Šisv* 6.
Uo Mffäniä m la posta
Trst — «Sorica, dne ‘31, februarja 1S2Ö
Letnik Iv
Prof.Albert Sio,
GredarsKa
Liu'r:)
d\iöos^av^^a
Ne zapuščajte rodne grude
V povojni dobi raste leto za letom med našim narodom hrepenenje po tujem svetu. Doma je postalo ozko, hudo in težko. Gospodarji s skrbjo gledajo v bodočnost, brezposelni premnogo-krat zastonj iščejo dela in zaslužka, dekleta se podajajo v šumna mesta. Dežela se prazni. Po vsem svetu dobiš danes že Slovenca iz Julijske krajine. Trudi se po plavžih in premogovnikih v Franciji, poti se na brazilskih in argentinskih fazendah, kolonizira južno Srbijo, muči se v Avstraliji in Turčiji, povsod pušča svoja najboljša leta in bogati s svojo pridnostjo tujega gospodarja.
Slovenski trpin proletarec je danes spoznal svet, ker mu je dom ozek, ker mu ne more dom dati dela in jela.
Po nekaterih vaseh je danes že slednji fant v tujini med ropotajočimi stroji, doma so ostali le stari in nedorastli. Ni veselega petja zvečer na vasi, ni razigranega fantovskega veselja, tujina je vsrknila v sebe vso cvetočo mladost. Človeka obide žalost, ko
pomisli na te žalostne pojave naše razdrapane povojne dobe.
Koliko pa je naših ljudi, ki se 'izseljujejo s strokovnim znanjem? Malo ali nič. Odidejo in v tujini morajo opravljati najnižja, najhujša in najtežja dela. Vsak, ki se izseli, bi moral prej poskrbeti za kako strokovno izobrazbo, bi se moral izučiti ene ali druge obrti, zato da ne bo beli suženj med stotinami in stotinami drugih. V tem oziru morajo dati pobudo našim mladim oni, ki so v to poklicani. Zanemariti to stran našega izpopolnjevanja je greh. In koliko naših ljudi bi našlo doma dela in jela, če bi imeli strokovno izobrazbo.
Ne zapuščajte po nepremišljenem svojega rodnega kraja, ne zapustite rodne grude, oklenite se je bolj in bolj, iščite pota, nova pota blagostanja.
A tudi vi, ki Vas kruta usoda žene v daljni svet, nesite seboj na dnu svojega si’ca spomin na svojo zemljo, vročo ljubezen in zaprisego, da se povrnete, ko Vas bo vsa bohotna v pomladanskem sijaju pričakovala, da revne svoje sinove sprejme v zopetni objem. In tedaj, trpini, izmučeni se boste odpočili in vstali k zopetnemu delu.
novic# is vsega sveta
Huda kuharica.
govega aparata. Sodnik je razglasil
Naročnina za celo leto: 10 Lir: za po! leta: 5 L : posamezna številka 20 stot., za inozemstvo se vračuna poštnina. - Oglasi, naročnina i. i. d. naj se pošiljajo na naslov: „Novice? Trieste, Via S. Francesco d’Asj-	-t
rovo srebro, ki je tudi prozorno in se da [ na evropskih tleh svetovne vojne, in njiho-manj ali več plastično obdelovati.	I ve družine. Dvanajst ladij zapusti istočasno
1 New York z deset tisoč bivšimi bojevniki na krovu. Druge ladje odplujejo iz drugih luk. Za vsakega posebej so se zračunali stroški na 450 dolarjev (11.000 lir) t. j. za pot po morju v Evropo, za železnico v Paris in do bojišč nazaj. Seveda pripravljajo Francozi Amerikancem hajlepši sprejem.
AMERIKANCI NA FRANCOSKEM
Letošnjo jesen t. j. v septembru pride na Francosko približno trideset tisoč Ameri-kancev, da si ogledajo glavno mesto Paris in da poromajo na bojno polje. So to namreč amerikanski legijonarji, ki so se udeležili
TEDENSKI PREGLED
V ospredju zanimanja svetovne štampe "n pa političnih in diplomatskih krogov !>toji protiitalijanska propaganda v Nemčiji, govor bavarskega ministrskega predsednika Helda, temu sledeči temperamenten odgovor prvega ministra in ministra zunanjih del Mussolinija, a nato oiicijelni odgovor nemške vlade potom zunanjega ministra dr.ja Stresemanna.
Če hočemo vedeti zakaj je nastal ta diplomatski spor med Italijo in Nemčijo, moramo pojasniti obtožbe, ki jih natovorja Nemčija službeni Italiji, Gre se predvsem za Nemce v Poadižju, ki so pripadli Italiji po mirovnih pogodbah. Nemce, ki so enaki pred zakonom v vseh ozirih, baje službena Italija tlači in raznaroduje, jim z zakoni jemlje njihove priimke, jim ne daja šol, nemških seveda, to je Nemce razburilo in začeli so proti Italiji v velikem nemškem časopisju hudo gonjo, pozivajoč Nemce, naj nobeden več ne prekorači italijanskih mej (znano je namreč, da roma leto za letom na tisoče Nemcev na obale ob morju uživati krasno italijansko solnce in občudovali nebeško milino ažurnega zvezdnatega neba, donašajoč seboj lepe svote, ki jih tu? kaj puščajo), pozivajoč Nemce, naj ne kupujejo italijanskega blaga itd. Nemčija ^ uvaža mnogo italijanskih voščenih žvep- j lenk in avtomobilov.
Ta-gonja je zavzela že velike dimenzije i u za časopisjem so stopile na plan močne nemške organizacije z istovsebinskimi pozivi na nemški narod.
Seveda ni ta gonja pustila hladno kri v
v -	» t	__ i__________i.: j:
movino. Ostali pa so preostanek barbarskega vpada. Naj se moj govor smatra kot politično in diplomatsko stališče Italije na-pram sedanjim dogodkom v Nemčiji. Neki lašistovski dnevnik je ravnokar pisal: Italija ne bo nikoli odstranila svoje zastave z Brennerja. Jaz pa odgovarjam: Fašistov-ska Italija bo nesla svojo trikoloro če treba, še dalje.
Radi tega nadvse energičnega odgovora na protiitalijansko nemško propagando je bilo pričakovanje Stresemannovega odgovora zelo napeto. Dr. Stresemann je odgovoril zelo umerjeno, izjavljajoč, da se izjave Mussolinija in njegove razlage dotikajo temeljev odnošajev med Italijo in Nemčijo in da morejo vplivati na vkupen položaj. Izjavil je tudi nadalje, da se mu način Musolinijevega govora ne zdi primeren za razpravljanje med posameznimi državami. Potem pa je nadaljeval:
«Hočemo proučiti dogodke z vso objektivnostjo. Dejstvo, da je bila južna Tirolska dodeljena Italiji, se priznava z naše strani. Italijansko suverenost na tem ozemlju smo vedno spoštovali in jo bomo vedno spoštovali, Ampak ta pravni in politični položaj ni še vse! Ne obstoja le meddržavno pravo, ampak tudi meddržavna morala».
Tu je Stresemann navedel svečana zagotovila italijanskega kralja in drugih pristojnih italijanskih oblastev, da bo Italija ščitila kulturo nemške manjšine in nemško šolo ter je dostavil, da je lašistovski režiš® medtem hote začel poitalijančevati nemško manjšino.
Radi napačnih vesti glede gotovih itaH-
V Marseille, francoskem obmor-' razs0.dl:)0’ da se da ,ot.r(>k v posebenodgovor je bü piker. lašistovski di ,	TCBll
skem mestu, ie nrjpmv.l jala kuhari- 0(.'‘	10 ia.zPAta^1	P°£«čf}a.j	so po vseh, večjih mestih demonstn^J jonskih ukrepov fe Stresemann izjavil, Ja
ca Pl eure	minulo nedeljo	okusno pe-1	ve? Prizor na	Sl|Kj	m Videi, j-raa proti Nemčiji, V soboto pa je odgovo- 'je nemška vlada sicer fera&ua obžafovauje;
"	-*•	I rv o	i /v i ri’ v» «1 o 1 l-v v» r» r* v« /-i	'	*
čenko. Ko se je morala odstraniti za|da Je lzrazal obraz redmce, ko se je Hip iz kuhinje, je naročila svojemu iblla'raz®lasila razsodba, «obup» ob-možu, naj pazi na pečenko, naj joTaz Prave matere pa «Zadovoljstvo», črez čas obrne, da se ne prismodi.iNa Podlagi teh izrazov na obrazih v Mož pa ni bil za ta posel, radi tega se1 odlocl,nem trenutku, je sodnik izpre jo posrečilo mački, da se je vtihotapila na ognjišče, kjer je požrla vso
pečenko, ne da bi se kdove kako bila opekla. Ko, se je žena vrnila in videla, kaj se je bilo zgodilo, se je tako ujezila, da je šla po revolver in ustrelila moža s tremi streli. Hudo kuharico so seveda takoj zaprli.
Kako postaneš bogat?
John Rockefeller, amerikanski milijonar prihaja vsak dan, pa bodi vreme kakršno koli, v Floridi na igrišče točno ob 10. uri in 15 minut in se zabava točno eno uro z igro golf, čeprav ima že sedem in osemdeset let. Pred kratkim je pojasnil umetnost, kako priti do bogastva po najkrajši poti, s sledečimi-štirimi stavki: 1. Ne kupuj nikdar, česar ne potrebuješ! 2. Hrani denar! 3. Bodi točen! in 4. Ohrani neoporečno vedenje! — Lepi stavki, c, vsi ti stavki bi se dali skrčiti v en sam stavek, ki bi se glasil: «Bodi tako previden in izberi si bogatega očeta ali pa vsaj strica, ki nima drugega dediča od tebe!»
Originalna kazen.
Ni dolgo tega, ko so opazili ljudje v neki new yorski stranski ulici dva moža, ki sta stala v najhujšem nalivu brez klobuka in brez dežnika na sredi ceste in sicer cele pol ure. Kmalu so zvedeli, da jih je bil sodnik obsodil, izpostaviti se na dežju, ker sta bila pustila svoje konje brez odej na dežju.
Moderni Salomon.
Sodnik Breman v Detroitu (Michigan, Zedinjene države Sev. Amerike je moral soditi v sporu med pravo materjo in med rednico nekega štiriletnega otroka in je rešil to svojo nalogo na zelo izviren način. Otrok živi namreč že od svojega rojstva pri sosedi svoje matere. Ta se je obrnila s posebno vlogo na sodnijo, naj se ji izroči otrok, ker ji ga dosedanja red-nica in varuhinja noče izročiti. Sodnik je poklical k razpravi kinemato-grafista, in mu naročil, naj začne posnemati na dano znamenje prizor v sodni dvorani, a tako, da zaslišani osebi ne bosta videli ne njega ne nje-
menil svojo razsodbo in prisodil otroka rednici v nadaljne varstvo. PO MORJU HIŠA PLAVA V haure-sko luko (Francija) je priplul te dneve amerikanski parnik «Mac-Keesport». S seboj je pripeljal na krovu vilo, ki se je bila dogradila v New Yorku in ki je opremljena. tudi z vso hišno in kuhinjsko opravo. Lična hišica je vredna sto tisoč dolarjev. Preden je nastopila vila pot črez Atlantski ocean, se je razstavila v Brooklynu, kjer so jo občudovale številne množice. Čigava Do ta hišica, se še ne ve, ker bo komaj poseben odbor določil osebo, kateri se bo priznala za njene izredne zasluge. Hišo so namreč zgradili amerikanski industrijalci in jo darovali francoskemu narodu. Prvi korak je napravljen. Hiša se je prenesla po morju iz Amerike v Evropo. Dolgo ne bo več trajalo, ko bodo ogromni zrakoplovi prevažali hiše iz kraja v kraj. Potem pa, ubogi pešec
pazi, da ti ne prileti kako nadstropje na | gih dobrin.
ril na izzivanja Nemcev on. Mussolini sledeče:
«Fašistovska vlada je tekom zadnjih treh obrazih v let ubirala zelo umerjeno politiko napram Nemčiji. To so nam priznali mnogi objektivni Nemci. V preteklem letu smo mi kot prva država sklenili s povojno Nemčijo trgovinsko pogodbo. In potem? Po locarn-skih dogovorih in po sklenitvi trgovinske pogodbe se je pričela v Nemčiji kakor na dogovorjeno znamenje protiitalijanska kampanja. S tem so hoteli Nemci ustrahovati ponosno fašistovska Italijo. Razšulli so laž, da smo v Bokanu odstranili spomenik pesnika Walterja von der Vogeiweide. Mi tega nismo in tudi ne bomo storili; vendar pa hočemo na onem bolcanskem trgu, kjer šo nameravali Nemci zgraditi spomenik nemške zmage, postaviti veličasten spomenik Cesare Battistiju, ki je žrtvoval svoje življenje za osvobojenje Poadižja.
Nemci so šli dalje. Na številnih zborovanjih po Nemčiji so širili geslo:	Noben
Nemec ne sme v Italijo! Zakleli so se, da bodo bojkotirali italijanske izdelke itd. Naj ne mislijo, da živi Italija od nemških letoviščarjev in turistov. Italija živi od dru-
glavo!
STRIC IZ AVSTRALIJE
Do sedaj so bili bolj znani «strici iz Amerike», ki so zapuščali ničesar slutečim nečakom lepe vsote. A tudi Avstralija se bo kmalu ponašala s takimi strici. Leta 1846. se je izselil brezposelni trgovski uslužbenec
Vendar pa naj ši zapomnijo:	Ako se
jutri ta bojkot uresniči in ga molče odobrijo tudi odgovorne nemške oblasti, odgovorili bomo mi z bojkotom na kvadrat in na morebitne nemške represalije bomo odgovorili z represalijami na kubus.
Včeraj je ministrski predsednik Held v
Leopold Weissberger iz Valassagyarmata na: bavarski zbornici izjavil: Mi moramo na-Slovaškem. Leta 1906. iso dobili njegovi so-1 peti vse sile, da ublažimo položaj na juž-rodniki v Budimpešti uradno poročilo od nem Tirolskem ter da osvobodimo Nemce
ministrstva za zunanje zadeve, da je Leo pold Weissberger umrl 1. 1888. v Goulbour-nu v Avstraliji brez oporoke in zapustil bogate petrolejske vrelce in bakrene rudokope. Dedinska zadeva se je vlekla na dolgo, prišla je vojna in sedaj iso bili zopet pozvani sorodniki, naj se javijo, ker imajo dobiti nad sto dvajset milijonov zlatih kron. Glavni dedič bo vratar v tovarni usnja, ki ima deset otrok (vratar namreč in ne tovarna) in ki se mu je do sedaj precej slabo godilo.
STEKLO, KI SE DA NATEGNITI IN SE NE RAZBIJE
Dva avstrijska kemika, dr. Fritz Kolak in dr. Kurt Ripper, sta izumila steklo, ki se da nategniti in se ne razbije. Tako steklo bo izdelovala neka angleška tovarna zraven Londona. Je to popolnoma brezbarvna, prozorna tvarina, ki se da piliti, vrtati, brusiti, barvati, ki kljubuje vročini do 280 stopinj, ne da bi zgorela, ki se ne da tako hitro razstopiti od katere koli tekočine in ki ima mnogovredno svojstvo, da prepušča v veliki meri zdravilne ultravioletne žarke splnčne svetlobe. Znanstveniki, ki so se začeli podrobneje baviti s tem izumom, pravijo, da mora biti tvarina stopljeno klo-
v Poadižju.
Proti tem nezaslišanim izjavam moram dvigniti najodločnejše proteste. Vprašanje nemškega južnega Tirolskega ni nikdar obstojalo, niti pred vojno. Vprašanje južnega Tirolskega je bilo rešeno potom saintger-mainske mirovne pogodbe med Italijo in Avstrijo. Nezaslišana je trditev, da vrši la-šistovska vlada nasilja nad tirolskimi Nemci, Ž njimi postopamo kot z italijanskimi državljani. V Poadižju izvajamo le italijanske zakone. Ako ne bi tega storili, bi imeli na meji državo v državi. Poudarjam: Italijanska politika v Poadižju se ne bo tudi za naprej prav nič spremenila. Strogo in točno bomo tudi tam izvajali fašistovske zakone. Poadižje bomo poitalijančili, kajti ta pokrajina je zgodovinsko italijanska. Ravno o brennerski meji moramo reči, da jo je začrtala nezmotljiva Božja roka. Nemci ne predstavljajo v Poadižju narodne manjšine, temveč le etnično relikvijo. Samo 180 tisoč Nemcev se nahaja v Poadižju. In trditi smem, da je od teh 180 tisoč Nemcev 80 tisoč Italijanov, ki pa so bili ponemčeni.
Hočemo, da ti poslednji zopet najdejo svoja stara italijanska imena in svojo do-
te netočne vesti pa prav nič ne izpremi-njajo položaja, ki izhaja iz italijanizacije južne Tirolske. Gibanje neodgovornih oseb je pripravilo italijanskega ministrskega predsednika do tega, da je izjavil nemškemu poslaniku, da bo uradno prepovedal uvoz nemškega blaga v Italijo ter proglasil bojkot proti Nemčiji. Smatram za nemožno postopanje, ako se hoče odgovoriti na gibanje neodgovornih krogov s prekinjenjem mednarodnih trgovinskih dogovorov.
Na taki podlagi je možnost vsakega mednarodnega življenja izključena. Stresemann je rekel, da je v zadnjih letih nemško javno mnenje kazalo velike simpatije za Italijo, katere so se potem v teku časa spremenile, kakor so pač prihajale vesti o zatiranju nemškega življa na južnem Tirolskem,
Radi manifestacij nemškega tiska je nemški zunanji minister pripomnil: «Ne moremo, niti nočemo prepovedati nemškem* tisku, da ne bi izražal simpatij ali se postavil na stran države ali naroda, ki je skozi več stoletji nemški in ki bo ostal tudi v bodočnosti v nemški kulturni vzajemnosti.
Ako se porodi iz zatiranja kakega ljudstva nevarnost za obstoj miru, je dana možnost priziva na Društvo narodov. Nemška vlada je sklenila včeraj vstop v Društvo narodov in se je s tem sklepom požurila radi govora Mussolinija, čigar grožnje so naravnost nezdružljive z duhom Društva narodov.
Radi nemških turistov pa moram podčrtati, da morebitno padanje njihovega števila v bodočnosti ne bo posledica nemških ukrepov, temveč posledica Mussolinijevega govora.»
Dr. Stresemann je samo v zaključnih besedah postal ognjevitejši, ko je govoril:
«Nimamo ničesar proti ‘italijanskemu ljudstvu, s katerim hočemo živeti v miru, ki pa mora sloneti na spoštovanju, brez katerega nobeno ljudstvo ne more živeti. Slabotnost v inozemstvu ne pomeni še zgube moči v notranjosti, ako ima ta moč svoje temelje v edinstveni volji naroda. Y tem smislu zavračam z vso odločnostjo, in — kakor mislim — sporazumno z nemškim ljudstvom, v imenu nemške vlade grožnje in napade proti Nemčiji.»
Mussolini je odgovoril v senatu na izjave nemškega zunanjega ministra v sredo, kjer je ponovno izjavil, da Italija ne bo nikoli dopustila, da bi se pred katerisibodi forumom razpravljalo o manjšinah v Italiji, ker Italija zna kot svobodoljubna država sama dati vse pravice.
Govor min. predsednika je bil sprejet v senatu z velikanskim navdušenjem, častitali so mu vsi ministri in senatorji.
Kako se bodo odnošaji v bodočnosti razvijali, bomo poročali.
DNEVNE
Vipavski in kraški vodovod.
Vedno bolj razpadata oba ta vodovoda, vedno večji nered in nezadovoljstvo. Nekatere kraške vasi se zopet nahajajo v istem položaju kot pred vojno, da morajo iti namreč poleti iskati daleč proč vodo za najnujnejše potrebe.
Potreba bo kakih 8 milijonov, da se vodovoda popravita in izpopolnita. Nastaja pa sedaj vprašanje, kje dobiti to ogromno svoto.
Zato je sklical videmski prefekt sejo na goriški podprefek-turi. Na sejo je prišlo okoli 70 naših županov, podžupanov in odličnejših mož. Bilo je pa zraven seveda tudi mnogo gospode: dva prefekta, inžinirji, zdravnika, par poslancev itd.
Po daljšem razpravljanju se je sklenilo:
1.	da se ustanovi prostovljen konsorcij, obstoječ iz države, dežel in pa občin za čimprejšo popravo kraškoga in pa vipavskega vodovoda ter za čim popolnejšo njeno končno dovršitev.
2.	Ker je obstoječa vodovodna mreža bila darovana od bivše avstrijske vojaške uprave bivši goriški deželi, morata videmska in tržaška pokrajina med kateri je bivša goriška dežela razdeljena pristati nato da odstopita svoji lastninski pravici do vodovodne mreže novosnujočemu se konsor-ciju ter da i sami pristopita kot člana v konsorcij.
3.	Treba bo čakati, da deželni tehnični urad v Goidci izpopolni načrt vseh del, ki se imajo izvršiti da bosta vodovoda lahko popolnoma delovala.
Obenem z načrtom bo seveda tehnični urad izdelal tudi stroškovnik. Poprava vodovodov bo stala približno kakih 8 milijonov lir. Vodovoda v sedanjem stanju imata vrednost kakih 20 milijonov lir.
Največje in najtežje vprašanje je kako dobiti potrebna sredstva za izvršitev del. Naše občine že itak ječijo pod težkimi davčnimi bremeni, tako da bi ne zmogle prispevati v veliki meri k kritju stroškov. Ker ima država sama, posebno radi vojaških ozirov velik interes na tem, da se vodovoda zgradita, bi bilo pravično da i ona sama v največji meri prispeva za stroške.
Dokler se pa ne poskrbi za končno ustanovitev konsorcij a in za potrebna sredstva, bi pa morale oblasti poskrbeti, da se odpravi sedanji nered in nasprotovanja posameznih krajev v upravljanju vodovoda.
Beneške obveznice.
Po tolikem padanju in po tako dolgem nizkem tečaju obveznic so se te vendar zopet začele dvigati. Tekom preteklega tedna so se dvigale od 66 na 69 in celo na 70. Kot so mnenja gotovi bančni krogi na borzah se bodo obvez-1 niče vzdržale na tej višini in morda celo še nekoliko dvignile.
Novi zakon o spuščevalnicah za bike.
Vsi v pokrajini nahajajoči se biki, naj so last kogarkoli, bodo morali biti potrjeni, ako se bodo rabili za javno ali zasebno spuščanje.
Tudi zasebniki, ki nameravajo uporabljati svoje bike za pleme-nitev lastnih krav in junic bodo morali prignati svoje bike pred pregledovalno komisijo.
Živinorejci, ki imajo nad deset mesecev stare bike bodo morali vložiti pri furlanski živinorejski komisiji prošnjo na papirju kole-kovanem z dvema lirama za pregled bika.
V furlanski pokrajini so določene za posamezna živinorejska okrožja sledeče pasme:
NOVICE
a)	rdeče-cikasta furlanska (si-modolskä) za srednjo, vzhodno, in nizko Furlanijo, ter bivši vipavski sodni okraj;
b)	siva zapadna pasma za skrajni zapadni del Furlanije;
c)	rjava švicarska pasma za srednjo soško dolino, Brda, Kras in vipavska dolina;
d)	belanska pasma za sodne okraje Čedad, Trbiž, Bovec, Tolmin in Idrija.
Vsi biki, ki niso bili potrjeni (taulih) in ki jih niso izločili biko-rejci v roku, ki ga je določila pre-gledovalna komisija, se morajo skopiti.
V	slučaju, da bi ne poskrbeli v občinah ali v skupinah občin bi-korejci sami za potrebno število bikov, bo zaukazal prefekt ustanovitev obvezne zadruge za nakup in oskrbovanje vseh potrebnih bikov.
Pregledovanja za potrjevanje bikov so redna, izredna in posebna.
V	hribih, kjer je navada da se ženejo biki na planine, se bo moglo vršiti naknadno redno pregledovanje pred odgonom na planine.
Redna pregledovanja so brezplačna.
Pisesni-jeva zvezda je ugasnila...
Kdo se v videmski provinci ne spominja tega junaka, ki je «cementiral» s svojo nasilnostjo vzhodne meje? Padel je. Farinacci ga je izbacili] iz fašistovske stranke.
Gg. Peternel, Bandelj, Mrak in drugi, ali se ne bojite, da tudi Vas vržejo, ker ste bili tako «debeli» njegovi prijatelji?
Dijaška Malica v Trstu.
V	svrho primerne razdelitve podpor med svoje prosilce, katerim naj bi že v začetku leta bila obljubljena zagotovljena za dobo prihodnjega šolskega leta podpora, je Dijaška Matica uvedla sistem, da podeljuje redne podpore v začetku šolskega leta. V ta namen je bil — kakor prejšnja leta — tudi letos določen rok za vlaganje prošenj in ta je potekel s koncem avgusta p. 1. Vkljub temu prihajajo na Dijaško Matico neprestano nove prošnje za podporo, redne in izvanredne. Vodstvo Dijaške Matice opozarja, da nima nobenega smisla prošnje za redne podpore vlagati v teku leta, ker jih ne more jemati v
DOBRAVLJE.
Radi slabe vinske letine in neznatne kupčije z živino se občuti v našem, dasi drugače prometnem kraju, posebno za trgovanje in prekupčevanje z živino, veliko pomanjkanje denarja. Ne muči pa nas samo denarno pomanjkanje, temveč tudi nešte-vilno drugih križev in težav. Poleg vsega, kar pritiska revne prekupčevalce, jim je davčna izterjevalnica iz Ajdovščine poslala te Idni kakor v posmeh še plačilne naloge za dohodnino iz leta 1921/22, in 23. Nekaterim kar po tisoč lir! Kako bodo plačali, če niti za sol nimajo! Seveda, če je davčni sistem tako brihten, če ni drugih virov, halo — pa brskajo in in privlečejo na dan dohodke, ki so že davno izčrpani. Čudno se nam zdi, da se po eni strani toliko besediči o povzdigi kmetijstva, na drugi strani pa ga spravljajo različni davki, če noče priti na boben, proč od zemlje in od pluga, v tuje rudnike in tovarne za zaslužkom.
Pa pustimo te materijalne tožbe, ker itak vse nič ne pomaga. Upajmo, ali vsaj za norca se imejmo, da bo prihodnji pridelek boljši. Poglejmo malo za duševnimi stvarmi. Naše na novo ustanovljeno društvo bo imelo občni zbor v nedeljo, Zavarovalnica za živino za Skrilje in Dobravlje pa drugo nedeljo. Računi obeh društev se dobe v vpogled pri obeh tajnikih.
G. Fakuč je dobil pred par dnevi od sodnije plačilni nalog za L 121, ker se je -'regrešil proti paragr. 1. javne varnosti. Omenjeni gospod je bil vo-
pretres. Pa tudi prošnje za izvanredne podpore — in čeprav za skromne zneske —- ne morejo biti uvaževane, ker je Dijaška Matica sedaj skoro brez sredstev. S takimi prošnjami se povzroča vodstvu Dijaške Matice le nepotrebno delo in stroške za odgovor, poštnino itd. Zato se odslej na nove vloge sploh ne bode več odgovarjalo, razen v najnujnejših slučajih in naj to obvestilo velja kot opozorilo vsem prizadetim o brezpredmetnosti novih prošenj, dokler se stanje Dijaške Matice ne zboljša.
To priliko uporablja «Dijaška ma tiča», da naslovi na naše rodoljubno občinstvo topel poziv, naj ji v izdatnejši meri priskoči na pomoč. Potreba je ogromna. Število naših dijakov se stalno krči, ker ni sredstev za vzdrževanje. S strahom gledamo v bodočnost. «Dijaška matica» mnogokrat ne more pomagati svojim prosilcem niti v najnujnejših slučajih. Naše občinstvo se je doslej — moramo to ugotoviti ob tej priliki — zelo častno izkazalo nasproti tej narodni ustanovi in ji priskočilo na pomoč s pohvale vredno požrtvovalnostjo. Toda potrebe so velike in sredstva ne zadostujejo. Zato so prepričani, da bo tudi ta poziv na rodoljublje našega občinstva našel primeren odziv.	Vodstvo Dijaške Matice.
Op. - Prispevke naj se pošilja na Zadružno Zvezo v Trstu za D. M.
Šestmesečna skrajšana vojaška služba
bo glasom kr. odloka-zakona št. 95 od 10. januarja t. 1. dovoljena le onim, ki so zraven izpoljenja pogojev navedenih v členih 1 in 2 kr. odloka-zakona od 15. okt. p. 1. št. 1806 dovršili predvojaške kurze z uspehom ali pa dokažejo nezmožnost obiskanja predvojaškega vežbanja.
Kljub temu pa bo vojno ministrstvo lahko dovolilo novincem prvih dveh letnikov, ki bosta upoklicana pod orožje po vstopu v veljavo tega odloka, skrajšano vojaško službo.
Konierenca Male antante
je bila včeraj otvorjena v Temešvaru. Na dnevnem redu so zelo važna vprašanja in trije zunanji ministri bodo zavzeli svoje stališče do vseh važnejših dogodkov zadnjega časa.
( Vstop Nemčije v Društvo Narodov.
Nemčija je v torek predložila pri tajništvu Zveze Narodov svojo prošnjo za vstop v Društvo Narodov.
Pogajanja v Washingtonu pred zaključkom?
Kakor znano se vodijo med jugoslovansko delegacijo in ameriško komisijo že tri tedne trajajoča pogajanja za ureditev vprašanja vojnih dolgov. Iz Washingtona je prispela vest, da bodo v kratkem pogajanja zaključena in sicer ugodno za Jugoslavijo.
ditelj telovadbe razpuščenega «Bralnega in pevskega društva». Pregrešil se je, ker je korakal z društveniki v vojaških vrstah in na slovensko povelje, kakor se je glasila ovadba. Marsikaj bi še lahko povedali in po-jamrali, pa -- pst! da ne pridemo v lase tistim presnetim paragrafom!
KOPRIVA.
Dne 1. februarja t. 1. se je imel vršiti 29. letni redni občni zbor tukajšnjega pevskega in bralnega društva «Zarja». Ta pa se ni vršil, ker je večina članov čutila potrebo premembe in preosnove društvenih pravil, koja naj bi odgovarjala zahtevam časa. V dosego tega se vrši letni redni občni zbor v nedeljo dne 14. t. m. ob 15. uri (3. pop.) v društveni čitalnici s sledečim dnevnim redom: 1) Nagovor predsednika; 2) tajnikovo in blagajnikovo poročilo; 3) preosnova društv. pravil; 4) volitev načelstva posameznih odsekov; 5) volitev glavnega odbora; 6) slučajnosti. — Odbor.
ROČINJ.
V nedeljo 7. t. m. je praznovalo tukajšnje društvo svoj pustni praznik s prireditvijo veseloigre «Rodoljub iz Amerike». Prireditev je vsestransko za.dovoljivo izpadla, mogoče tudi zato, ker se je vsebina igre skladala s vsesplošnim pustnim razpoloženjem; največ pa je vplivalo na občinstvo dobro igranje. Brez pretiravanja lahko zagotovimo mladim ro-činjskim igralcem, da bi ne delali sramote s svojim nastopom niti večjim dvoranam in drugemu, še števil-
nejšemu občinstvu. Ni treba, da se igralci radi pohvale prevzamejo, temveč bi bilo želeti, da bi se čim preje spet pokazali na deskah in z novo, mogoče večjo stvarjo. Za danes bi morda go. ■vili samo par opazk za prihodnje o jr er! it. vp Kakor že rečeno, vsa čast ^gFalcem, Svoje vloge so častno rešili, zlasti še profesor Packa, ki je bil vseskozi dober. Njemu ob strani stoji njegov kolega, ki je bil sicer tu pa tam malce negotov, tudi je včasih nekoliko motil njegovo profesorsko razpoloženje domači dialekt, vendar zadovoljiv. Prav tako so tudi ostali, kakor gledališki igralec Janko Flere, katerega je odlikovala njegova pravilna in jasna 'izgovarjava, samo v tretjem dejanju se je poznalo tudi pri njem malo nesigurnosti, ki pa !ni kvarila splošnega vtisa; dalje vaški mogotec g. župan, vseskozi dober, samo v zadnjem dejanju je zašel malo v domači dialekt, g. Rodoljub pa se je sprva spozabil, da, v domovini ne elkamo več, toda pozneje se je privadil in postal res fletkan «rodoljub»; g. načelniki društev so bili istotako izvrstno karakterizirani, do pičice podobni našim predvojnim narodnim rodoljubom, ki jim je bilo prvo — lastna hvala. Da ne pozabimo tudi igralk, treba omeniti, da so tudi one častno rešile svoje vloge, posebno še g.čna Mežgo-nova in g. profesorjeva. Na splošno pa je bilo pri njih opaziti precej negotovosti, razen pri g.ej Mrakovi. Sicer pa naj le bodo korajžne še za naprej. Končno naj omenimo še g. režiserja, katerega zasluga je dobršen del vsega uspeha, zato mu vsa čast in hvala. Tudi občinstvo, kar je glavno na deželi, se je spodobno obnašalo, zato mu je delal krivico oni, ki je s svojim «tiho» motil veselo razpoloženje. Seveda pri veseloigri se pač ne bomo jokali! In še nekaj na račun nekaterih mamic: zdi se, da bi lahko brez škode ostali dojenčki doma, oni pač nimajo še razvitega čuta za umetnost.
IZ PODGORIJ.
Oprostite g. urednik, da Vam komaj sedaj poročam, kako je bila 11. I. naša vas oblegana od kakih 30 fašistov in 5 orožnikov. Veste gosp. urednik, jaz se lotim raje kopanja kakor peresa in ker se me pero tako boji — prav za prav jaz peresa — zato sem se odloči! sedaj, ko je ravno mokro in nimam drugega dela. Povod obleganja Dunaja — ah, ne Dunaja ampak Podgorij — je dal nek Slavec rodom iz Črnotič, ki je pa v naši vasi kot gozdar in lovski čuvaj. Slavec je edini v naši vasi, ki je — saj me razumete g. urednik brez da vam povem. Torej omenjenega dne je Slavec vodil v črni srajci miličnike po hišah, kjer so se vršile hišne preiskave. Vse to se je — kakor omenjeno, izvršilo po zahtevi Slavca — ker je ta kot lovski čuvaj osumil mnogo družin, da imajo orožje. Vsa preiskava, se razume, je bila brezvspešna, a g. Slavec kaj je dobil za «zaslugo».
Ker poje Slavec preveč slovenski se bo baje prelevil. —• Čuk, ki vse vidi in sliši.
HERPELJE.
Kakor po navadi priredi tudi letos naše pevsko in bralno društvo «Zvezda» na zadnjo pustno nedeljo, veliko veselico v prostorih g. Križmana s sledečim programom: 1. E. Adamič: «Tekica teče», mešan zbor društva «Zvezda». 2. Lajovic: «Medved z medom», mešan zbor društva «Venec» iz Kozine. 3. Volarič: «Na ples», možki zbor društva «Cvetoči Slavnik» iz Podgorja, 4. Laharnar:	«Roža», mešan zbor društva
«Krasno polje» iz Gročane. 5. Verdi: Festa di Campagna (Sinfonija) izvaja Godbeno društvo iz Herpelj pod vodstvom gosp. kapelnika Cerkveniča.
6.	Vodopivec:	«Le plakaj», mešan
zbor društva «Slavnik» iz Klanca.
7.	Žganec: «V jeseni»; Adamič: «Ne maram za te», mešan zbor društev «Venec» in «Zvezda». 8. V. V.: Kakršen gospod — tak sluga; burka v enem dejanju, izvaja «Zvezda». 9. Prosta zabava, pri kateri svira tukajšnje Godbeno društvo.
Tudi na pustni torek, da se lepše poslovimo od Kurenta, priredi Godbeno društvo veliko maškerado v istih prostorih.
Obe zabavi pričneta točno ob 3. uri popoldne. Prihitite torej vsi, 'da uži-jete par uric čiste zabave in nekaljenega veselja.
ŠIRITE NOVICE !!
DROBNE NOVICE 2 DEŽELE
K PETDESETLETNICI „EDINOSTI“
(Ostale slike prinesemo pr^hodnj^
Dr. Mirko Vratović,
II. podpredsednik polit, društva „Edinost“ ;n načelnik istrske pokrajinske organizacije.
Dr. Josip Wilfan, .....'[ZJ?F T'
predsednik političnega društva „Edinost“ in narodni poslanec v“rimskem parlamentu.
Dr. Ivan Marija Čok,
I. podpredsednik polit, društva „Edinost“ in načelnik tržaške pokrajinske organizacije
Indijanski poglavarji v slavnostnih nošah, nekdanji gospodarji Amerike. Indijanci bodo kmalu izumrli zaradi aDohola.
Starodavni ruski prestol iz čistega srebra.
Kardinal Mercier (Mersje) na mrtvaškem odru.
,	..	....	.	+ v	bivši nrofesor filozofije, ponosen cerkveni knez, goreč rodoljub in
V belgijski prestoli« je umrl kardinal Mercier, parček 75 let„ ^učenjak, bivsi^p^	.	pogodbi udrli v Belgijo ter kakor stekli
nacijonalen politik. — Kardinal Meiuei je bil velik dobrotnik S J •	deželo niih mesta in vasi v puščavo, pogorišče in pokopališče,
psi klali Belgijce, rušili in požigali, plenil in posiljevali ter rzpremin^	ofSe mTaLi^, ted^/je izdal kardinal Mersje
ko so Nemci pregnali kralja, vlado ter uradmstvo, a povsod nastavili za gosp ^ J	nevarnosti, toda čuvajte svojo čast! Bodite ponosni
Belgii^ÄrÄ	^in
Kelmorajn, nekdaj slavna božja pot slovenskih romarjev na Nemškem ob Renu. To mesto so šele te dni zapustile franc, in angleške čete ter prepustile Nemčiji.
Jože Plečnik,
po vsem svetu slavljeni profesor stavbarstva na ljubljanski višoki šoli, graditelj raznih hiš, cerkev in gradov na Češkem, vAvstriji in v Sloveniji.
Jadrenica kot sani na zamrzlem bohinjskem jezeru.
Zavarovanje zoper nezgode in kmetijski stan
Kaj prinese zavarovanje.
S prvim marcem 192G. se vpelje pri nas zavarovanje zoper nezgode tudi v poljedelstvu. Naš kmet ne bo mnogo ali pa nič opazil o tej novi uredbi vsaj v prvem začetku ne. Ni treba, da prijavi svoje hlapce in dekle taki zavarovalnici, ni treba, da naznani, koliko ljudi je pri njem zaposlenih, kdaj je stopil ta iz njegove službe, kdaj je drugi vstopil, koliko mezde dobiva ta, koliko oni, ne briga se, koliko znaša zavarovalnina in kje se vplača. Kar tako sami od sebe, ne da bi gospodar napravil najmanjšega koraka v ta namen, so s 1. marcem 1926. vsi zavarovani zoper nezgode, on sam, njegova žena in njegovi otroci,, služinčad in posli, in sicer od 12. do 65. leta. Ako se komu po 1. marcu pripeti pri kmetskem delu kaka nezgoda, ki povzroči, da ne bo mogel delati deset dni, dobi z enajstim dnem po nezgodi dnevnine 4 lire, če je moški in 3 lire, če je ženska. Osebe, ki imajo manj kakor 15 let, dobe le 1.50 L na dan. Ta dnev-nina se izplačuje toliko časa, dokler traja nesposobljenost za delo. Vsakih deset dni mora poročati zdravnik zavarovalnici o stanju osebe, ki se je ponesrečila pri delu, je li še vedno nesposobna za delo, ali se je pa medtem že ozdravila.
Pri hujših nezgodah, ki povzročajo popolno nesposobnost za vsako delo, dobi ponesrečenec enkratno odpravnino, ki se ravna po starosti in po spolu. Odpravnina znaša: od 12. do dovršenega 15. leta za moške 5400 L, za ženske 3600 L;
od 23. do dovršenega 55 leta za moške 9750 L, za ženske 6000 L;
od 55. do dovršenega 65 leta za moške 6000 L, za ženske 3000 L.
Za stalno delno nezmožnost se izplača le sorazmeren del prej omenjenih zneskov.
Ako je pri nesreči nastopila smrt, pristoja zakonitim dedičem enkratna odpravnina in sicer: od 12. do dovršenega 15, leta pri moških 3000 L, pri ženskah 2250;
od 15. do končanega 23. leta pri moških 6000 L, pri ženskah 3000 L;
od 23. do končanega 55. leta pri moških 7500 L, pri ženskah 3700 L;
od 55. do končanega 65. leta pri moških 4500 L, pri ženskah 2250 L;
Zavarovalnica ima pravico plačati najprej polovico pristojne vsote, ostanek se izplača komaj dve leti po nesreči.
Kaj bo moral plačati kmet?
Do sedaj se je govorilo le o ugodnostih za kmeta in njegove posle pri tem poljedelskem zavarovanju. Te ugodnosti gotovo niso malenkostne. Kolikim osebam bo zavarovalnina omogočila, da si izberejo kak drug poklic, in mnogim družinam ponesrečenca bo pomenila izdatno pripo-moč za prvi čas po nesreči.
Bremena, ki ji bo moral prevzeti kmetski stan kot odškodnino za to dobrodelno napravo, ne bodo pretežka za posameznika, ker se porazdele. Višina prispevkov še ni znana; povprečno bodo znašali približno 4 L na vsak ha zemlje. Izterjali se bodo kot nekake doklade k državnemu zemljiškemu davku. Na davčnem listu bo od sedaj naprej pri zemljiškem davku zraven deželnih in občinskih doklad zaznamovan še prispevek za zavarovanje zoper nezgode. Kakor zemljiški davek tako se bo plačeval tudi ta prispevek edino le od zemljišča. Ako se je oddalo zemljišče v najem in ako obdeluje najemnik sam zemljo, bo moral plačevati polovico prispevka. To se zgodi na ta način, da se dogovorjena najemnina zakonitim potom zviša za tozadevno vsoto. Ako najemnik sam zemljišča ne obdeluje, mora plačati sam vso zavarovalnino in najemnina se zviša za celotno vsoto prispevka.
Zavarovalnina se mora plačati istočasno z zemljiškim davkom. Davčni izterjevalec jo potem odda zavarovalnici, Kateri zavod se poveri pri nas, s tem zavarovanjem zoper nezgode, ni še določeno.
Kai bo treba po 1. marcu 1926. ukreniti v slučaju kake nezgode pri poljskem delu?
Delodajalec bo -moral poslati ponesrečenca k zdravniku, ali pa bo moral poklicati zdravnika k ponesrečencu. Ako meni zdravnik, da gre za nezgodo, ki povzroči najmanj petdnevno delanezmožnost, mora to ta-
koj s posebnim obrazcem, ki se bo dobil na vsakem županstvu, na poštah in pri občinskih zdravnikih, javiti zavarovalnici zoper nezgode. Ako je nezgoda povzročila smrt ali več kot štiridesetdanskp delanezmožnost, mora zraven tega naznaniti zdravnik ta slučaj še oblasti za javno varnost oziroma sodniji.
Ako se pokliče zdravnik komaj po preteku treh dni po nezgodi, se ne šteje deset dni, po katerih se prične izplačevati dnevnina, od dneva nezgode, marveč komaj z dnem, ko je zdravnik preiskal bolnika oziroma ponesrečenca. Vsaka zakasnitev pri klicanju zdravnika gre torej le na škodo ponesrečencu samemu.
Zavarovalnica plačuje pri delni delanezmožnosti dnevnino od prvega dne po nezgodi vsak teden in sicer za nazaj. Ako stanuje ponesrečenec v istem kraju kakor delodajalec, mora dati, če to zahteva zavarovalnica, ta ponesrečencu predujem, ki mu ga potem seveda zavarovalnica vrne.
Teh par vrstic o kmetskem zavarovanju zoper nezgode naj zadostuje, da dobe naši kmetje nekaj pojma o bistvu tega novega zavarovanja. Ko se bo doznalo, kateri zavod se poveri s tem poljedelskim zavarovanjem, bi bilo dobro, da stopijo županstva in občinski zdravniki v stik z njo in jo naprosijo za nekaj obrazcev, za prijavo nezgode, da se bo že lahko začelo s 1. marcem 1926. delati
Naročnikom!
Upravništvo lista poziva vse one naročnike, ki še niso poravnali naročnino za leto 1925, da store to nemudoma še tekom tega meseca. Na naročnike, ki ne bodo upoštevali tega poziva in zamudili stavljeni rok, se upravništvo ne bo moglo ozirati ter jih bo že z marcem črtalo iz seznama naročnikov in ukinilo nadaljno dostavljanje lista.
Naročniki, ki se ne zavedajo dolžnosti napram upravništvu ter se ne ozirajo na dejstvo, da mora isto skrbeti za kritje ogromnih stroškov, ki so v zvezi s tiskanjem lista, niso pravi naročniki.
UPRAVNIŠTVO.
Poslano
VSEM RIBIČEM OKROŽJA ILIRSKA BISTRICA.
Začetkom januarja je hila razglašena okrožnica kr. podprefekture na Voloskem z dne 19. XII. 1925, štev. 4782 Amm., katera v smislu zakona poživlja vse ribiče, poklicne in nepoklicne, naj si preskrbijo od politične oblasti ribolovsko karto (Licenza di Pešca). Kakor se je podpisana družba prepričala v mnogih slučajih, se je ta okrožnica s strani ribičev napačno razumela. Špecijelno se je tudi prepričala iz osebnega pogovora s komisarjem občine Prem, g. Gorjanom, da tudi on sam to okrožnico napačno tolmači. Ribolovska karta, izdana od političnega oblastva, služi le kot legitimacija napram oblastvu, ne daje pa pravice ribiču, da lahko lovi ribe kjer se mu zljubi, ampak ribič mora imeti še posebej dovoljenje tistega, ki je lastnik ribarskih pravic v dotični vodi. Opozarjajo se vsi ribiči, da je podpisana družba izključno lastnica vseh ribarskih pravic v vseh vodah sedanje Kvarnerske pokrajine, v kolikor tečejo po ozemlju bivše Kranjske, torej v reki Reki in vseh pritokih, kanalih in strugah. Špecijelno nima in ni nikoli imela nobenih ribarskih pravic občina Prem, katera teh pravic tudi ni priglasila pri Prefekturi na Reki v zakonitem roku do 2. decembra 1925, kar pomeni, da bi bile te pravice danes zgubljene, tudi če bi bile kedaj obstojale.
Vsi ribiči bistriškega okrožja se vsled tega pozivajo, da si poleg ri-bolovske karte s strani političnega oblastva preskrbijo tudi dovoljenje podpisane družbe, če hočejo ribariti v gori omenjenih vodah. Kdor bo brez dovoljenja podpisane družbe li-baril, tudi če bo imel ribarsko karto od političnega oblastva, bo brezobzirno naznanjen sodniji radi tatvine.
Ilir. Bistri c a, 6. februarja 1926.
Ribarska družba v Ilir. Bistrici.
*) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu zakon veleva.
IZ TINJANA.
V naše uredništvo je prišel mož iz Tinjana in nam povedal, da je z ozirom na izjavo, ki jo je svoj čas priobčil A. Žerbo še slabše kakor je bilo prej. Celo v družini, da je nastal greh in prepir. Zakaj tako? Hujskači, ali vas ni sram, da moža poštenjaka, ki mu ne more nihče očitati najmanjše
navadno, t. j. akutno duševno zmedenost j naše društvo, oddaljeno pol ure hoje od Pre-pri kron. alkoholikih. Začne z nezmožnostjo dila , bivše koroške meje. Pred mesecem dni
spanja, splošnim nemirom, nerazpoloženjem, pri čemer nastopajo najrazličnejše čutne prevare, tiha ali divja fantaziranja, spremljana z močnim tresenjem udov in jezika.
pa je oživel spet «Polkovnik» v Čezsoči, ki je že v začetku 'zbiralo v svojem okrilju «vse kar leze ino grede» in se s krepko voljo lotilo dela. Razumevanje pomena društvenega
rl o 1 n + rit- t-\/-v-.»	1^4-	1 '	1 _ s 1 _	■	1
Vseh vrst strahov vidijo taki bolniki, živali, dela, ter požrtvovalnost, ki je člani kažejo, predvsem miši, jih napadajo. Nesrečnež jih jamči za napredek društva, in novo življenje skuša uloviti ali vsaj pregnati in briše zato
neprestano po svojih rokah, ali posteljnih
krivice, blatite in zasramujete! Ali pogrinjalih. Vsled neznosnih prevar kričijo nimamo dovolj križev in težav, ki in divjajo, hočejo uteči in skušajo skočiti nas tarejo? Ali je res potrebno, da f^ozi okno. -Drugi; zopet so ob takih prili-se še sami pogrezamo v blato.	"	"
kah veseli, rsmejejo se in klepetajo neprestano.
12 DOLINE. Kroničnega alkoholika spremlja skozi celo Imamo novo godbo, V katero smo 'zl^en^ vse polno	nadlog. Kakor ne	mo-
stavili najboljšo nado. 18 mož in mla-: re,° morfiws 1 “.	kokamisti prestati	brez
đcničev M lahko Imeli lepe uspehej XoSpfk ‘g vVC
Bojimo se J a, C a 30 slo jse lakom l10čei Jo alkohola	mora priti na vsak	na-j	vanje	si	je	uredilo	uzorno,	da	je	lahko	vsako
žvižgat. je pac kliz. Ena garjeva »ja Njegovi organi	trpijo trajno škodo,	vsi, i	društvo	lahko	ponosno,	če	ima	kaj	sličnega
življenje
v vasi,
«Zlatorog» v Kalu-Koritnici je že priredil več veselic. Preteklo nedeljo, dne 31. januarja jo je spet priredil. «Tri ptičke» in «Lazizdravnika» so igrali v dvorani pri «Nemcu». «Dvorana» je sicer skromna, da zdaleč ne zadostuje potrebam, tudi oder je bil za silo, le za to priliko zgrajen, vendar je vse dobro uspelo. Sicer pa o tem drugič bolj podrobno.
Mlado strmško društvo je tudi že pokazalo pred javnostjo, da nekaj zmore. Svoje delo-
OVca okuži Sto drugih. Par članov —| od najvažnejšega, kakor srce, možgani, jetra ki bi hoteli biti najboljši diplomati 'itd., pa do kože. Tak človek živi bolj na
— si pihajo Z našim ohč. komisarjem! stroške lastnega telesa, shujšan je, često-
vse V uho in to bo najbrže povod, dajkrat zabuhel. Poleg cele kope drugih posle-
bo godba uživala kratek sloves. Sicer} flic’ kron- alkoholik predvsem na deli-
bi pa bilo najbolje, da bi se take tiče!r™m, tremenf:	p°d tem imenom razumemo
takoj odslovilo in godba bi obstojala, nikal;eša vpliva. Za to drugo skupino ljudi
kakor sto in sto drugih, ki niso v no- TT ,	’ S-\ ena cin|emca- . Ta "a) b'
,	, s,	.	.. *	! obstojala v nun naravi:	nrirojeno jim je
benih zvezah /, obe. komisarji. Pre- nagnenje (Jo pijače; ljudje take vrste se od-
btisail komisai pa skusa na vse mo- likujejo po izredni šibkosti volje in
goče načine pridobiti godbo v svoje Ijivosti.
politične namene. Obljubuje jim uni-:	Deliriji delajo presledke, a se vrnejo po-
formo, prostor za učenje, učitelja, prostost davka itd. Godba bi s tem postala popolnoma občinska in gosp. komisar bi se z njo igral, kakor z gumijevo balo, ki skače gor in dol. Neko nedeljo preteklega meseca je šla godba v grad Moko. Tam se je lahko plesalo brez dovoljenja. Naslednjo nedeljo je godba igrala v Boljuncu. Tu je bilo že «švah», kajti nihče se ni maral udeležiti plesa. Komisar je bil zato hud in zapretil Boljunčanom, da ne da več nobenega dovoljenja za ples. Ko so ga Bicmanjci prišli vprašat dovoljenje za prireditev plesa na pustni torek, jim je zagrozil, da morajo vzeti obč. godbo, ker drugače ne dobe dovoljenja. Isto se je godilo Borštanom in zopet Boljunčanom, dasi imajo vse te vasi svoje godbe. Konec vseh koncev bo, da se bomo fantje in dekleta nekoliko brzdali in pretrpeli tudi ples ter da bosta z občinsko godbo plesala samo komisar in Cie. Godci pamet, ker fantje in dekleta bomo še tu, ko komisarja ne bo več. — Fant.
Društveni sobi se že na prvi pogled pozna, da stremi za tem, da postane pravo svetišče prosvete. Člani čitajo knjige in časopise kot malokje. Zadnje čase se je zganil tudi stari «Mangart» v Logu, ki pa ne more in ne more prav in v polno zaživeti.
Zgled mladega Strmškega tovariša, to delo mladih sil v nekdanjem «Dekliškem krožku», ki se pa ne more prav uveljaviti v starem društvu, je malo poživilo delovanje občut- «Mangarta». — Tudi staroslavni «Rombon» je popolnoma prenovljen. Stare in mlade sile so pritegnjene k delu. Večer za večerom se vrše pevske vaje pod vodstvom g. Volariča.
tem še z večjo močjo. Pri tem ne spijo bol	_	,	.	-	_
niki nič, koža se poti, oči so jim	rudeče, j	Se pa tudi pozna	zboru vaja. Če	se bo to
ustnice in zobje suhi. Zaprti so, gredo redko j	vztrajno nadaljevalo, bo	doživela	naša	pena vodo in njih puls je navadno	hitrejši, j	sem preporod v	trgu in	okolici.	«Ulica	št.
PolagomaTse človek zmuči, nastopi	zaželje-	1C'"	j__	n ±
ni spanec, dostikrat pa podleže bolnik po strahovitem divjanju vsled nagle izgube telesne moči in visoke vročine, dogodi se tudi, da postane bolnik vsled posledic delirija neumen,
Delirium nastopi vsled nezmernega uživanja opojnih pijač, predvsem žganja, ali pa, ako se pijancu iz navade nenadoma odtegne alkohol; pospešuje ga ' '
15», pojde v nedeljo, dne 7. t, m, čez oder-ske deske, v dokaz da tudi dramatika pri nas ne spi. Za naše razmere velika knjižnica, izvrstno vrši svojo nalogo. Pa tudi pridno posega po knjigi staro in mlado. Čast vrlim organizatorjem, ki se ne straše nobene žrtve za prosveto.
Bovško «Olepševalno in pogozdovalno društvo», ki je pred vojno toliko storilo za olepšavo našega trga in okolice z nasadom
se
dni
15
pljučna bolezen ali na težka La na telel j °b eZmh drevoredov se vedno ne najde do-najraje med 30. in 50. letom,! J°l' uraeyan!a med trzam. Drevored! so de-; L Jo	I 'oma uničeni, treba nasaditi novih. O
m le redko kda, po-cele |	ni treba „iti govori^ preoL
Pojavlja traja par tedne. V smrt.
Zdravljenje kroničnega alkoholika rodi le v bolnicah trajen uspeh, pod strogim nadzorstvom, kjer mu je dobava opojnih piiač nemogoča.	S,
Pozdravi iz Libije,
Slovenski fantje-vojaki pošiljajo iz Li,-bije najlepše pozdrave vsem starišem, bratom in sestram in dekletom, katerim želijo mnogo pustne zabave; Vrčon Jožef iz Dobravelj, Anton Trošt iz Št. Vida, Arčon Ivan iz Vrtojbe in Križnič Justo iz Kanala.
POZDRAVI.
Mnogo veselih pozdravov in voščil za pust, ki bo za nas res v resnici pust, pošiljajo fantje. letnika 1904 in 1905 svojim starišem, domačinom in prijateljem ter prijateljicam iz blatnega mesta Piacenze; Vižin Marijan — Solkan, Bajec Karlo — Vipava, Bavčer Anton — Ajdovščina, Rožič Josip — Števerjan, Gabrijelčič Franc — Ložice-Plava; Leban Alojz — Črniče; Bastjančič Ivan -j- Jasen - II. Bistrica.
!JU 7	. i gozdovanju
odstotkov slučajev nastopi j vidno je 'potreW Naš ^ je ^
vstvarjen za poletna letovišča. Gorska lega je krasna, izletov na preostanek — toda kraj je treba napraviti že na prvi hip privlačen, ljubek.
V sedanji «sneženi» dobi je prišlo še nekaj do veljave. Mislim pri tem na smuči (ski), ki prihajajo vedno bolj v rabo. Deloma je vojna zasejala ta koristni šport med naše gorjane, deloma pa vojne razmere: fantje, ki se nauče smučkanja pri vojakih, drugi, ki so se naučili v tujini, ali oni, ki ga opazujejo doma. Fante vedno bolj mika ta lepa, krep
Zdravstvo
Kroničen alkoholizem in delirium tremens.
Ako čitamo po sprejemnih knjigah raznih bolnic, hiralnic, ječ, prisilnih delavnic ali pa norišnicah, najdemo mnogokrat opazko, da je ta in ta človek končal med temi zidovi svoje žalostno življenje kot žrtev kroničnega alkoholizma. Prišel je tja v upanju, da se reši iz klešč te bolezni, da bi pričel živeti novo življenje, a dohitela ga je na poli bela žena. Ti nesrečneži so zabeleženi in njih nemalo število bi nam znalo navesti natančno vsakoletne statistike modernih držav. Koliko je pa takih ljudi, ki umrejo na posledicah te bolezni izven imenovanih javnih naprav, ki niso zabeleženi, tega ne ve natančno nihče. In teh je tudi mnogo, saj srečanje kakega kroničnega alkoholika ne spada dandanes med čudne stvari.
Seveda ne smemo, kar iz ukorinjene navade, zaznamovati vsakega človeka, kateri pogleda tu pa tam, čeravno globoko, v kozarec, kratkomalo s kroničnim alkoholikom. Še učenjakom je bilo to vprašanje jako težko in minula so dolga leta. predno so temeljito posvetili na to temno polje.
Šele novejša znanost pravi, da je kroničen alkoholik tudi, pri katerem nastopijo — ako se mu odvzame vsaktera opojna pijača, torej ob abstinenci — gotovi bolezenski, takozvani abstinenčni znaki. Oduzamemo kron. alkoholiku na ta ali drugi način alkoholne pijače, bo vedno nerazpoložen, bolela ga bo glava, roke in noge se mu bodo tresle. Slabosti ga bodo obhajale in bljuval bo čestokrat, predvsem zjutraj.
Zanimivo je vedeti, kako postane človek kroničen alkoholik ali pijanec? Pristaši teorije miljeja trdijo, da pripravijo slabe socijalne razmere, predvsem uboštvo, obup, skrbi, nepoučenost, dolgčas in druge enake nadloge, človeka na to pot. Upoštevajo se obenem tudi pivski običaji ob raznih prilikah, katere včasih celo prisilijo človeka postati kron. alkoholik. To mišljenje sicer ni
šz Jinllestva zloforoso
Visok sneg je pokril vrhove in doline. Mračne stene Mangarta in Jelovca zevajo še globokeje iz bele odeje kot sicer. Navpični stebri Jerebice režejo ležečo meglo, ki skoro neprestano obliva najvišje vrhove. Osamele rogovile dreves po pobočjih Kanina in črn gozd po stenah Polovnika, podaljšan s sumarni Kaludre tja gori proti Trenti se prijetno odražajo od vesoljne snežne beline. Skozi tesno belo dolino tiho lije morda Soča, okrepljena z močnejšo Koritnico.
Mračno razpoloženje, kot grozeče megle, ki zalivajo strme vrhove, leži nad belo pokrajino. Rahel dež prši skoro neprestano, odkar je potegnilo z juga, — le visoko v pečeh je svež sneg spet pobelil skale.
Vendar ni ugasnilo vse življenje v pokrajini. Življenje tirja svoje. S plugom so preorali sneg vsaj po glavnih cestah iz Kobarida v Bovec, iz Bovca pa v Trento in do Loga. Čez Predil niso mogli s plugom (ali pa niso hoteli), — zato morajo vrli strmški rudarji po ozki gazi čez Predil v Rabelj v rudnik na delo. Čezsočani pa so si morali sami prehoditi in prevoziti hodno pot iz Bovca do doma. Delo na polju počiva, — le poedinci vozijo gnoj na njive ali spravljajo domov že napravljena drva.
ka zabava: drčati kot veter čez drn in strn. Možje uvidevajo, da se pride s smučmi dvakrat, trikrat hitreje kot brez njih, ter da smučkarju noben, še tako visok sneg, ne ovira poti, kolika korist za naše ljudi, po-1 sebno za one, ki delajo v Rablju, — ko se j nasuje belega daru do kolen ali še čez. Tre-j ba ni niti omenjati, kako je ta šport zdrav, | za naše telo in dušo, ko krepi enakomerno vse telesne sile, ter privzgaja spretnost, bistrost in okretnost duha, ter smelost in pogum. Zato pa tudi število smučkarjev z dneva v dan. In tako je prav!
Krepko življenje je torej polje v ostrem, a vedrem, kristalno čistem ozračju kraljestva Zlatoroga.
fespodarsice iwire
nismo jeseni pobelili sadnega drevja, lahko storimo to še sedaj. Ako so na sadnem drevju listne uši in kaparji, poškropimo jih z Ibernolom ali s petroiijevo emulzijo. Vse odpadke in staro listje je treba sežgati.
z,a nove nasade je treba okopati jame, naročiti drevje in pripraviti kole. Ob ugodnem vremenu se lahko sadi. Kolobar je potrositi z gnojem, da greje korenine in ohrani zemlji vlago.
Kdor še nima narezanih cepičev, naj ne odlaša, posebno za češnje, marelice in češplje. Narezane cepiče se potakne v zemljo, v kak senčni kraj.
Okrog mladega sadnega drevja je treba okopati kolobar in pognojiti s preperelim gnojem ali vsaj z gnojnico.
Na vrtu. Kdor še ni zemljo prekopal in pognojil, naj to -stori takoj, ko se napravi lepo vreme. Pri nas se začenja sejati solato, špinačo, črni koren, peteršilj, korenje in grah. Sadi se čebulček in česen. Dalje še lahko sejemo zgodnje zelje, kolerabo, por, šelin, redkvico, paradižnike in papriko. Priskrbite si visa potrebna semena pravočasno.
CENE.
Cene čajnemu maslu so bile te dni v Trstu za čajno maslo 19.— do 19.50, navadno v štrucah L 14.20 do 15.___,
Sir tolminski ali bovški L 10.— do 11.—.
Cene za slanino in masti so nazadovale in sicer pri domači islanini za 50 lir pri meter-skem stotu.
Domača slanina lir 10.— do 12.—, loj domači lir 5.20.
Krma. Domače seno 'L 24—31, izstisnjeno za konje 28—36, ržena in pšenična slama L 22.—- za stot.
Vino. V naših krajih ni skoraj prav nika-kega povpraševanja po vinu.
Odgovorni urednik : JANKO RUNTIČ.
Trocca
mrtvaški predmeti, fotografije na porcelanu, pogrebna oprema, cene nizke : uri Šentjakobski cerkvi v via dell’Istria.
DELITEV skupnih zemljišč, občinskih pašnikov in gozdov. Prošnje na kompetentne oblasti, kopije map, registrov in izvlečkov. Nasveti in informacije brezplačno v pisarni v Gorici, Corso Vittorio Emanuele III. št. 19, pritličje (v hiši hipotečnega zavoda).
SBI_________~
KAJ NAJ DELAMO V FEBRUARJU
Marljivemu gospodarju ne zmanjka nikdar dela. Ako ne more delati zunaj, ga najde na domu. Doma je treba skrbno ogledati ,	r \ vrtnarsko orodje, pokvarjeno popraviti
rabeljskega; manikaioče si noskrbo.fi. Akn st nismn
Zobozdravnik
D= D. Sardoč
specijalist za ustne in zobne bolezni
perfekcijoniran na dunajski kliniki BS
ordinira
v TRSTU
Via tmbriani 16 i. (prej Ifia S. Giovanni)
cd 9—12 in od 3—7 ure
e

1
Valentin Blazina
delavnica pohištva
uüca Pier Paolo Uergierlo 232 (vis-a-vis Zonca)*
Ob sobotah izvrže predor iz rabeljskega: manjkajoče si poskrbeti. Ako si nismo še rudnika v Log dolge vrste očrnehh rudarjev; naroeili Semen, cepljenih trt in sadnega iz sebe. Prva četa se razleze v Logu po hi- drevjai je sedaj za to skrajni eas, pri starih sah, druge se pa zvrste po beli cesti proti semenih poizkusite kaljivost.
Bovcu. Na križišču pred trgom se razdele. i ur j * i	i v >	i
En del se vije skozi Kal v Koritnico; po- .V sad°W*ku nadaljujmo z obrezova-edinci gredo še dalje med mračne stene “’em; snazen>em In Senjem sadnega Trente. Druga vrsta se odcepi proti Čezsoči,1	rlnje+1 T101^1110 P3-?1 1 sadne
- tretja se vije naravnost po glavni cesti vi skodI>lvce- Odstranimo zapredke m ce še Bovec, in še dalje proti Žagi in Serpenici,
V pondeljek pa spet požira rov pod Jerebico vrsto za vrsto, — ali pa že v nedeljo ponoči.
Ložani merijo to enourno pot skozi rov vsak dan. Ob drugi uri popoldne, ob deseti zvečer in ob šesti zjutraj se srečavajo množice lu#k v ozkem rovu, ki pobliskavajo na vlažnih stenah in zavitih železniških tirih.
Eni ven, drugi noter. Tiho, skoro brez besede — še koraki ne odmevajo v zatrhlem rovu.
Prejšnje čase so se «knapi» vozili v rudnik z električno železnico. Pred nekaj tedni je električni tok ubil neprevidnega rudni-; škega paznika, nekega Ziljana. Ni to prva [ nesreča v tem rovu. Zgodilo se je že, da je delavec pograbil za žico in obvisel na njej mrtev. Tovariš, ki ga je hotel rešiti, je obstal mrtev, komaj se ga. je dotaknil. Novi fašistovski rudarski sindikat, v katerem je vse rabeljsko delavstvo zadnje čase udruženo, je baje dosegel, da se bodo rudarji zopet vozili skozi rov.
En vesel pojav moramo osvetiti med temi našimi ljudmi. S tem mislimo naša prosvetna društva. Častitljevemu «Pevskemu društvu «Rombon», ki že desetletja tako uspešno širi prosveto v Bovcu, se je še pred ne celim letom, pridružil mladi, življenja polni «Zlatorog» v Kalu-Koritnici. Pred štirimi meseci je zaživelo s krepkimi močmi, «Prosvetno društvo» v Strmcu — najsevernejše
Artierikanske žage
nemškega izvora kakor tudi prave Žiriiske sekire, plan-kače prodaja pod garaKCÜ®
JOSIP BRINŠEK
trgovec
Trnovo pri II. Bistrici
lummiiMk
- Trst I
II
Izdeluje vsakovrstno pohištvo, navadne in fine spalne in
jedilne sobe.
Cene asmerne. Ißss PÜF* Solidna izdelava
[1BHMBI8KMH
JAKOB BEVC - TRST
urama in zlatarna Trst - Čampo S. Giacomo št. 5 Podružnica: S. M. Magdalena zg. št. 1
ZLATO kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah KRONE plačuje više kot vsi drugi ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine
I
sJ
1
I
I

tanoM. potrebščine
Tržaška kmetijska družba v Trstu, ulica Torre foianca št. 19,
je ravnokar prijela iz Nemčijo novo zalogo svežega in zajamčenega semena, kakor:
solate glavate (rice), Kraljice majnika, Ljubljanske ledenke, solatine; zgodnje majske repe (ra-vuce), peteršilja, korenja, špinače, zgodnjega in kasnega zelja, kolerabe, pora, zelene (šelina) paradižnike, paprike, zgodnjih in kasnih vrzot, graha, redkvice, kmrske pese itd.
V zalogi imamo tudi druga poljska in vrtna semena. Detelje lucerne, domače ali triletne de- i telje in razna travnata semena.
Kmetijsko orodje:, šape okoli-čanske in istrske, železne grablje, gnojne vile, vtrne škarje in ročne žagice, cepilne nože itd.
Umetna gnjila: kalijevo sol, su-perfosfat, Tomaževo žlindro in amonijev sulfat.
TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA ulica Torre bianca št. 19, Telefon 44-39.'
♦ **♦ & ♦♦♦ ♦> ♦♦♦ ♦♦♦ ♦> <•*•»	<♦ *t+ *1® *t* *1* ♦♦♦ *** ^ ♦♦♦ ^
❖
❖
❖
❖
♦>
IVAN PIVK
IDRIJA
UellKo ziilošt! lM!«n.vln!! no debeh) in drobno.
Se ppIp©F©ša .
<•
*>
Z	Se prip©Fsča .	%
<-•
•fr ❖ o ❖ ❖ <’ ❖ ❖ •:* ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ »i* ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ <• ❖ ❖ <• 0 v	v v	i v I
L. DIETRICH
POSTOJNA ,

na drobno in debelo
Zastopstvo Portland Cementa itd.
Točna postrežba.
•M*':'■fr'!1
IG.PIKEL!
f	POSTOJE®
S
MILAN KUTIN
trgovina jestvin in kolonljalnega blagu na debelo in drobno
POSTOJNA
Prva parna pekarna. — Porcelan. Železnina. — Zastopstvo petroleja, kvasa ter Porland-cementaitd.
ari Ef!^’

tl
♦♦
«•
t
♦
Žepni toiedar
v'
mn
sa leto 1926
se dobiva po L 4<,-~ pri založništvu v Knjigarni - papirnici Štoka d. z. o.
Trst. Via Milano 37.
V Gorici in pri vseh trgovcih na deželi.
ODLIKOVANA TVRDKA
mm mm-, mmm
ul. Mutci i. - Podružnica: Corss C. Verdi 40
V delavnici so nameščeni delavnici-specialisli za brusarska dela, 'kakor ludi za popravljanje vseh operacijskih predmelov itd.
Predaja tudi toaletne predmet
a
V zalogi najboljši, pristni garantirani ltamai=“©sl® bergamaske za brušenje kos. — Delavnica na električno gonilno silo. - BOGATA iZBERA vsakovrstnih nožev, Škarij in sploh vsek rezil. - POSEBNOST: Žepne električne žarnice iz najboljših tovaren. — Sa iasvršena dela jasnei.


in debelo.	£
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
0	□□□□□□□□□□DinnniGoononnDDGpn
§ Alojzij Kolm!, Idrijo §
Q	priporoča svojo	q
g svojo bogato zalogo pristnega □ vipavskega in istrskega
§ - VINA §
n Na drobno. Na debelo. □
n	□
□nnGanDGGGnGDiDaaioGanoaGGDaa
1	ŠEPETAVEC MARIJA i
»	IDRIJA	i
priporoča cenjenemu občinstvu svojo ® zalogo pristnega vipavskega in istrske- S ga vina. Dobra domača kuhinja. g
s	----------- @
Razpolaga z dvoriščem za shrambo y ^ vozov In s hlevom 30 glav živine, ij
»I Tožna postrežba.	Tožna postrežba, ij
i.
emasiiMWP
3BBBBI IBBBBBBBBüHBffiB
ra :
Zcbozdravnlški ambulatorij v Trstu
Cevljarnlca Fersesslu
Odlikovana na mednarodni razstavi v Osnovi z „Diploma di gran premio" tRSY • ¥ia SSusepgse Caprin iiew. S pri Sw. Jakssbv - TKSY
isiica Sešts F©ff?s8affi© S
posluje ob delavnikih od 9—12 in od 15—19 ure.
Mudste mne.
i!
ii
,. iiiiffliBliBiltäli'äiiillBirKilglllltBliailglfäKät'BltitaiBltBlfailBlHläiW
saaDßaaaaKzsaanaaoooaaaaaaDM«
1 ZOBOZDRAVNIK	|
s	-I____________-a
□ a a a n a
i
□ Specijalist 13 in zobne
^ILmUNDLOS* šivalni stroji
^i! Ä „Qörlcke“
za ustne bolezni.
a □ a a □
[3 □ a
13
a a
D
□DaaannaaaaoaaaaaaaaaanaDaDa
Ordinira
u GORICI nd Travniku 5. II.
od 9. do 12. in od 3. do 5.

IVAN KRŽE
ima v lastni zalogi najraznovrstnejše
MuSslnislie im «iruge Siiine»
potFebšiine
Iz aluminija, steklovine, lesa, emajlirane prsti itd.	■■ CENE NIZKE.
TRST. PIAZZA S. QIOVANNI 6t. t
aaaaauDapaaaDaaoaDnnopaoanaD
Fili
,.AII’ fllabarda“
TRIESTE, Via dei Giuliani 42
priporoča cenjenemu občinstvu sledeče specijalitete:
Elizir China. Jako okusen - Vzbuja tečnost in je najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvale-scenco. Steklenica L 6.—.
Voda proti izpadanju lasi. Steklenica L 6' — .
Sredstvo proti revmatizmu. Zajamčen vspeh. Popolno zunanje in notranje zdravljenje L 40. - Enomesečno zdravljenje. _______
Živiflozdravniška sredstva.
Lekarna je preskrbljena z vsemi sredstvi proti živalskim boleznim.
□□□□□□□aaaaunaaaDDiaaauDaaDaa
Kdor išče obuvalo cejiö a vendar lepo, ta bo pomislil malo, ae kupil kar na slepo i
In sel bo k „FÜRCESSINU“, ki v Tratu vsem od kraja — ubožcu al’ bogatinu — najboljše čevlje daja .. .
.žbišEl 3®!$-—.——---— -----
[gviji za dela
L. 48-~
yjj za ösii
L 48--
„Göricke
dvokolesa, motorini „F1AM“ in belgijske puška se vdobe ie pri
(D
Z3
rit
3
&
sr
S
1
I
Josipu Kerševauijta
GORICA — Piazza Cavour 9 -- GORICA
------------------—	.... —	.j,


BUFET PRIMC
Trst, icalica XXX Ottofore 19, masproti kavarne Commercio
Točim najboljše istrsko in vipavsko vino ier kraški teran. — Vedno sveze Bre* herjevo pivo. Mrzla in gorka svinjina, sardine itd. — POSTREŽBA TOČNA. Za obilen obisk se priporoča
Lasinik IVAN PRIMC.
ODLRKOVAN& DESTILACIJA
TRST - F. ŽAGAR - TRST
ULICA $. FRANCESCO 18 - TELEFON 38-72
Zaloga domačih vin, istrske tropinovke, slivovke, brinjevca, ruma in vsakovrstnih likerjev.
i
mi
Prva odlikov. tovarna in zaloga pohištva
na. Goriškem
Gorica, ul. (Med 14 (pr. Gosposka ulica)
Tvrdka ustanovljena 1.1893.
50 spalnih in jedilnih sob na izbero od najnavadnejših do najbolj luksurjoznih. - Cene zmerne. - Solidna izdelava. Lastno izdelano pohištvo od najboljših profesionistov.
ANTON BREŠČAK
GORICA, Via Carducci 14 Cprej Gosposka ul/)