsko prijavo. (A A.)
Švicarsko zlalo sc vrača. Zlati zaklad švicarske Narodne banke je v tretjem tednu sc|itcmbra narastel za 12 na 1786.5 inilij. zl. fr. Od najnižjega stanja v juliju s 1637 inilij. znaša dolok 149 milij, v zlatu m 10 milij. v zlatih devizah.
Jadranska plovidba, d. d. na Sušaku izkazuje pri neznatnem zmanjšanju donosa izgube za 1933 0.224 milij. zl. Din (1932 0.307 milij.). Brodovje je v bilanco vneseno s 16.05 (16.53) milij. zl. Din pri glavnici 12 milij, in rez. fondu za amortizacije 5.23 (4.7 milij. Din. Bilanca izkazuje najbrž radi neizplačane subvencijc povečanje dolžnikov od 2,4 na 3.74 milij. zl. Din,
Turistu v visokih gorah preti vedno največja nevarnost od vremena, radi njegovih nenadnih in hitrih izprememb. V nepojmljivo kratkem času se pregrnc šc ravnokar tako jasno nebo s črnimi oblaki ali pa nastopi megla. Dež, toča, sneg, mraz in burja, ki sledijo, so nova nepričakovana ovira hribolazcu na že itak težki poti na vrhove. Pa tudi navadno vzpenjanje na vrh, složna pot do visoko ležeče planinske koče, ki jo vriskaje prehodimo, sc v trenutku izpremeni v podvzetje polno nevarnosti, ki zahteva vse duševne in telesne moči presenečenega turista, če si hoče rešiti svoje življenje in zdravje.
Ko nastopi megla, burja, dež ali snežni mete/, tedaj veljaj kol prvo pravilo; kakor hitro mogoče poiskali nižjo ležeoo in s tem že varnejšo lego! Ze okoliščina, da se v gorah znižuje temperatura za pol stopinje Celzija pri vsakih 100 m višinske razlike, nam svetuje, da moramo v nižino. Razen toga so odprte lege vedno bolj izpostavljene. Vsakdo pa ve, da je nevarnost, da udari strela, na vrhovih in klečeh največja. Mnenje, v gotovih višinah ni več neviht, je popolnoma napačno. Nevarnost, da udari strela, 6e še poveča, če se nahajamo v sredi megla in oblakov.
Seveda je v nekaterih hribih tudi pot v dolino težavna in traja več ur. V takem slučaju je treba predvsem poiskati zavarovano mesto. Prenočevanje v snežnem metežu še ni nikoli dobro končalo. Zbrati je potreba vso energijo, poklicati si v spomin vsa izkustva in vse znanje ter se borili s slis-
Proslava 15 letnice ŽSK Hermesa
II. del proslave: Nogometni turnirji
Kol nadaljevanje, oziroma II. del proslave 15 letnice Hermesa se vršijo v soboto in nedeljo, dne 6. in 7. oktobra trije nogometni turnirji, na katerih sodelujejo poleg nestorja slovenskih klubov še šest najboljših naših domačih klubov. Ti turnirji obetajo biti nekaka revija naših nogometašev ter bodo borbe vsekakor jako zanimive iu napele. Zmagovalci v vsakem turnirju prejmejo krasne pokale, ki so jih v to svrho darovali gg. direktor Cugmus, predsednik občine g. dr. Puc in načelnik g. dr. Fatur.
Lahkoatleishi dvomateh Zagreb: Ljubljana
I V soboto in nedeljo bo igrišče ASK Primorja pozorišče ostrih in napetih borb med zagrebško in ljubljansko lahko-atletsko reprezentanco, lili ta obeli mest namreč nastopi tedaj r. bogatim lahko-atletskim programom ,ki obsega vse točke letošnjih balkanskih iger izvzemši maratonskega teka in diska 6 helenskim stilom.
Borba bo zelo važna tudi s stališča prestiža, kajti Ljubljana ima prvenstvo moštev in prvenstvo v cro8S-countryju za lelo 1934, dočiin ima Zagreb posamezne atlete na taki višini, da ne ho nudilo njegovo moštvo Ljubljani samo hudega odpora, ampak bo enakovreden nasprotnik, ki bo napel vee sile, da zmaga. Ker ludi Ljubljana ne bo držala roik križem, se. nam obeta res prvovrsten sprot, katerega si mora vsakdo ogledali.
Sod niši; i -bvr JLAZ-c. (Službeno.) /Cu vourezeii-tativni lahko-atletski dvomateh Zagreb:L.iublj',ina. ki sr vrši v soboto, li. I. m. ob lli. in v nedeljo, 7. t. ni. ob lj nn, igrišču Prlmorjii, »c določa nu-slcdnju junija: Voditelj tekmovanja: GrilnCcIri, jlofnoftnilt: Sirrteln S.; vrhovni sodnik: Windiscii, pomočnik: Stnmič; reditelj startu: Cerar Vlado, pomočnik: Koeli: s tal- ler za leke: T,IIIn, startni' •/.» skoke: Megušur. siurler Za nlcte: Vidic: Klavni sodnik za skoke in mete: Mieliel; sodniki 7.11 skoke: rog. ISulIič, dr. K uhelj, 1'otokar; sodniki za mete: dr. Kuhelj, Ce.k, 1'evalek: sodniki na cilju: Cini-permun. Gnidovee, Kos. Slumič: ča.somorilct: Gorjaue, SlepiSnik. Kober, Windiscli, geoin. Orne,. Slanliči l\er-mavuer; števee krosov: Bradač; zapisnikarji: za t.ekn: Banko, zn skoke: Polajnar, za mete: Gostiš«; službeni nadzornik tekiilišča: Koom. čeme: zdravnik: dr. Prodan; poročevalce za tisk: Kermaviier; vrhovna rodi-tel j u: camei-uik iu Vonftinn: oglaševalo! J .Icraučič iu se po eden član Ilirije in Primorja. ki se morajo pravočasno javiti voditelju tekmovanja. Ker je pričele!, prvi dan ločno ob lli. morajo biti vsi sodniki na ipri-šCmi najpozneje oh l."i.:lO, druKl dan pil oh lt.,111. Ilirija in Primorje morata obvezno postaviti po pet roditeljev, ki se morajo javili vsakokrat vrhovnemu reditelju eno uro pred prtficlkom tekmovanja. Da hi se i tekmovanje razvijalo v čim l<olJ5eiii redu in bilo iz I propagandnega vidika čim bolj zanimivo, je za pri-i eetok vsake discipline določen točen urnik, katerega se moril sodniški zbor brezpogojno lu ločno držali. Progrnin: n) sobnla, «. I. vi.: oh Hi tek 500« in, lli. 1(1 met kroKle, 1rt.no tek IIHI tn. Ilkr. lek 41)11 m. Ili.tfl skok v višino z zuleloui. 17.00 tek 110 m čn/. zapreke, 17.0S met diska, 17.20 tek 1.10(1 lil. t7.:i0 skok v daljavo '/ zaletom, 18.00 štafeta (klal po 100 in; h) nedelja, r. I. m.: oh 15.00 tek 200 m, ob 1.",.lll fckok ob palie.i. 1.1.20 lek ROO in, 15,89 lek 400 ni čez Ka.pre.ke. 15.10 met kopia, 10.00 štafeta t krat. po 100 m, 1R.10 troskok. IG.2I1 lok hi km, 10.311 met kladivu. 17.00 balkanska dlsfeln StMI krni (00 krni 200 krat. 100 metrov. Predsednik: ,1. Win-diseb, h. r.
flnzenu: Enakost:finrenjer 1:7 (1:5)
V nedeljo sta so v revair/ai tekhli no igrišču Go l-eujea srečala Kornja jeseniška rivala. Kluba nista pokazala zanimivo iir.ro. Za Knakost je lo še opravičljivo, (oda Gorenjce, ki ima samo rutiuirane Igralko, bi pa lohko tiudli -le malo boljšo igro kol jo je. Med vsemi je zadovoljila edino viaturicu, ostalim Je manjkal start. Upamo, da se "odo /.» prvenstvene tekme *lH)ijšu piiurHviie.
njenimi zobmi, ^avno v snežnih neurjih sc polasti človeka, posebno če je že utrujen, nekaka malo-dušnost, To je treba premagati, sicer je igra iz-gubljenal
Proti utrujenosti in proti zmrzovanju ima turist na razpolago tri popomočke: primerno obleko, dobro prehrano io dovolj gihanja. O obleki omenimo le, da se jc do sedaj najbolje obnesla volnena obleka. Suknjič sc mora dobro zapirati, tudi na vratu in rokavih, V nahrbtniku ne sme nikoli manjkali volneni sweater (maja). Plašč vedno bolj izpodriva takozvana »Eskimo« jopica, ki se oblači čez glavo in je navadno impregnirana. Služi izborno proti mokroti in vetru ter obdrži loploto telesa.
Če noč in megla ne dopustita nadaljevanja poti ali povratka, tedaj se ohranimo sveže in tople s hojo sem in tja, z gimnastiko in masiranjem. Priporočljivo je nas.iti s seboj spalno vrečo, toda vedno to ni mogoče. Notranje toplote si ne pridobimo /. uživanjem alkoholnih pijač, temveč z vse boljšimi in mastnimi jedili: sladkor, maslo, orehi, čokolada, slanina.
Ko moremo po takem počitku ali prenočevanju zopet nadaljevati pot, ne smemo dirjati brez glave, j temveč premisliti vsak korak, preden ga napravimo. Pot je sedaj veliko bolj nevarna, kot je bita I pred nevihto ali snežnim metežem. Poprej trdne skale so mogle dobiti razpoke, nedolžne snežine so postale gladke in trde, kleči so prevlečene s skoi^n ledu itd. Pregledati in premisliti moramo, katera pot je najmanj nevarna, ter se odločiti za to, četudi je težavnejša in daljša.	L. ef.
Nogomet: Bratstvo:Enakost (i:l (3:1)
Bralstvo je zasluženo 'zmagalo nad Knakoet.it,. ka tere obramba je [K>jioluoina odpovedala.
Zdravil veno-vzgojno predavanje.
Drevi ob 20 .se vrši uvodno predavanje zdrav-I \ -no-v/.go.lTiega odseka IA P v dvorani okrožnega urada na Miklošičevi centi. Predavanja, ki bodo športno vzgojila, zdravstvena iu tehnična, imnjo uumeii, <Ih odpravijo vse nezdrave razmere, ki vladajo v našem nogometnem športu in da se vzgoji mladina v pravem športnem duhu, a obenem pritegne občinstvo I. sodelovanju. Predavali bodo gg. dr. Prodan, dr. Ahčin. dr. Tome in drugi. Vabimo športno občinstvo ia aktivne športnike, da se v čim večjem številu udeležijo legi, ■zanimivega iu brezplačnega predavanja in s tem ma ni fest i rajo -/.a povzdigo našega športnega gibanja, da pride na ono višino, ko bo vreden naše splošne kul turne stopnje.
*
Službeno i: 7,.\/\ Danes ob 'JO se vrši v dvorani okrožnega urada na Miklošičevi cesti uvodno predavanje vzgoj no-zdtra v st venega odseka TAM*. Opozarjajo se vsi ljubljanski klubi, da obvezno pošljejo na l<> predavali jc po r> igralcev 1. moštva, katere mora javiti njih vodja do pričetka predavanja g. Vrhovnikn.
Ljubljanska zinisku-sport ua vodzvc&a. Pleniarna soja v petek, *>. 1. ni. ob '20 v dauiski sobi kavarne I&tfiona . Vabljeni člani upravnega in tehničnega od bora. — Tajnik 1.
SK Ilirija — snmSIca sckcijn. Sestanek članstva sekcije v pelek, ,"». 1. m. ob 10 v klubski sobi kavuTne ■Evropa . Pozivajo se vsi lanskoletni člani sekcije, da se lega sestanka sigurno udeleže, razen lega so vabljeni tudi novi inlcresenti za smotren smuški šport. — Pred sestankom ob 18.:50 seja načelstva istolam. Xačelnik.
Smučarski klub Ljubljana. Letošnji koaulicijsk i trening se vrši v telovadnici humanistične gimnazije v Ljubljani (vhod iz Gajeve) o<l 18.:it) do 20 in sicer za tokniovalce v torek in petek, za članice in Člane vsak ponedeljek. Trening je za vse klubovc tekmovaln obvezen, ostalo članstvo pa, loi prispeva mesečno 10 dinarjev, prosimo, da se ga udeleži v čim večjem šle viju. Trening je pričel s 1. oktobrom. Smuk.
Guštanj
Strokovna zveza iz Prevalj je zadnjo nedeljo gostovala na odru »Izobraževalnega društva'! v Gu-štanju. Igra »Zmešnjava za zmešnjavo« je privabila mnogo gledalcev na Petračev vrt. Želimo, da nas Prevaljčani še večkrat obiščejo.
Svinjska kuga se zadnji čas močno širi po trgu Guštanju. Posebno tovarniški delavci so morali po-klati že mnogo svinj. Škoda gre'v tisočake,
Senena kopa je pogorela Kamniku Florjanu od nedelje na ponedeljek ponoči. Lastnik je tem bolj prizadet, ker mu je spomladi pogorela hiša in gospodarsko poslopje do tal. Kako jc ogenj nastal ni znano.
Planiski dom na gori Urilji je že od 23. septembra zaprt. Res čudno, da je ob času dežja bil odprt, sedaj pa, ko je lepo solnčno jesensko vreme, pa ni mogoče prenočevati na gori. Saj so vendar še višje planinske postojanke odprte. Mnogo turistov prihaja med tednom na goro, pa se nezadovoljni vračajo, ko morajo še isti dan nazaj.
PREHODNA DEKLIŠKA DOBA JE MED 12. IN 17. LETOM.
To je doba, ko mora imeti vsako dekle jako in zdravo kri, močne in zdrave živcc tn iz-boren tek. To daje »Energin« za iačanic krvi, živcev in tek«.
»Energin« sc dobi v vseh lekarnah, pollitrska steklenica 35 Din.
Reg. S. br. 4787/32
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženitovonjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 3 mm visoka petllna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede molih oglasov
treba priložiti znamko.
Prodajalka
z dobrimi spričevali, vešča trgovine mešanega blaga, samostojna moč, želi premeniti mesto. — Ceni. ponudbe pod šifro »Poštena in zdrava« št. 11495._
Mesto gozdnega
oskrbnika
ali lovca išče v tej stroki izkušen moški, Vršil je službo gozdarja in lovca na velikih posestvih na Ogrskem 15 let. Govori slovensko, slovaško, nemško in madžarsko. Ponudbe na: Račko Jakob, Petrovče, občinski urad.
mm\
Trgovskega vajenca
a primerno šolsko izobrazbo, stanujočega v Ljubljani, sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pošten« št. 11497.	(v)
DB3
Viničar
dober, trezen, priden — se išče. Oglasi se naj pri: Juraj Marakovič, Sisak.
Prodajalko
s 3000 Din kavcije sprejmem za pekarno v Ljubljani. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pecivo« št. 11466,_(b)
Večje podjetje išče:
2 blagajničarki, 2 prodajalki, 1 absolventko kuharskega tečaja, 1 samostojno kuharico 28 do 30 let, Ponudbe pod: »Spret-fie« št. 11477 upravi »Slovenca«.	(b)
Pošten lant
v starosti 26 do 28 let, vojaščine prost, zmožen vseh domačih del — se sprejme proti dobri plači. Ponudbe pod »Zmožen« št. 11478 upravi »Slovenca«._(b)
Tapetniški pomočnik
se takoj sprejme. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 11498.	(b)
K23S9I
Inštruiram
vse predmete klasične in realne gimnazije za nizko ceno, event. za stanovanje. Ponudbe pod »Akademik« št. 11494 upravi »Slovenca«.	(u)
Denar
Telefon 38-10
Posredujem
denar na
hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (d)
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10 in Aleksandrova cesta 4-II.
Posojila
na hranilne knjižice dajemo pod ugodnimi pogoji na daljšo dobo. Preko 2000 zadružnikov.
Pučka štediona
Zagreb
Naš zastopnik: Zore Rudolf, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Telef. 38-10. Pismen odgovor 3 Din znamka.
Hranilno knjižico
Ljudske posojilnice ljubljanske, v vrednosti Din 60.000 — kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ljudska« št. 11502.
Stanovanja
Stanovanje
dve sobi, kuhinjo in pritikline oddam. Dolenjska cesta 80.	(č)
Dvosobno stanovanje
s kabinetom in vsemi pritiklinami se odda s 1. novembrom pri Sv. Krištofu za 650 Din. Vprašati: Pleteršnikova ulica 13. č
Dvosobno stanovanje
se odda za september. Vprašati: Vrhovčeva ul. 11, pritličje, levo. (č)
Dvosobno stanovanje
se odda takoj ali 1. novembra. Tyrševa cesta št. 93.	(č)
Stanovanje
v Hrenovi ulici 14 oddam za november. Ogleda se popoldne.	(č)
LTTsi rm
IŠČEJO: Lokal
za kiparski atelje v mestu — iščem. Pritlično, svetlo, prostorno. Franc Gorše, Pod Turnom 2, m
Iščem skladišče
v bližini glavnega kolodvora v Ljubljani, v približni velikosti 300 ma. Ponudbe upravi »Sloven-I ca« pod št. 300/11503. m
ODDAJO: Trgovina
s trgovsko opravo, stara, vsestransko znana, se takoj odda v najem v Št. Jerneju na Dolenjskem. Eventuelno naprodaj tudi hiša z gospodarskim poslopjem. Pojasnila daje Franc Novoselc, posestnik v Št Jerneju na Dolenjskem.	(n)
Trgovine in gostilne
s trafiko oddajam na prometnem kraju radi prezaposlenosti. Naslov pove uprava »Slovenca«
pod št. 11476.
(n)
nBTTffnffl
Holandske čebulice
hijacint, tulipanov, kro-kusov in zvončkov nudi Sever & Komp., Ljublja-na.	(1)
Parkete
kupite najugodneje direktno od tovarne par-ketov: Alojsij Kane, Mengeš.	(1)
Telefon 20S9
/N PREMOG KARBOPAKETE DRVA, KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulica ši. 5.
Gorenjski beli Jneida"
krompir
in sveže glavnato
zelje
dobavlja
Kmetijska okrajna zadruga v Kranju.
Špecerijska oprava
nova, poceni naprodaj. Gramofone, ženska kolesa iščemo. — »Prilika«, Kersnikova 7, poleg Sla-miča.	(1)
KROMPIR
dobavlja tudi v manjših količinah na dom
Gospodarska zveza
Dunajska cesta
Šivalni stroj
pogreznien, šiva naprej nazaj, štopa, štika, prodam poceni. Dvorakova ulica 3, prvo nadstropje, levo.	U)
Usnjeni suknjiči
pumparce — najboljši nakup. A. Presker, Sv. Petra cesta 14.
Zimska jabolka
že na zalogi pri
Gospodarski zvezi
Sode
dobro ohranjene, po ca. 550 1 — prodam. Vegova 10II_ _(1)
~4—5000 kg jabolk
obranih, žlahtnih, prodam. Cena po dogovoru. Zupančič Rudolf, Kolovrat, p. Medija-Izlake. (1)
Dovolj je bUo
tujega, zato kupujte v slučaju bolezni prebavnih organov samo domačo,
ceneno, naravno JORDAN grenčico, ki ne vsebuje fal-zifikatov, a odlično popravlja, kar ste
poprej pokvarili. Lastnik Rupp, Beograd, Knez Mihaj-lova 16.
| »JffBR W\ 1
Stavbišče 7000 m5
nizka cena — naprodaj v Vižmarjih. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Št. Vid nad Ljubljano« štev. 11421	(p)
Posestvo
v okolici Ljubljane pro dam. Cena 55.000 Din. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Novo poslopje« št. 11500.	(p)
S hranil, knjižicami
more plačati del kupnine, kdor kupi hišo z vrtom v Senovem pri Rajhen burgu. Hiša je primerna tako za družinsko stanovanje kot za obrt. Ponudbe pod »Ljudska« št. 11501 upravi »Slovenca«.
Riipiriio
Šivalni stroj
pogrezljiv, dobro ohranjen, kupim. S. U., Miklošičeva 2/II, Maribor, k
Širite »Slovenca«!
ZAHVALA
Ob prerani smrti našega predobrega soproga, očeta in brata, soproga
VEKOSLAVA VRTOVCA
sem prejela toliko izrazov sočutja, da ni mogoče, da bi se vsem in vsakemu posebej zahvalila.
Iskrena hvala vsem dragim prijateljem, ki so pokojniku kakorkoli pomagali v bolezni in trpljenju ter ga počastili ob smrti in grobu.
Največjo hvaležnost sem dolžna dr. Ljudevitu Merčunu, ki je z vso možno skrbnostjo pokojnemu lajšal trpljenje do skrajne meje.
Iskrena hvala dr. Alojziju Kramariču, šef-zdravniku sana-torija Šlajmerjev dom, kamor se je rajni moral med boleznijo pogosto zateči in je užival vso gostoljubnost in pomoč.
Bog plačaj čč. sestram vso nežno skrb, ki so jo posvetile rajnkemu.
Zahvaljujem se najtopleje gg. univ. prof. dr. Andreju Gosar-ju in župniku Davidu Doktoriču za nagrobna govora, pevskemu društvu »Ljubljana« za ganljive nagrobnice in vsem darovalcem cvetja in vencev, ki so krasili pokojnikovo zadnjo pot.
Posebno naklonjenost so v žalostnih dneh izkazali Pokojninski zavod in Trgovsko bolniško in podporno društvo. Naj-iskrenejša hvalal
Najtoplejša hvala vsem, ki so se udeležili pogreba rajnkega, zlasti preč. gospodu prelatu rektorju dr. Slaviču, svetniku kr. banske uprave dr. Karlinu, zastopstvu mestne občine, glavnemu uredniku dr. Ahčinu, predsednikoma Trg. bol. in podpornega društva g. Klinarju Petru in dr. Plessu, predsedniku Zadružne gospodarske banke dr. Mohoriču, predsedniku Rdečega križa dr. Fettichu, predsedniku Zveze industrijcev ing. Šukljeju, predsedniku Združenja trgovcev g. Verbiču, predsednikoma nameščencev gg. Kremžarju in Smersuju, predsedniku bančnih uradnikov Vrančiču, direktorju dr. Bohinjcu in šefzdravniku dr. Zajcu. Hvala vsem gg. kat. starešinom, akademikom, uradništvu Pokojninskega zavoda, bančnim uradnikom in vsem drugim odličnim zastopnikom in udeležencem.
Bog povrni vsem vse in usliši prošnje, da bi bila srečna pokojnikova duša v Njem.
Ljubljana, dne 4. oktobra 1934.
Žalujoča Maruška Vrtovčeva in sinovi.
Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja ob smrti naše iskreno ljubljene, nenadomestljive mame, stare mame, sestre, tete, svakinje in tašče, gospe
Josipine Pirnat roj. Hudobilnik
se vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo čč. šolskim sestram v Marijanišču za tolažilne obiske ob času bolezni in ob smrtni uri, čč. duhovščini, profesorskemu zboru klasične gimnazije, pevcem za ganljivo petje, »Pekovskemu društvu«, vsem darovalcem cvetja in vsem onim, ki so našo nepozabno mamo spremili na njeni zadnji poti.
Sv. maša zadušnica se bo brala v petek, dne 5. oktobra ob 7 v farni cerkvi sv. Petra.
Ljubljana, dne 3. oktobra 1934.
Žalujoči ostali.
2 pletilna stroja
eden 8/50 in okrogli »Re-gentin« stroj, oba skoraj popolnoma nova, zamenjam za stroj štev. 12/80 ali kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ple-tilni stroj« št. 11480. (k)
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah ČERNE, juvelii. Ljubliana VColfova ulica št. 3.
Inserirajte v
»Slovencu1!
VILA
masivno, tik pred vojno zidana, podkletena, štiri parketirane sobe, kuhinja, pritikline, elektrika, vodovod, 1600 nr ograjenega vrta, pod Golovcem, naprodaj za 160.000 Din. Polovica plačljivo v gotovini, ostanek proti 6 odstotnim obrestim čez več let. — Pojasnila pri »Posest«, Realitetna pisarna, Miklošičeva cesta 4.
Zosfon) no morje
pojde v prihodnjih počitnicah
„VrtCev" naročnik
ki pravilno reši uganke v vseh desetih številkah in je izžreban. — Doslej sta izšli 2 številki novega letnika. Celoletna naročnina Din 15'-, s prilogo »Angelček« Din 20'-
Naroca se v upravi (H. NIČMAN) v Ljubljani. Kopitarjeva ulica 2.
»AROMATIN«
za gostilničarje, hotelirje, mesarje in privatno rabo,
»AROMATIN«
specijalna dišavna mešanica za krvavice, riževe klobase, obare, omake, divjačino itd.
»AROMATIN«
daje dober okus in prijetno aromo; je ekonomičen, ker pri uporabi istega odpadejo vse druge dišave.
Razpošilja glavna zaloga: ADRIA-COLONIALE F. ŠIBENIK, LJUBLJANA.
Za poskusne vzorce vpošljite 3 Din v znamkah,
Alja Rahmanova:	44
Zakoni v rdečem viharju
Dnevnik ruske žen e
Potem sem mu pojasnila, da je sedaj pod komunizmom konec moške nadvlade. ,Jaz delani, redim otroke in tebe ne potrebujem,' sem rekla. ,Sicer pa, kje si bil pa ti ves čas? Najbrž v samostanu, he? In zakaj le tako dolgo ni bilo? Si imel pač drugo, kaj ne?'
,Kaj te to briga!' je zarjul. ,No, potem je pa vse v najlepšem redu,' sem mu dala nazaj. ,Potem sva pa i6lega mnenja. Tako, in zdaj glejte, Ivan Ivanovič, da 6e odstranite! Tamle so vrala, izvolite, proeim, in bodite veseli, da vas ne tožim za alimentel'
Zopet je postal čisto krotak, je vstal in je rekel, s čepico v roki, povsem vljudno:
,Dovoli mi vsaj, da prenočim pri tebi, bodi tako dobra! Sicer ne vem, kam naj grem!'
,Dobro,' sem rekla, .prenoči zastran meaic, toda glej, da ee vedeš, kakor ee spodobi!'
Ponoči 6e je hotel zopet spraviti nad me, k' meni bi bil zlezel e svojo prijaznostjo. Imam eno eaino roko, pa e to sem nm talko primaaala, da je odšel. Bilo ml je že preneuiuno in sredi noči sem ga postavila pred vrata.
Da, časi so ee spremenili; dvanajst let me je pretepal in jaz som mirno tnpela. Toda sedaj imamo sovjetsko oblast in ta je na strani ženskih in ne moških l<
V tem trenotku je pritekel najstarejši otrok »enoroke«, zala, rjava, debelodična deklica. Ze od in leč je vpila:
»Mama. mama, Sanka joče! Kako tulil«
»Kako pa delate vse to 7, eno roko?« sem ee začudila, ko je vstala, da bi odšla domov.
»O, vsega se privadiš. Peetujem, dojim, pre-menjavam plenice, perem z eno roko. Celo drva sekati in samovar pripravljati sem se naučila. Treba je samo hoteti, pa ztnoreš vse. Izprva sem ee res precej žalosti la zaradi izgubljene desne roke, poteim seni ei pa mislila: da je le glava med pleči na svojem mestu, potem lahko živiš tudi z eno roko. In vidite, res gre!«
14. maja 1922.
Mali in sestri so se odpeljale k teti v S. in sedaj popolnoma sama gospodinjim.
23. maja 1922.
Tri naloge sem si določila: mati hočem biti, gospodinja hočem biti in pole« tega hočem še znanstveno delati. Tri naloge, in dan ima vendar samo štiri in dvajeet ur, jaz pa le dve roki in le eno glavo. Da b: vse tri naloge temeljito vršila, ne morem, ker eem človek in je človeku usojeno, da mora eno zanemarjati, če se z drugim ukvarja.
Prvo je eeveda dote. Dani mu, kolikor potrebuje, niti trohice manj. Potem pride na vrsto go-! epodinjstvo in na zadnje študij.
Oh, nikoli prej nisem vedela, kako veliko hrepenenje po vedi je v meni in kako zelo me muči poželjenje po delu. Pa naj me to še tako mika, za nič na svetu ne bi mogla ukrasti zaradi tega le eno urico časa, ki ga dolgujem svojemu otroku in svojemu možu.
Po svoji naravi sem le tedaj srečna, če ee harmonično razvijam, če razvijam vse klice, ki jih jc Stvarnik položil vame. Hočem biti mati, žena in človek, ki živi in dela v svetli duhn; če le ene teh treh stvari nimam, si mi naseli žalost v dušo.
26. maja 1922.
Lenina je zadela kap. Vsi o leni šušljajo, vsak ve, toda nihče ne sme o tem govoriti. Ali pomeni lo našo rešitev? Pravijo, da eo komunisti zgubili glavo, ker ni nikogar, ki bi mogel Lenina nadomestiti.
27. maja 1922.
V železniških delavnicah je bilo sobranje. Sedela eem v parku, ko so ee valile množice od zborovanja. Dva sta ee usedla na klop poleg mene in sta brez ozira name debalirala.
»Tako! Sedaj eo nam zopet odščipnili plačo,« je dejal prvi. »Za nemške delavce! Hudič naj jih vzame, poginejo naj tam vsi! Da jih le eram ni, da izstiskavajo iz nae, ko itak ničesar nimamo! Saj se že lako tresem za vsako kopejko pri tej pasji plači, potem t: pa še vsak teden vse mogoče odtegnejo za kdove kakšne tuje delavce! Saj to ni nič res, da bi se onim slabše godilo ko nam!«
>Seveda se jim,« je ugovarjal drugi, »sicer ne bi nam odtegovali za nje. Kako, da nimaš prav nič razredne zavesti, Ivan! Če nam odtegujejo, ee jim mora slabše goditi!«
»No, Če se jim še slabše godi, potem pa res ne vem, kako ee jim godi. Sramota! Še najesti ee ne moreš za svoj denar, sestradan ko volk prideš na sobranje in tu že stoji tovarišč iu kriči: .Soglasen 6klep, za nemške delavce ee odtegne pot od 6to, ker še medle pod hidro kapitalizma, dočim 6uio mi že osvobojeni!'«
»Res ne razumem, kaj Ii ni všeč! Saj dobivaš kot delavec pajok prve vnste, tvoj ravnatelj dobiva manj nego ti! Nedelavni živelj pa ne dobiva sploh ničesar! Kako ee moreš pritoževati? To je ravno nesreča, da je toliko delavrev takih kot ti, ki nimajo niti najmanjše razredne zavednosti.«
28. maja 1922.
Otmar je za prihodnje študijsko leto dobil na-log, naj ima jezikoslovna predavanja. Polni upanja emo, d« bo kmalu napredoval od lektorja do docenta.
12. junija 1922.
Kadar se grem sprehajat s svojim otrokom, večkrat prihajajo ženske iz 60sedstva k meni in mi razkrivajo srce. Danes je bila stara hišnica Fjodo-rovna. Tožila mi je, da ee njena MatuSka peča z nekim mladim človekom, ki je nikakor ne namerava vzeti.
Tudi Matuški ni do tega; če dobi otroka, pravi, bo že država skrbela zanj, če ga pa noče dobiti, bo enostavno napravila splav.
»Včeraj«, je pripovedovala Fjodorovna, »mi je zopet razkladala novošegne nazore in dala sem ji zaušnico, pa krepko! Kaj stori malopridnica? K milici je tekla in lastno mater je ovadila! Zvečer so me vlekli k malici in mi celo uro brali levile; in če se še enkrat zgodi, eo rekli, me bodo zaprli za leto dni!
Vidite, takšna je danes mladina, golobičica moja!«
Ko je nehala tožiti, je Matuška pomolila glave, ekoz okno in porogljivo zapela pesem, ki jo pri nas lahko slišiš zadnje čase ponoči in podnevi:
»Zavladalo novo je pravo: Možiti več treba ee ni! V odbor greš, se k mizi ueedeš, Podpišeš in mir besedil
Nikdo me vprašAti ne 6me, Kje mislim ležati nocoj, Nožica mi 7x1 i rja na pot, In hajd', kamor hoče srce!«