KRAJEVNA SKUPNOST IN OZD SKOZ OSNUTEK ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
Ustava SFRJ v mnogih bistvenih vprašanjih uveljavlja pov-sem nove odnose. Eno izredno širokih in zanimivih področij je tudi povezovanje krajevnih skupnosti s temeljnimi in drugimi organizadjami združenega dela.
Pomen teh odnosov prav gotovo poudarja dejstvo, da ustava v nekaterih členih konkretno doloca medsebojne obveznosti zlasti na področju načrtovanja, varstva okolja, zagotavljanje materialnih virov za ustvarjanje vedno pomembnejših življenj-skih razmer oziroma možnosti delavcev in njihovih družinskih članov v KS idr.
Nekatere teh odnosov še kon-kretneje opredeljujeta zakon o planiranju in osnutek zakona o združenem delu. Oba zakona poudarjata medsebojno soodvi-snost krajevne skupnosti in zdru-ženega dela, kot način urejanja medsebojnih odnosov pa dolo-čata družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje ter stalno sodelovanje prek dele-gatov v različnih oblikah nepo-srednega in samoupravnega od-ločanja.
Tako opredeljna vsebina in način uveljavljanja medsebojnih odnosov delavcev v združenem delu in občanov v krajevni skup-nosti pomeni velik premik naprej na področju samoupravljanja, socialističnih odnosov ter izena-čcvanja položaja delavca v zdru-ženem delu in občana v krajevni skupnosti. To pomeni nujno premagovanje miselnosti o dvojni naravi človeka, ki naj bi imel v svoji delovni organizaciji drugačne interese, kakor jih ima kot občan v krajevni skupnosti. Gre za spoznavanje dejstva, da je delavec celovita osebnost, da je kjajevna skupnost mesto, kjer se ta osebnost oblikuje. Pretežni del svojega življenja človek pre-živi v krajevni skupnosti — od otroštva prek obdobja največje delovne sposobnosti in po upo-kojitvi. Zato ne more zanemar-jati    njegovega    življenjskega
okolja nobena družba, še zlasti ne naša, socialistična, ki ji človek pomeni največje bogastvo.
V želji, da bi ugotoviii, kako daleč smo v praksi prišli pri uvel-javljanju krajevne skupnosti kot družbenoekonomska faktorja v duhu ustave in osnutka zakona o združenem delu, je bila 30. ju-nija v občini organizirana okro-gla miza kot ena najbolj živih oblik izmenjave mnenj in stališč, pri kateri so sodelovali predstav-niki krajevne skupnosti in kra-jevne konference Nove Jarše, predstavniki nekaterih TOZD iz območja Novih Jarš, predstav-niki republiške konference SZDL, republiSkega sveta zveze sindikatov, republiške skupščine in številni družbenopolitični de-lavci občine Ljubljana Moste-Polje.
Razprava je bila intonirana predvsem v preverjanju doseže-nih rezultatov od okrogle mize leta 1975, hkrati pa tudi kritični pogled na rešitve, ki jih na tem področju prinaša osnutek zakona o združenem delu.
Odnosi med krajevnimi skup-nostmi inOZD se dobro razvija-jo, čeprav bi se v nekaterih pri-merih lahko tudi hitreje. Prav gotovo bi na primer težko našli opravičilo za to, da po dveh leti nove ustavne ureditve v statutu in drugih samoupravnih aktih OZD še vedno zaman iščemo
krajevno skupnost, čeprav omenjeno le z besedo.
Prav tako lahko opazimo vrsto nesporazumov in kratkih stikov pri delegiranju delegatov v or-gatie krajevne skupnosti in kra-jevno konferenco SZDL pri medsebojnem obveščanju, pri sodelovanju delegacij za skupš-čino občine in SIS. Celo zakon o planiranju v mnogih primerih ni uspel preseči miselnosti, da je plan OZD pač njena interna za-deva, ki se krajevne skupnosti ne tiče.
Priznati je treba, da so kra-jevne skupnosti na tem področju narediie več kot OZD, čeprav opravljajo njihovi aktivisti vse funkcije pravilpma volontersko in v švojem prostem času. In prav je tako. Iniciativa krajevne skup-nosti, da bi se o posameznem problemu pogovorili tudi s TOZD, je uspela vedno takrat, kadar je bila podprta s konkret-nimi programi, v katerem je bil viden delež posamezne TOZD. Treba je priznati še to, da so te akcije praviloma le enkratne, do nekih dolgoročnejših programov pa zaenkrat še nismo prišli.
Razprava je pokazala, da bi morali zlasti ob zakonu o zdru-ženem delu skušati poiskati op-timalne organizacijske, kadrov-ske in programske rešitve skup-nih problemov KS in TOZD, ka-kršnih v vsakdanji praksi re-snično ne manjka.
Podobno kot je bila enotno vodena   akcijn  samoupravnega
sporazumevanja za financiranje programov krajevnih skupnosti (v Novih Jaršah so sporazum podpisale vse TOZD), bi morali sodelovati in enotno nastopati tudi pri reševanju drugih pro-blemov, kajti komunala, otroško varstvo, šolstvo, varstvo okolja, zdravstvo in še mnogi drugi pro-blemi v enaki meri prizadenejo občana kot delavca.
Udeleženci okrogle mize so se dogovorili, da bodo z vidika osnutka zakona o združenem delu preverili svojo organizira-nost na relaciji TOZD — KS, ponovno preučili smoupravni sporazum o financiranju KS, za-gotovili, da bodo v- samouprav-nih aktih TOZD primerno opre-delili sodelovanje s krajevno skupnostjo. Nadalje bodo storili vse za boljše medsebojno infor-miranje, Za sodelovanje delega-cij in za njihovo skupno obliko-vanje stališč, za zagotavljanje varstva interesov potrošnikov, za boljše sodelovanje na področju Ijudske obrambe in družbene samozaščite, varstva okolja in družbenega načrtovanja, skratka povsod tam, kjer gre za celovit interes delovnega človeka in ob-čine.
Nosilca teh prizadevanj bosta tudi v bodoče sindikat in sociali-stična zveza, ob ponovnem raz-govoru za okroglo mizo pri-hodnje leto pa bodo podali obra-čun enofetnih skupnih prizade-vanj.
Upajmo, da bo bilanca še bol j-ša od letošnje.
ERNEST JAZBINŠEK