Št. o!3. V Ljubljani, sreda dne 11. januarja 1911. Leto II. Posamezna štev. v Ljubljani in Trstu 4 vin. »JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah i praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto celoletno K 18’—, polletno K 9 —, četrtletno K 4 50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28'—. Telefon številka 118. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. : Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Oopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 118. : Vs3 za vero, dom, cesarja. Česar ne bi nikdar od slovenskega škofa pričakovali, kar ne bi nikdar mislili, da je mogoče na slovenski zemlji, zgodilo se je dne 8. prosinca 1911 na Dolenjskem. V Kočevju je kaplanoval mlad mož, polno ljubezni do slovenske grude, do slovenskega rodu. Z ničem se ni kaplan Kopitar pregrešil niti zoper božje niti zoper posvetne postave. Skromno »Izobraževal-no društvo“ si je upal ustanoviti v mali vasi pol ure hoda izven Kočevja, malo društvece, ki šteje po nemških poročilih komaj 13 članov. Vsak teden samo enkrat, ob nedeljah popoldne se je drznil kaplan Kopitar iti v društveno sobo med svoje rodne brate, da ž njimi pokramlja v milem domačem jeziku. Kočevci pa so to skromnost smatrali za predrznost, provokacijo ter na-silstvo in začela se je zoper slovenskega kaplana divja, tevtonska borba. To kar so Kočevci zadnje praznike počeli že niso več demonstracije, niso več protesti proti krivici, to kar so Kočevarji počeli ni druzega kot divji punt sredi konstitucijonalne države upor zoper vse božje in človeške postave. V vsaki drugi deželi, v vsaki državi, ki hoče veljati za ugledno velesilo bi se taka tolovajstva kot v Kočevju, ne smela pripetiti. S kamenjem, kravjimi odpadki, palicami in revolverji je svobodno manifestirala kočevska druhal vpričo c. kr. žandarmerije nad državno avtoriteto, vpričo c. kr. oblasti je kočevski mob prenašal ob belem dnevu po cesti ponočno posodo s cerkvenim kadilom. Ko so se pripetili v Ljubljani sep-temberski dogodki, ki niso bili niti senca proti kočevskim izgredom, se ni v Ljubljani nobenemu Nemcu na životu poznala niti najmanjša pega; v Kočevju je bilo kaplanovo življenje v smrtni nevarnosti, njegovo zdravje poškodovano. V Ljubljani so poklicali na cesto infanterijo, konjenico in v pripravljenosti je bila artilerija, da čuva ljubljansko nemštvo. V Kočevju so po navodilu c. kr. okrajnega glavarja po mestu p r o forma prome-nirali štirje žandarji. V Ljubljani so metali demonstrante v ječe, v Kočevju ni bilo ob največih izgredih nobene aretacije. Kočevska tolovajstva pa so bila aranžirana. Celo Kočevje je že dan popreje vedelo za vse podrobnosti pobojnega načrta, le c. kr. okrajni glavar Šchonberger je bil gluh in slep, kakor da bi Kočevje bilo mljon-sko mesto, kjer novice le težko pridejo do njega. A ne samo to! Pri kranjski deželni vladi sta opozorila samega c. kr. deželnega predsednika deželna poslanca Jarc in Pegan na pretečo nevarnost. A vzlic tej intervenciji, vzlic ekspresnemu naročilu, da naj glavar vzdrži red in mir, je mno- žica nemoteno gospodovala po Kočevju. Nadejali smo se, da se za kočevske Slovence vendarle zavzame z vso silo klerikalna stranka, ki ima v deželi vso moč in vso odgovornost. Samo-obsebi umljivo se nam je zdelo, da bodo klerikalci dejansko pokazali kako se znajo zavzeti za svojega človeka in za slovenskega moža, ki trpi vsled nasiljstev krivico. Pričakovali smo to od škofa, ki je takoj po sep-temberskih dogodkih v Ljubljani pisal grofu Barbu opravičilno pismo, v katerem je z vso strogostjo in brezobzirnostjo obsodil slovenske demonstracije. Pričakovali smo dejanj od vodstva S. L. S., ki se vedno in ob vsaki priliki hvali kako se zna potegniti za svoje pristaše in kako zna čuvati interese slovenskega naroda. To smo pa tem bol pričakovali, ker so končno obsodili tudi klerikalni politiki sep-temberske dogodke in zvrgli vso krivdo zanje na Slovence, dočim so se zavzeli za deželnega predsednika barona Schivarza in mu utrdili vsled demonstracij omajano stališče. Klerikalci so sicer v „Slovencu“ izpregovorili nekoliko besedi v obsodbo kočevskih to ovajstev, radi ljudi sta šla dva deželna poslanca k Schwar-zu ne da bi nastopila tamkaj s potrebno resnostjo. Da vržejo pesek v oči ljudem, so klerikalci celo v izvr-ševalnem odboru svoje stranke sklenili resolucijo radi Kočevja. Vse to pa so bile prazne besede, papirnate resolucije brez pomena. V resnici in v dejanjih so namreč klerikalci ravnali ravno nasprotno. Škof je prestavil kaplana Kopitarja v par dneh, da ustreže nemški zahtevi. Tako se cerkev na slovenskih tleh še nikdar ni blamirala kot sedaj, ko je škof odpoklical kaplana Kopitarja. Mesto, da bi škof nastopil z svojo cerkveno avtoriteto pri državni oblasti in če treba tudi z oboroženo silo ugnal kočevarske puntarje samo, da bi ne pustil pasti cerkveno avtoriteto, je škof storil dejanje, po katerem Kočevci sedaj od veselja poskakujejo, in se norčujejo iz kaplana, škofa in vseh cerkvenih reprezentatov. Zadoščenje so dobili Kočevci za cerkveno kadilo, ki so ga nosili v nočni posodi, cerkev ni dobila niti enega zadoščenja. Sramotno je podlegel kaplan, še sramotneje se je podvrgel ljubljanski škof. V Ricmanjih je cerkev trpela leta in leta, da so pokopavali ljudi brez duhovnika, da so se ljudje civilno poročavali in da so sploh živeli brez cerkve. A odnehati ni hotela, da bi zmagalo ljudstvo, ki ni druzega zahtevalo kot svojo faro. V Kočevju je ljubljanski škof v par dneh izdal cerkvene Interese nemškemu nasilstvu. Tudi velikansko narodno Izdajstvo so napravili klerikalci s tem, da so pustili prestaviti Kopitarja. Umaknili so se brez zadoščenja v vsej svoji sramoti iz najvažnejše naro-dnoeksponirane postojanke, ki bi jo morali do smrti čuvati in braniti z vsemi svojimi silami. Za vse večne čase so se klerikalci s tem odrekli pravici, da bi še kdaj slovenski kaplan v Kočevju sodeloval v slovenskem izobraževalnem društvu. Klerikalci so priznali, da kaplan Kopitar ni imel prav, da je poskusil delati v Kočevju za svoj rod. Slovenske škofije slovenski škof se je udal nemškemu nasilju ter zatajil svoj narod in svojega kaplana. Nemški mob v Kočevju sedaj zadovoljno manifestira, da je s puntom pregnal iz Kočevja zadnjega agilnega Slovenca. A zakaj vse to? Zveza klerikalcev z Nemci je zahtevala za žrtev kaplana Kopitarja. Kranjska šparkasa je z denarjem kupila škofa, da je kakor Judež Iškarjot izdal svoj narod, svojega služabnika. Nemški luterani ki vodijo s pomočjo kranjske šparkase vso nemško politiko na kranjskem so hoteli takoj odpovedati klerikalcem vsako podporo, če bi kaplan Kopitar nemudoma ne odšel iz Kočevja. Klerikalni generali so raje zatajili svoj narod, raje žrtvovali svojega najzvestejšega pristaša kakor, da bi zapravili ljubezen Nemcev. Dejstva govore bridko resnico? Prodan Kopitar, prodani so kočevski Slovenci, prodana cerkvena, prodana narodna svetinja. Nenasitni klerikalizem, brezdomovinske iz-dajice pa žanjejo in žanjejo . . . Dekan in katehet. Idrija, 8. januarja. Mestni zastop idrijski, ki je bolj demokraškega duha kakor katerikoli drugi v naši deželi, sprejema vsako leto v mestni proračun postavke, ki naj služijo obči koristi, ki naj lajšajo bedo trpečih in podpore potrebnih. Mislili bi, da ni človeka, ki bi se ne strinjal s tem, ali ki bi celo temu nasprotoval. Toda kdor tako misli, se bridko vara. Dva sta v Idriji, ki nasprotujeta krščanskim delom usmiljenja: dekan Arko in c. kr. katehet Oswald! Dva katoliška duhovnika, ki bi ne smela samo učiti in razlagati božje besede, ampak bi morala tudi živeti po njej, nasprotujeta vsemu, kar sklene občinski zastop občekoristnega, a za svoje nekrščansko početje imata varno pribežališče v deželnem odboru kranjskem, ki brez pomisleka ugodi vsakemu njihovemu rekurzu: Tudi v Idriji imamo »Društvo za mladinsko skrb in otroško varstvo". Kdor količkaj pozna socialne razmere našega mesta, ve, da ni to društvo nikjer tako potrebno nego v Idriji. Občina naklanja temu društvu podpore. A ker beda raste, je logično treba zvišavati občinsko podporo, to je tembolj opravičeno, ker je sicer po zakonu občina primorana skrbeti za siromake. Letos je torej mestni zastop zvišal imenovanemu društvu podporo za 1000 K. Za to zvišanje je na dotič-ni seji glasoval tudi klerikalni virilist in magnat trgovec Goli, ki so mu ravno siromašni delavci znosili bogast-stvo. Proti temu zvišanju pa je vložil c. kr. katehet, odurni in netečni Oswald, rekurz, ki sta ga podpisala tudi sladki dekan Arko in ravnoisti Goli, ki je obogatel od delavskih žuljev in ki je v občinskem zastopu glasoval za zvišanje podpore! Da morejo realci Idrijčani, ki napravijo pri nas maturo, na visoke šole, jim določu mesto podpore. Sami, ki so sinovi večinoma rudarjev, ne morejo s svojimi sredstvi študirati, ker teh sredstev nimajo, zato je le plemenito, da jim pomaga občina do kruha. Le na ta način je mogoče, da dobimo sčasoma slovensko rudniško uradništvo, da ne bo dosedanja nemška nestrpnost rudniškega ravnateljstva neopravičeno dajala našemu rudniku nemškega pečata. Ker je pa vsako leto število realčnih abiturientov večje, je seveda treba tudi zvišati podporo. Zato je letos občinski zastop določil 1000 K več za podporo idrijskim dijakom visokošolcem. A zgodilo se je ravno tisto kakor pri prej omenjenem zvišanju: dekan Arko, katehet Os-wald in trgovec Goli so proti zvišanju rekurirali! Sedaj čakamo, kaj poreče deželni odbor. Bogati klerikalni trafikant Nagode se je baje izrazil: »Ako nimajo denarja, naj ne hodijo študirat, ampak služit naj gredo!" — Ako je deželni odbor istega nazora, potem seveda ugodi temu rekurzu. Nagode je pozabil povedati, kaj se naj zgodi s sirotami, ki jim klerikalci ne privoščijo podpore. Nemara je mnenja, da bi bilo najbolje, ako jih kratkomalo zadavijo. Rešitev rekurza nam pokaže, ako sede v deželnem odboru deželni odborniki ali krvniki! Na rekurzu je še nekaj drugih podpisov, a ti so brez pomena. Na čelu rekurentov stojita duhovnika Arko in Oswald ter trgovec Goli. Drugi drve za njimi, ker so brez glave in brez srca. Značilno je, da so na rekurzu tudi imena, ki jih je podpisala tuja roka. Seveda: rekurz je pisal znani ponarejalec podpisov, in kjer ne pomaga stvarni argument, naj pomaga sleparija! Pa ko bi klerikalci kaj od tega imeli, bi človek še nič ne rekel, saj je znano, da ni njihova bisaga nikoli polna. Ampak faktične koristi od sirotam odjedenega kruha ne bodo imeli. Oni so zadovoljni s tem, da jasno dokažejo vsemu svetu: Naše orožje je sovraštvo! Nauki Kristovi so nam deseta briga; mi škodujemo, komur moremo! To je začetek in konec naše soci-j a 1 n e politike! Dobro! Ampak kako je pri srcu klerikalnemu hotelirju Didiču, to bi vendarle moglo malo zanimati kateheta Oswalda. Ta je zaprl vrata Didičevega hotela vsem naprednjakom. Osvvald kuje tamkaj komplote proti občini, meščanom in delavcem, on je razpel pod Didičevo streho svoj šotor, zato se Didič ne sme čuditi, da ni nikogar k njemu, ker neče noben pošten človek sedeti z Oswaldom pri isti mizi. Morali se bodemo še večkrat oglasiti, da razkrinkamo pred javnostjo škodljivce našega mesta, ki zavirajo njega napredek in ki — vsi zaslepljeni od politiške strasti — delajo sramoto svojemu stanu in gospodarsko uničujejo celo lastne pristaše! *** Iz slovenskih krajev. Iz Novega mesta. Pater Pavel—vulgo Savel odstavljen. Znani frančiškan pater Pavel, učitelj na ljudski deški šoli v Novem mestu, strasten propagator za Marijino družbo med šolarji, je vendar prejel svoje zasluženo plačilo — brco. Nadzornik mestnega šolskega kuratorija Karol Rozman ga je pri opetovanem nadziranju zalotil, da mož ne zna tako dobro poučevati dečke, kot jih zna preparirati za Marijino družbo, in da je njegova šola popolnoma zanemarjena. Posledica tega je bila, da so, kot se nam poroča, patra Pavla, ali kot ga imenujejo patra Savla odslovili ter prepovedali vsaki nadaljni pouk. Cuje se, da sta sedaj na vrsti še dva mu vredna naslednika in da se sploh patri nadomestijo s posvetnimi učitelji. Pač že skrajni čas, če je in če bo res tako! Nova ljudska šola. Mestna občina je nakupila tik stavbišča nove gimnazije stoječo Bevčevo vilo z zemljiščem za vsoto 23.000 K. Cela ta parcela se vporabi za zgradbo nove ljudske šole (najbrže deške in dekliške). Vila se preuredi za stanovanje učiteljstva. Tako bodeta ljudska šola in gimnazija najožja soseda. Preložitev novomeškega pokopališča. Vsled razširjenja novih stavb v okolišu starega pokopališča zahtevajo zdravstvene razmere takojšnjo preložitev pokopališča izven mesta. Odkar obstoji v bližini tudi ženska bolnica, se je že preje občutno pomanjkanje prostorov še povečalo, tako da se morajo časih grobovi s komaj strohnelimi krstami prekopavati. Mestna občina je sicer že kupila za novo pokopališče namenjeni svet ob Lončenski cesti, toda ker skuša preložitev še nadalje zavlačevati, jo bode pristojna oblast prisilila, da se preložitev čim najhitreje izvede. Slovanski jug. Ljudske šole v Sarajevu. Povodom neke polemike s frankovsko-klerikalnim »Hrv. Dnevnikom" priobčuje sarajevska »Srbska Riječ* tabelo ljudskih šol v Sarajevu, iz katere je razvidno ne samo število ljudskih šol, učiteljev in učiteljic, nego, tudi številno sorazmerje moških in ženskih otrok, šol in učiteljev po veri, ker v Bosni in Hercegovini prihaja v. vsakem oziru v poštev samo vera in ne na- LISTEK, MICHEL ZEVACO: Otroci papeža. Roman la rimske agodovine (211) Toda ribič je opazoval le tiste reči, ki so zanimale njega kot pomorščaka. Zato je voščil svojemu gostu lahko noč ter se vrnil r kočo. Ragastens je ostal sam, oči kakor pribite na ladjo. Toda, kmalu so jo začele večerne sence zavijati vse bolj in bolj, nastala je noč, in Ragastens ni videl ničesar več . . . »Gospod, ura je devet!" je naenkrat zamrmral Spada-cappa poleg njega. Ragastensu se je zdelo, kakor da se je prebudil po dolgi mori. Otrl si je vroče čelo z rokami, mokrimi od znoja. »Idiva!" je dejal kratko. Da, bil je Cezar Borgia! Hitel je na Caprero, kamor ga je gnala njegova strast, silovita, blazna vojaška strast, vsa besna od čakanja. Ta Beatrice! Kako goreče je bilo njegovo poželjenje po njej! Ah, kako je trpel! • • • Trpel tako, da je naposled celo njemu utripalo srce z nemirnimi udarci! In brezumen gnev ga je navdajal: da si pridobi to žensko, se je bil spustil v vojsko, v kateri je bil premagan. V dnevih, ki so sledili porazu v Peklenski soteski, je Cezar čutil, kako mu deseterno narašča njegova strast. Trenotek častihlepnosti, ki mu jo je navdahnil marki de Roccasanta, mu je bil kratek premor v tej fizični bolečini, v tem divjem premoru. Toda kmalu je slika Primavere zopet zavladala nad vsemi njegovimi mislimi. Nemogoče mu je bilo misliti na kaj drugega kakor na to ljubezen, ki ga je pekla, po njegovih lastnih besedah, tako, kakor da bi mu bile vse žile nalite s samo ognjeno lavo . . . Nekega večera so straže okrog njegovega šatora sli- šale, kako je mahoma zarjul. Jezdec je bil prihajal s pismom. Pet minut nato je Cezar imenoval svojega namestnika, pustil mu par zmedenih ukazov, zasedel konja in zdirjal proti Ostiji . . . Na barki, ki si jo je najel, je Cezar pač stokrat pre-čital pismo svoje sestre Lukrecije. Vsebovalo je kratke besede: »Ali boš tako dolgo odlašal prihod na Caprero, da lepa Beatrice uide iz gradu, kjer jo imam zaprto? . . .* Kako je prišla Beatrice v Lukrecijino oblast? A kaj zato! . . . Bila je tu! Bila je v njegovi roki . . .* Njegova ljubezenska strast je rastla ob tej gotovosti v neizmernost, in s to ljubeznijo se je družila srdita jeza nad dolgim čakanjem in nad vsemi nezgodami, ki so se rodile iz nje. Njegov objem bo obenem maščevanje, njegov poljub bo smrtonosen ugriz! In njegove ljubezenske sanje so se Čimdalje bolj približevale morilskemu načrtu. Ko se je z barke že videla Caprera, je Cezar ukazal zmanjšati njeno hitrost, ker se ni hotel izkrcati pred nočjo. Bližala se je deseta ura. Cezar je skočil na breg ter poslal čoln, v katerem se je bil pripeljal, nazaj. Sam je bil; niti enega služabnika ni imel s seboj. Obotavljal se je par minut. Nato je stresel glavo, kakor mrjasec, ki hoče naskočiti sovražnika, ter stekel okrog zidovja proti grajskim vratom. Četrt ure na to je stal pred Lukrecijo. »Vendar že enkrat prihajaš!" je vzkliknila sestra. Cezar ji je pozorno pogledal v oči. Bila je bleda, skoraj kakor smrt. Oziraje se s krvavimi pogledi okrog sebe, je vprašal s kratkim, hripavim glasom, s kakršnim govori človek v strupenem snu: »Ona je tu?" »Takoj jo boš videl." Niti ena beseda pozdrava, niti ena beseda nepotrebne nežnosti se ni slišala med bratom in sestro. Znašla sta se bila zaradi zločina. Razen zločina ju ni brigalo nič. »Pojdi z menoj," je ponovila Lukrecija, »da ti jo pokažem !“ »Zakaj drhtiš?" »Kaj te skrbi! Pojdiva!" Zagrabil jo je za roko, s trdnim namenom, da jo ubije, ako se njegova sumnja potrdi. »Kje jo imaš?" je vprašal. Lukrecija je prijela Cezarja za roko ter ga naglo odvedla po hodnikih. Pred nekimi vrati je zasopla obstala ter izpregovorila : »Tukaj je. Ako se ti bo ustavljala, jo ubij. Če je ne ubiješ ti, jo ubijem jaz! . . . Vstopi! . . .“ LXXI. Zlata čaša in srebrna čaša. Prejšnjo noč, okrog tretje ure, je prišla Rosa Vanozzo pred grajska vrata. Bralec se spominja, da jo je abat Angelo obljubil pričakovati, da jo povede v grad. Stopala je s počasnimi, umerjenimi koraki, brez posebne naglice: to, kar je premišljala, je bilo usodno, neizogibno,’, neizprosno! Ko je dospela pred grajska vrata, je stopila iz grmovja senca in se ji pridružila. Bil je abat Angelo. Ogrnil jo je s širokim plaščem ter dejal: »Idiva. Signora Lukrecija hoče govoriti z vami . . .* Rosa Vanozzo je šla za abatom. Ta je bil nenavadno razburjen: ne morebiti, da bi ga bila pretresla misel o papeževi smrti, ki se mu je zdela zdaj gotova stvar: njega je navdajalo tesnobno drhtenje častihlepnosti, ki čuti svoje skorajšnje utešenje. Spremil je Roso v napol razsvetljeno sobo, kjer jo je pustil samo. Par minut kasneje je vstopila Lukrecija. Pogled matere je bil globok in odločilen. V tem tre-trenotku je povprašala samo sebe in našla svoje srce mrzlo kakor led ... Ah, vsakatero čuvstvo je bilo umrlo v njenih prsih! . . . Bila je zrela za umor. Lukrecija je motrila tujko z veliko radovednostjo. »Ali ste pripravljeni?" jo je vprašala. »Pripravljena sem . . .* »Kdaj hočete storiti . . . ?« »Najprej ga moram videti . . . govoriti moram z njim. Ne bojte se ničesar . . . Imam sredstvo, ki mi bo pomagalo, da me sprejme, ne da bi škodila načrtu." _______________________________ (Dalj«.) cd 8.1* ©o-gg cd n m* *a n 'n qj «/> 0) a cd rodnost. Sarajevske ljudske šole obiskuje 2204 otrok, ki jih poučuje 63 učiteljskih moči, tako da pride na vsakega učitelja povprečno 32 otrok. Od teh 2204 otrok je 1329 moških in 695 ženskih in vendar je učiteljic dvakrat toliko kot učiteljev. „Srpska Riječ pravi, da to prihaja odtod, ker so te učiteljice večinoma hčeri visokih uradnikov, tujcev, in jih nastavljajo tudi na moških šolah. Po veri je 36 katoliških, 12 muslimanskih, 9 pravoslavnih in 6 židovskih učiteljskih moči. Iz tega sorazmerja se vidi, da izvira zahteva »Hrv. Dnevnika”, da naj vlada srbske učitelje prestavi iz Sarajeva na deželo, samo iz besnega sovraštva do vsega kar je srbsko. Rusjan. Včeraj je prišel kratek telegram, ki je naznanjal veliko nesrečo. Prišel je iz Belgrada. Zrakoplovec Rusjan je danes napravil krasen polet. Pri povratku se je zlomilo desno krilo in Rusjan je padel tako nesrečno, da je bil na mestu mrtev. V prvem hipu smo obstali in komaj smo mogli pojmovati veliki pomen tega dogodka. Morda se bo komu čudno zdelo, da tako slavimo slovenskega aviatika, toda uspehi, ki jih je dosegel Rusjan v kratkem času, so bili dalekosežnega pomena. Zato nas je teško zadela žalostna vest, ker moramo zaznameno-vati veliko izgubo, nele izgubo nadarjenega podjetnega in vstrajnega slovenskega človeka, ampak tudi izgubo moža, ki bi bil v najkrajši dobi pokazal svetu celi slovanski jug v drugi luči, nego se kaže danes. O pomenu športa v današnjem svetu in v današnji kulturi smo že govorili. Dobro razvit šport je znamenje visoke narodne kulture. Šport je danes važen del javnega narodnega življenja, kaže zmožnosti posameznikov in društev in z vspehi kaže silo naroda na zunaj. In zdaj pomislite pri današnjem zanimanju za šport, ko se o šports-manih ne govori manj nego o umetnikih in učenjakih, ko se javnost zanje skoraj bolj zanima, nego za politiko, ob času ko so športni listi mnogo či-tani in mora imeti vsak dnevnik stalno športno rubriko, kako velikega pomena je važen pojav na polju športa za vsak narod. Kako malo piše in čita svet o nas, a o Rusjanu bi pisal in čital cel svet. In zdaj pomislite ono mnenje, ki ga ima t. zv. kulturna posebno nemška Evropa o nas, o slovanskem jugu, ko se razni, posebno avstrijski nemški listi — kakor smo pisali že zadnj č v uvodnem članku — na vse moči trudijo, da bi diskreditirali jugoslovanske narode in državice, pomislite kako bi uplivalo na to mnenje, ko bi svet slišal in čital o Rusjanu. Po poročilih raznih nemških poli ičnih in humorističnih listov mora človek današnje kulturne posebno nemške Evrope misliti, da so mesta tam na jugu še na pol turška, da je recimo Bel grad malo večja vas, s starimi trdnjavami, da tam sploh ni kulture, ali da je recimo krasna moderna Sofija s svojimi 100.000 prebivalci malo mesto, zanemarjeno brez zanimanja za svetovne dogodke. In zdaj se naenkrat nad temi mesti, nad Zagrebom, nad Belgradom, nad Sofijo dvigne aeroplan in aviatik, ki sedi v njem, ni tujec, ampak Jugoslovan, Slovenec, in stroj ni niti Wright niti Ble-riot, ampak njegova lastna konstrukcija. Pomislite vse to in bodete razumeli, kaj pomeni izguba, ki nas je zadela s smrtjo našega aviatika Rusjana v Belgradu. Nehote bi morala priznati t. zv. kulturna in tudi nemška Evropa, da tudi jugoslovanski narodi gredo s časom, da so tekom četrt stoletja skoraj dosegli Evropo, komaj da je odzvenel vojni krik, komaj da so pozeleneli MALI LISTEK. Zrakoplovci. Po mislih Angleža Farmafia ni letanje po zraku nič nevarnejše, kakor vožnja z avtomobilom: glavna stvar je, da je stroj v redu in da je zrakoplovec izurjen. Toda ne sme se pozabiti, da vsak aviatik ni obenem tudi mehanik. Marsikdo je šel na polje aviatike le po slavo, ali za zabavo, ali za denar, malo je pravih aviatikov, ki žive z dušo in s telesom le eni misli, kako bi se na dobrem varnem stroju dvignili kar najlepše visoko v zrak. So tudi ljudje, ki iščejo v aviatiki nevarnost za vsako ceno in tako dolgo, da v nji poginejo. Mnogim zrakoplovcem je sreča čudovito naklonjena in jih varuje skoraj bolj nego njih lastna previdnost. Tak je bil na pr. Johnstone, ki je v aviatiki iskal le nekak način, kako bi izvajal svojo akrobatiko, dokler se ni pogubil v nevarnosti. Zrakoplovci so torej: eni ki skušajo kolikor mogoče spopolniti letalne stroje in taki ki hočejo s stroji doseči vse mogoče predrzne polete, hitrost, višino, sploh vse, kar je zvezano z nevarnostjo. grobovi onih, ki so se bojevali za osvoboditev naroda, komaj da so se zavedli svobode, in že dosega njih mlada kultura Evropo. To je mnogo in to bi bili dokazali Rusjanovi uspehi. Važno je bilo za nas, da Rusjan ni šel najprej na tuje tekme, ampak da je nastopil pot slave čez slovanski jug. Tam kje v Pragi, na Dunaju, v Berlinu, v Parizu, v Turinu bi se bil lahko pokazal pred visokim športnim svetom in bi bil dosegel uspeh, toda hotel se je najprej pokazati na jugu in s tem povzdigniti ugled jugoslovanskih mest. In zdaj pomislite, koliko let dela, koliko načrtov, koliko truda. Koliko zaprek se mu je stavilo in vse je premagal. In nazadnje so uspeli njegovi poleti v Zagrebu; potem pa se je spustil na pot čez Belgrad v Sofijo in od tam se je hotel vrniti v Ljubljano. In že se dviga aeroplan slovenskega zrakoplovca nad kraljevskim Belgradom, že oznanja svetu veliki vspeh vstrajnosti, iznajdljivosti in dela, že leti brzojavka v svet: polet Rusjanov je krasno uspel — aviatik se že spušča z višav svesti si svojega uspeha, morda že misli na bodočnost — tu se zlomi krilo, aviatik pade in je mrtev. Prvi slovenski aviatik. Pisali bodo o njem tudi drugod, obžalovali bodo njegovo smrt priznavali njegov uspeh, tudi o jugu bodo govorili in o Slovencih, o tem malem narodu, ki ga športni svet doslej še nič ne pozna, toda Rusjanov uspeh je bil šele začetek, delo je ostalo nedovršeno in kdo ga nadomesti. Kdo poleti poslej nad jugoslovanskimi mesti, da pokaže kulturnemu posebno nemškemu svetu, da vstajamo in da niti v športu ne-čemo zaostajati za drugimi narodi. Kdo mu bo sledil? Ali v življenje ali v smrt? Težka izguba nas je zadela. Splošni pregled. Kabinet In stranke. .Fremdenblatt" piše: Kabinet je torej sestavljen. Ako ga hočemo karak-terizirati, moramo priznati, da je tudi tretje ministrstvo Bienerthovo ne le po imenu ampak tudi po zunanjosti njegovo. Min. predsednik je brez dvoma prost vseh predsodkov in hoče združiti v harmonično celoto vse dele Avstrije, ker vidi v tem uspeh domovine in zato neče pogrešati pri združenem delu za korist države nobenega naroda in nobene stranke. Držeč se zakona, po katerem gredo vsem enake pravice, zahteva od vseh tudi enake dolžnosti. Člani sedanjega kabineta so v tem oziru vsi z njim enega mnenja. Ako se pomisli na stranke našega parlamenta in na težave, ki jih je imel baron Bienerth pri sestavljanju kabineta, potem se vidi, da edino ta sestava kabineta odgovarja razmeram. Kabinet nima večino članov iz parlamenta, vendar kabinet neče biti izven parlamenta, ampak hoče biti v najožji zvezi s parlamentarnimi faktorji. Ako tudi niso člani kabineta zastopniki svojih strank in narodov, stoje jim vendar blizu ali po svoji preteklosti ali po prepričanju in morejo računati na zaupanje onih strank, ki jim stoje blizu. Sedanja vlada ni naperjena proti nikomur, lahko torej zahteva, da ni nihče proti nji v predsodkih. Cilj novega kabineta je zbirati, urejati, pomirjevati. Treba je z resnostjo lotiti se dela in strogo stvarno pripravljati tla za ugodno rešitev onih diferenc, ki vladajo danes med narodi in strankami. Namen vlade je zbrati vse sile na skupno delo, da se zboljšajo razmere v deželah in v državi. Vlada bo strogo nepristranska in objektivna v vsakem oziru. Tako more vlada zahtevati, da vsi vanjo in v njeno de- Pri prvih so znana sedaj imena: Farman, Wright, pri drugih pa: Johnstone, Blanchard, Drexel, Chavez. Bleriot je n. pr. delal svoj stroj precej dolgo, vedeli so o njem le najbližji njegovi prijatelji in je zaslovel šele ko je preletel morski kanal med Anglijo in Francijo. Zaradi dobre priprave se je polet posrečil. Pri zrakoplovcu je treba torej združiti oboje stroj in človeka: stroj brez zrakoplovca nima pomena, kakor tudi zrakoplovec brez stroja ne more leteti. Marsikaj si je osvojil človeški duh in pri osvojevanju novega sveta je vedno padlo mnogo žrtev. Pomislimo, koliko žrtev je zahtevalo morje, koliko železnica, koliko predori, koliko ‘ odkritje severnega tečaja. In svet gre z veliko voljo naprej za novim iznajdbami, ne šteje žrtev, čez žrtve stopa v nove večje čase. Čimdalje bolj prezira človeštvo smrt, čim bolj si ji upa pogledati v oči. Človeštvo hoče vladati nad življenjem in se ne boji smrti. Hoče obvladati tudi zrak in zrakoplovci, ki danes polnijo ozračje smelo gledajo v oči smrti, ki je ugrabila najboljše moči iz njih vrst. Niti dve leti ni, odkar se je ubil prvi zrakoplovec. Dne 17. septembra 1908 se je ubil Por. Selfridge, ki je padel s svojega stroja. In od takrat lavnost brez predsodkov in pristranosti zaupajo. V tem smislu torej piše vladni list o vladi. Besede so lepe in kažejo Bienertha in njegov kabinet v najlepši luči. Kaj pa stranke. Nemški nacijonal-ci so izdali komunike, v katerem očitajo baronu Bienerthu, da se je pre-malO’ oziral na njihove interese. Kako stališče bodo zavzeli napram kabinetu, bodo sklenili na drugi seji. Poljski klub je že povedal svoje mnenje. Ker se ni vpoštevala zahteva poljske ljudske stranke v kandidaturi Kendziora, bo skupina Stapinskega najbrže, šla svojo pot. Enako niso vezani Čehi. Tako bodo šle stranke po politiki svobodne roke. Ali se bodo izpolnile na ta način nade barona Bienertha in njegovega kabineta, kdo ve. Večina strank čaka na to, kaj bo kabinet storil in se neče nihče vezati na obljube. Ako bo kabinet ustregel vsem, kar je nemogoče, pojde voz dalje, če ne, pa ne. Razpust parlamenta. Frankfurter Zeitung piše, da bo prvo delo novega Bienerthovega kabineta razpust parlamenta. Z uradniškim kabinetom se more vladati par tednov, piše list, toda nalogo, kakor je davčna reforma in brambni zakont more izvršiti le parlamentarni kabinet] Prazna namestništva. Sonn- u. Montagszeitungpiše, da so tri namestništva prazna : Praga, Gradec, Trst, ker je demisija grofa Claryja in Hohenlohe kot gotovo. Kdo zasede ta mesta, ni še gotovo, le za Češko je skoraj že gotovo da pride grof Thun. Bivša španska kraljic« Marija Pija je v Neapolu težko zbole-lela. Italijanski kralj in kraljica sta se odpeljala k nji. Tudi kralj Manuel pride v nekaj dneh iz Anglije ter ostane za časa bolezni v Neapolu. Atentat na Španskem. V Oliveiri je vrgel neki neznan človek bombo v pisarno ondotne redakcije, ki se je razletela z groznim pokom in je razgnala celo hišo v zrak, tako da je ostala le razvalina na licu mesta. Ne ve se še, koliko ljudij je bilo ubitih. Splošno se sodi, da se je izvršil atentat iz maščevanja in da mu ni pripisovati večje važnosti. Kralj Alfonz v Melilli. Ko je kralj Alfonz z ministrskim predsednikom Canalejasom in z drugimi ministri stopil na suho, je bil od množice sprejet z navdušenimi ovacijami. Pozdravili so ga zastopniki raznih uradov in po mestu ga je pozdravljala množica. Kralj je odšel v tabor, kjer je bila defilacija. Finske volitve. Pri volitvah v finski deželni zbor so dobili soc. demokrati 95.083 glasov, starofinci 61.608, mladofinci 35.110, Švedi 29.311, agrarci 11.423, krš. delavska stranka 6104 glasov. Finska šola. General guverner je ukazal senatu, da se upelje v šolo nova geografija in zgodovina, ki ima namen pokazati otrokom pred vsem Rusijo in nje slavo. DNEVNE VESTI. Javen shod „prl Ribi" priredi prihodnjo nedeljo »Gospodarsko, prosvetno in politično društvo" za Šentjakobski okraj. Govorila bosta gg. deželni odbornik dr. Ivan Tavčar in Adolf Ribnikar. Ljubljanski Nemci In ljudsko štetje. Ljubljanski Nemci so kar je bilo v njihovi moči, vse slovenske uslužbence vpisali za Nemce. Poroča šteje aviatika 35 do 40 žrtev. Toliko niti v dveh letih. In med temi imamo tudi Slovenci svoje ime. Podajamo tu pregled prvih 25 zrakoplovcev, ki so se ponesrečili. Označimo zraven tudi stroj po sistemu: Por. Selfridge — Wright. Lefebvre — Wright. Rossi — Rossi. Capitan Ferber — Voisin. Fernandez — Fernandez. Delagrange —Bleriot. Hauvet Michelin — Antoinette. Robi Fh. — Aviatik. Wachter — Antoinette. Daniel Kinet — Farman. Rolls — Wright. Nikolaus Kinet — Farman. Por. Vivaldi — Farman. Van Massdyck — Sommer. Pail-lot Edmond — Savary. Chavez — Bleriot. Plochmann — Aviatik. Haas — Wright. Matijevič — Farman. Capitan Madiot — Breguet. Por. Meute — Wright. Blanchard — Bleriot. Sa-glietti — Sommer. Johnstone — Wright. Le Blon — Bleriot. To je torej 25 prvih gladijatorjev, ki so našli smrt v boju z zračnimi višavami. Ne da se določiti, kateri stroj je varnejši in boljši, pri ponesrečenju igra vlogo vedno slučaj. Največ aviatikov se ponesreči po tem, ko se že spuščajo s svojega poleta. Dokler stroj hiti navzgor, ni ni-kake nevarnosti, ako krila trdno drže in če ne odpove motor svojo službo. Ko pa začne zrakoplovec popuščati in se v krogu spušča na zemljo, se na- se nam, da stanuje na Turjaškem trgu neka štajerska renegatinja Predovnik, ki ima nemški .Studenten-heim“ v najemu. Tudi to ženšče je zapisalo služkinji za Nemki. Ena se piše Julija Šeligo, druga Amalija Belar, obe pa še nemški ne znata. Ljubljanski Nemci in bodoče občinske volitve. Na tihem, a vendar zelo intenzivno se tudi ljubljanski Nemci že pripravljajo za občinske volitve. Odbor, ki je dosedaj izpolnjeval pole za ljudsko štetje, bo ostal do volitev v permanenci. Zanimivo je, da Nemcem največ težave delajo kandi- datje, ki jih ne morejo dobiti. Veči- noma bodo kandidirali uradniki »Kranjske šparkase“ in uradniki državnih uradov. Izmed trgovcev hočejo kandidirati Benedikta in Žida Gotzla. Kočevski Slovenci prodani. Klerikalci so za denar prodali slovensko narodno in cerkveno stvar v Kočevju samo zato, da se ne razdere zveza, ki jo imajo z Nemci. Današnji uvodnik: .Vse za vero, dom, cesarja" pojasnjuje, koliko je v praksi vredno to klerikalno geslo. „ Slovenec" in kaplan Kopitar. Včerajšni »Slovenec" se zaletava v naš list, ker smo prvi razkrili klerikalno lumparijo, ki so jo napravili s kaplanom Kopitarjem in kočevskimi Slovenci sploh. Zavedajo se klerikalci velikega izdajstva in sedaj ga hočejo na umeten način prikriti s tem, da nam odrekajo pravico do narodnega dela. .Slovenec" pa molči In še niti z besedico omenil, da je škof prestavil Kopitarja iz Kočevja. Če ni .Slovenec" podkupljena farška cunja, naj spregovori na naslov narodne iz-dajice, škofa Jeglič vsaj nekaj besed. Kaj bi pa »Kranjska šparkassa" rekla. Skof je reteriral pred nemškimi Kočevarji in je kaplana Kopitarja prestavil. Dvakrat se je pripeljal kaplan Kopitar v Ljubljano s pritožbo nad dekanom Erkerjem, pa vselej ga je škof dr. Jeglič tolažil: „Le pojte na- zaj pa potrpite, pridem že jaz doli," a zdaj je škof kaplana prestavil in dal prav tisti kočevski ^sodrgi, ki je napadala Slovence I Če vprašaš zdaj v Ljubljani kakega odkritega klerikalca, zakaj se je ta ostudni manever zgodil, dobiš odgovor: Kaj bi pa .Kranjska šparkassa" rekla, ki je za klerikalce že toliko storila!" — Dekana Erkerja se pa škof zato ni upal v roke vzeti, ker je dekan sorodnik ljubljanskega župnika Erkerja. Taka je kramarija sv. katoliške cerkve na Kranjskem! Zopet nove klerikalne kravje kupčije na Dunaju. Dokler so bili naši klerikalci v .Slovanski Uniji" so delali na račun vseh Slovanov kupčije za svoje strankarske namene. Sedaj so dr. Šušteršiča postavili klerikalci na suho in mu obrnili hrbet. Šušteršič žuga sedaj, da ima njegov klub .prosto pot". Za lumparijo so imeli klerikalci vedno prosto pot in nam se zdi, da bodo manj lumparije in škode za slovenski narod napravili, če ne bodo več delali kravjih kupčij na račun vseh Slovanov, marveč samo na svojega. Sedaj se sukata dr. Šušteršič in Šuklje okoli nove vlade in iščeta .prosto pot" za nove politične falota-rije. Baje hočejo klerikalci predvsem doseči, da bi se sankcijoniral novi cestni zakon in pa 10 milijonsko posojilo, ker pride o sicer s svojo politiko popolnoma na kant. Sedaj hočejo iz vlade izprešati, kar se da. Nemci pa bodo zopet dobili od njih novih koncesij. Izdajice, podle duše! Narodno delo klerikalcev na Koroškem. Klerikalci se neprestano ustijo, koliko delajo za koroške Slovence. V resnici pa ničesar ne delajo in se še za slovenske pravice več ne potegujejo. Advokat Brejc na Koroškem je pregnal še tisto malo slovenščini: iz sodišča, ki je že bila včasih vadno zgodi, da se ustavi motor, ali pa stroj izgubi ravnotežje. Tako je n. pr. Chavez preletel vse alpe, najvišje vrhove iz Švice je letel v Italijo, nad večnim snegom, med meglami in oblaki je letel, ko pa je prišel na cilj in se je začel spuščati, je padel z neznatne višave in se ubil. Kakor se vidi, imajo med ubitimi zrakoplovci največ svojih ljudi Angleži in Fraucozi, ker oni najbolj goje aviatiko. Tudi Nemci in Italijani imajo svoj delež, Rusi imajo Matijeviča in mi Slovenci — Rusjana. Letošnje leto je zahtevalo že 5 žrtev. Zadnji pred Rusjanom je bil Grace. Grace je letel iz Calaisa v Dover čez morje. Ker ni vedel smeri, je prosil neko ladjo, da pluje v ono smer. Ladja je res odplula, toda Grace je zagledal drugo ladjo, ki je plula v drugo smer in se je ravnal po oni. S tem je zgrešil pot, bencina je imel samo za 100 angl. milj, motor je odpovedal in Grace je padel v morje. Pri Rusjanu je bil vzrok silen veter. Rusjan je vkljub vetru preletel Savo in se je vračal v polkrogu proti trdnjavi, ko je odnehalo desno krilo; zrakoplov se je zazibal, Rusjan je padel. Odločnost zrakoplovcev je velika, v rabi. Zadnji čas je začela poleg vlade pa še cerkev neusmiljeno pritiskati na Slovence. Ena tretjina vseh prebivalcev je na Koroškem Slovencev, a za škofa v Celovcu je imenovan Nemec Kaltner. Naši klerikalci so njegovo imenovanje mirno požrli. Sedaj je vlada razpustila slovensko klerikalno politično društvo na Koroškem in že gotova stvar je, da vsemogočna .Vseslovenska ljudska stranka" za Korošce zopet ničesar ne bo storila in da bo svoje rodne brate na Koroškem ravno tako izdala, kot kočevske Slovence. .Korošec" — izven koroškim narodnjakom! Klerikalni koroški .Mir" je poleg .Slovenca" udaril od vseh listov najbolj besno po družbi sv. Cirila in Metoda, ter je to gonjo vodil vstrajno z brezobzirno ljutostjo. Naročena pa je bila gonja zoper našo edino narodno obrambno družbo od kranjskih klerikalcev — ravnotako kakor gonja proti celjski .Zadružni zvezi", Ploju itd, Sistematično rovanje proti vsakršnji še tako narodni zadevi se je začela v .Miru" takrat, ko sta se dr. Brejc in Grafenauer, prej naj-hujša zabavljača čez kranjske klerikalce in specijelno čez Šušteršiča, pred tem skrila pod klop ter odobrila njegovo izdajstvo na koroških Slovencih o priliki zadnje volilne reforme. Sedanja politika .Katoliškega političnega društva na Koroškem" je vsled slepe ponižnosti napram kranjskim klerikalcem filijalka kranjskega klerikalizma, ki pa se kaže na Koroškem še bolj pobesnelega nego v ostalih slovenskih pokrajinah. Umevno, da je uspeh te fanatično — strankarske politike — samo nazadovanje v narodnem oziru. Živa potreba po res narodnem, zelo razširjenem listu na Koroškem je postala vsled tega še večja. V tem tako nevarnem času brani samo še list .Korošec" pravi narodni napredek in obvaruje cele kraje, da ne bežijo pred klerikalizmom v tabor .Štajerca". .Korošec" pridobiva vidno Slovence, in le temu se je zahvaliti, da se ohrani in širi slovenska narodnost na primer v Spodnji Rožni dolini in sploh v industrijalnih okrajih, obljudenih samo od naprednih slovenskih elementov. V tem oziru omenimo samo ogrožene Borovlje in potreba .Korošca" je jasno dokazana. Koroški klerikalci agitirajo proti .Korošcu" od hiše do hiše. Tudi Nemci ta list sovražijo bolj kot .Mir", ker jim je nevarnejši. Narodnostna politika dr. Brejca se je pokazala pri porotni razpravi proti župniku Brcetu, kjer je v javnem govoru perhorisciral radikalno narodnost kranjskih naprednjakov ter jih radi tega skušal diskreditirati pri nemških porotnikih in nemški koroški javnosti sploh. .Mir" pa je v številki z dne 16. decembra 1910. zasramoval govornika, ki je na javnem shodu povdarjal narodnostno točko, ter skušal dvigniti narodnostno samozavest poslušalcev napram inorodnim tujcem. Zato pa potrebuje in zasluži .Korošec" vsestransko podporo tudi v izvenkoroških slovenskih pokrajinah. Samo iz „Korošca* je mogoča zadostna informacija o narodnih razmerah na Koroškem. Naj je ni čitalnice in sploh narodnega društva, ki bi ne imelo naročenega tega lista. V slučaju zadostnega števila naročnikov, se razširi ta list v tednik, kar bo pa skoro gotovo samo v tem slučaju mogoče, ako ga naroče razven društev tudi narodni posamezniki v velikem številu, kar nujno želimo in sigurno pričakujemo. Argentinsko meso je že v Ljubljani. Danes zjutraj je došlo v Ljubljano 5000 kg argentinskega mesa, ki se s kolodvora prepelje v mestno klavnico. Predno se izroči prometu, ga bodo tukajšni mestni živinozdrav-niki ogledali. Jutri, v četrtek pa se bo meso razprodajalo od 6. ure podpira pa jih tudi svet pri njihovih podjetjih. Vkljub vsem nesrečam se obetajo za letošnje leto nove tekme na vseh koncih Evrope. Dozdaj so naznanjene sledeče nagrade: Daily Mali 250.000 frankov za polet 1600 km okoli Anglije, in za drug polet na poti: Pariz-Berlin-Brusel-London-Pariz (4. junija.) Hearstova nagrada za polet od atjantiškega oceana v Tihi ocean čez Čikago. Gordon Benettova nagrada v Angliji. Nagrado 200.000 frankov za polet: Pariz Bordeauz-Tou-louse - Marseille - Lyon - Dijon - Pariz. Okoli Belgije. Nagrada za polet čez nemška mesta: Freiburg-Strassburg-Karlsruhe - Mannheim - Frankfurt -Wies-baden. Italijanska nagrada 100.000 frankov za spopolnjenje vojaških aero-planov daljava: Rim-Turin-Rim. Mesto Kiel je razpisalo naprado 10.000 mark za tekmo. Švedi naznanjajo dve veliki tekmi v Stockholmu in v Gčtenburgu i. t. d. Ali mislite, da ne bodo letali iz strahu, da se kdo ne ponesreči? — Bodo. Preleteli bodo vse daljave vkljub nevarnosti in nesrečam. In žal nam je, da na teh tekmah ne bo letal Slovenec Rusjan, ki bi s tem lahko pokazal svetu svoj stroj. zjutraj naprej skozi cel dan. Mestni magistrat bo še danes objavil na lepakih mesnice z argentinskim mesom in cene. Na Vodnikovem trgu je okoli stojnic napravljena posebna ograja, ki ima tri dohodje in tri izhode. Ker se je bati navala so izdane varnostne odredbe. Občinstvu priporočamo, da ne sili vse ob zjutranjih urah k mesarjem, ker se bo argentinsko meso cel dan prodajalo in ga bo brez-dvomno lahko dobiti tudi še v petek. 5000 kg mesa znači toliko, kolikor ga cela Ljubljana približno na en dan potrebuje. Uvoz argentinskega mesa je naslov predavanju, ki ga priredi v petek, dne 13. t. m. ob 8. uri zvečer ljudsko izobraževalno društvo „Akademija“ v ljubljanskem mestnem domu. Govoril bo mestni tržni nadzornik gosp. Adolf Ribnikar o tej veleaktualni stvari, ter pojasnjeval predavanje s skioptič-nimi slikami. Slovensko deželno gledališče. Včeraj se je po več ^sezonah zopet ponovil K- M, Webrov Čarostrelec. S solisti smo bili zadovoljni deloma, z režijo povsem. Izmed zastopnikov glavnih štirih partij hvalimo Anko gdč. Smidovo in Gašparja g. Križaja; ker se bomo z jutrišnjem podlistkom itak obširneje pečali s predstavo; naj za danes zadostujejo gorenje opazke. —a— Predavanje Slov. plan. društva. Opozarjamo na predavanje o „Zimi v planinah", ki se vrši danes v Mestnem domu v Ljubljani. Začetek ob 8. uri zvečer. Planinci in njih prijatelji pridite vsi. Glavna posojilnica r. z. zn. z. v Ljubljani. Ker je posojilnica prišla v denarne stiske je občni zbor dne 8. t. m., da se prepreči konkurz, ki bi uničil mnogo rodbin, soglasno sklenil likvidacijo zadruge. Za likvidatorje so se izvolili gg. Fran Višnikar, c. kr. višji sodni svetnik v pok., dr. Ivan Oražen, zdravnik, Ivan Mikuž, deželni računski revident, Makso Bradaška, c. kr. računski oficijal, vsi v Ljubljani, dr. Vekoslav Kukovec, odvetnik v Celju in Ignacij Firm, posestnik v Dobrni pri Celju. Ugodna izvršitev likvidacije je odvisna od tega, ako se bodo zadružniki zavedali svojih dolžnosti in tudi vlagatelji in upniki nekoliko potrpeli s svojimi zahtevki. Pritisk s te strani moral bi povzročiti konkurz. Zagotoviti je treba okroglo 1,200.000 K- Natančno bilanco sestavi v najkrajšem času likvidacijski odbor, kateri pričakuje podpore tudi od poslancev in c. kr. vlade. Glavna posojilnica v Ljubljani. Uradne ure za stranke bodo odslej naprej vsaki dan samo od 10.—12. ure dopoldne. Vdovski in sirotinski pokojninski zaklad društva zdravnikov na Kranjskem ima v četrtek, 26. t. m. ob 6. uri zvečer v Unionu svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega odbora. 2. Volitev 2 revizorjev. 3. Eventualije. Iz Kranja nam poročajo — povodom naše beležke o sinu okrajnega glavarja dr. Schittniga — da v ta-mošnji šoli učenci znamk ne prodajajo, pač pa jih medsebojno zamenjujejo, ker se mnogi pečajo z nabiranjem rabljenih poštnih znamk. Še manje more biti govora o tem, da bi glavarjev sin s ponujanjem nemško-nacijonalnih znamk žalil narodni čut svojih součencev. Pasji kontumac, ki je trajal v Ljubljani tri mesece, je preklican, ker se v tem času ni pripetil noben slučaj stekline. Užitninski zakup. To ime je bilo zadnji čas večkrat čitati v slov. časopisju. .Slovenec" je celo zadnje dni 1. 1. vedel povedati o neki 5*/o drag. dokladi, ki se baje nakazala. — O-soblje pri užitninskem zakupu pa o tem še danes nič ne ve. Mogoče je »Slovenec* paznike zato potegnil, ker so šli vsi do zadnjega na med, ki sta ga Pegan in Zajec skuhala. — No pa sedaj so prazniki minuli in ker jih uslužbenci pri mest. užitninskem zakupu pri službi ne poznamo, pa naj jih tudi pri delenju dobrot ni treba. Privoščimo kakor svetnikom, tako tudi mestnim pometačem podeljene dra-ginjske doklade. —■ Samo na eno naj bi ne bili gospodje pozabili, na naše uboge otroke, ki sedaj v hudi zimi mrzujejo, usmilili naj bi se vsaj malih, da bi jim starši zamogli pri tej draginji poskrbeti potrebno gorkoto in obleko. Vsaj na gorkem se lažje lakota trpi kakor pa na mrazu, to naj gospodje uvažujejo. — Prošnje užit-ninskih paznikov do sedaj niso nič zalegle, zato bodo vsakomur hvaležni, bodi si ta ali oni, ki se bode usmilil in potegnil za te trpeče mestne bu-čelice. Stavka kovaških pomočnikov je končana, ker so mojstri sprevideli, da so zahteve pomočnikov popolnoma opravičene. Samo dva mojstra sta ostala trdovratna: Weiss in Kuster. Prvi ni hotel niti slišati o kakih pogajanjih, drugi je pa ošabno zavrnil pomočnike in rekel, da dobi pomočnike lahko — iz Gradca! Res, sra mota za takega .narodnjaka", da odganja slovenske pomočnike in hoče poklicati iz Gradca — nemške! Poskušen samomor v Trbovljah. Ustrelil se je dne 9. t. m. v Trbovljah trgovec g. Karol Dvoržak. Prišel je pred enim mesecem v konkurz, trgovino pa je prevzela njegova žena. Ker so pa upniki zahtevali, da se mora mož odstraniti, je mogoče, da ga je gnalo to v smrt. K sreči se mu je samomor popolnoma ponesrečil. Prvič se je ustrelil v srce, a krogla mu je obtičala v debeli zimski suknji v bati. Drugič je nastavil samokres na brado, a se ni dobro zadel. Šele tretji strel mu je brado popolnoma raztrgal, tako da se je od bolečin nezavesten zgrudil na tla. Zdravniki so izjavili, da ga bodo naj-brže še obdržali pri življenju. Pri tej priliki omenjamo še, da se je ravno pred enim letom ustrelil v njegovem skladišču njegov brat. Tudi o tem se je govorilo, da ne bo storil srečnega konca. Nesrečnež je bil vedno strasten igralec kart. Umrla je v Kamniku v soboto, 7. t. m. gospa Helena Breznik, soproga uglednega kamniškega meščana in trgovca g. Breznika. Velikanski pogreb v nedeljo, 8. t. m. je pokazal, kako spoštovanje uživa Breznikova rodbina v Kamniku. Prvo slov. pevsko društvo ,Lira‘ v Kamniku priredi svoj 29. redni občni zbor v soboto, 14. t. m. ob 8. uri zvečer v svoji društveni sobi z običajnim dnevnim redom. Tiskarski škrat. Včeraj se je vrinila pomota v notico, ki pove, koliko znaša cena v Trst postavljenega argentinskega mesa. Cena ne znaša namreč 70 vin. kg, marveč 79 vin. kg. Radi ljubezni. Neki 26 let stari tapetniški pomočnik iz Viča je imel že dalje časa ljubavno razmerje z neko tovarniško delavko v Rožni dolini. Ker ga je pa ljubica pozneje zapustila, je prišel v soboto, ko je ni bilo doma, v stanovanje njene matere in v kuhinji ustrelil. Od tu je odšel z nabitim samokresom v neko gostilno in tamkaj izjavil, da mora ustreliti dve osebi, nato pa še sebe. Pomočnik zatrjuje sedaj, da ni nikomur grozil; kaj pa je mislil napraviti s samokresom, to je pa njegova stvar. Toda, ker ni imel orožnega lista, so mu orožniki samokres vzeli, njega pa naznanili sodišču radi nevarne grožnje. Ženitovanjski slepar. 281etni, v Podgorje pristojni, že 16krat predkaz-novani delavec Leopold Jereb je imel že dva meseca ljubavno razmerje z delavko Antonijo Lindič iz Sela pri Ljubljani in ji obljubljal zakon. Pod to pretvezo ji je izvabil 181 K in nato dne 5. t. m. izginil. Pustil je .nevesti" le pismo, v kateri jo prosi odpuščanja in naznanja, da se misli izseliti v Ameriko. Radi prepovedanega povratka je bil včeraj zjutraj aretiran 17 letni delavec Josip Kopač iz Medvod, katerega je zasačila policija v nekem hlevu. Izročili so ga tukajšnjemu sodišču. Aretacije. Tekom zadnjih dni je bilo aretiranih v Ljubljani 10 oseb in sicer neki deček radi goljufije in poneverjenja, neka mlada deklica radi tatvine, 2 moška radi sumljivega obnašanja, drugi pa radi razgrajanja in postopanja. Pijanec. Včeraj ponoči je našel stražnik nekega mestnega ubožca popolnoma pijanega na Dunajski cesti. Ležal je skoro nezavesten na tleh. Odpeljal ga je na policijo, kjer se je potem pošteno prespal. Lep zakonski par. Ko je šel v nedeljo ponoči neki stražnik po Resljevi cesti, se je zaletel vanj neki pijani pleskar, nato pa ga je še njegova žena pričela obkladati z raznimi psovkami. Lepi zakonski par se bo moral radi ljubeznjivega obnašanja zagovarjati pred sodiščem. Smrt zrakoplovca Rusjana. O tragični smrti nadarjenega slovenskega zrakoplovca Rusjana smo prejeli iz Belgrada od našega rednega dopisnika še naslednje brzojavke: Splošno sočutje v Belgradu. Bel grad, 10. januarja. Radi tragične smrti slovenskega zrakoplovca Rusjana se je zavilo celo mesto v žalost. Črne zastave vihrajo po celem mestu in vse povprašuje po rodu in domu simpatičnega mladega avijatika. Sočutje je tem večje, ker je Rusjan sin tukaj toliko ljubljenega in cenjenega slovenskega naroda. V svoji zemlji.... B e Igra d, 10. januarja. Predno je poletel v zrak, so Rusjana prisotni svarili in ga opozarjali na močan veter, ki lahko povzroči nesrečo. Rusjan se na te prijatelske opomine ni oziral in je celo pristavil: .Ako umrem v Srbiji, mi ne bo žal, ker bom počival v svoji zemlji, ali do tega najbrže ne pride." Po teh besedah, iz katerih se vidi, kako navdušen Jugoslovan je bil, se je dvignil drzni aviatik v zrak in je kmalu na to padel na zemljo tako nesrečno, da je v par minutah izdihnil. Pogreb. Bel grad, 10. januarja. Jutri (v sredo) dopoldan bo slovesen pogreb ponesrečenega slovenskega zrakoplovca. Žalost je tolika, da se vdeleži pogreba celo mesto, zastopana bodo vsa društva in vse korporacije. Takega pogreba, kot bo Rusjanov, srbska prestolnica že zdavnaj ni videla, ako ga je sploh kdaj videla. * * * Poskrbeli smo, da dobimo o Rusjanovem pogrebu obširno brzojavno poročilo, ki ga priobčimo v jutrišnji številki, na kar že danes opozarjamo naše cenjene čitatelje. Uredništvo .Jutra" Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Novo ministrstvo zapriseženo Dunaj, 10. januarji. Danes dopoldne ob 11. uri je cesar zaprisegel nove ministre. Kar se tiče stališča raznih strank nasproti novemu kabinetu se poroča sledeče: Danes je zborovala v Pragi parlamentarna komisija enotnega češkega kluba, na kateri je predsednik enotnega kluba referiral o političnem položaju in o svojih pogajanjih z ministrskim predsednikom baronom Bienerthom. Nato se je pričela debata. Vsi člani so odločno protestirali proti temu, da sta se med drugim tudi dr. Pacak in Začek pogajala z Bienerthom, ne da bi jih zato klub pooblastil. Koncem debate je bila sprejeta resolucija, v kateri se pov-darja, da češki enotni klub nikakor ne bo spremenil svojega dosedanjega stališča, ampak da bo stopil v ostro opozicijo. O taktiki pa bo klub določal šele potem, ko bo popolnoma jasno, kako stališče bo zavzelo novo ministrstvo napram češki narodnosti. Na Dunaju so imeli sejo nemški radikalci. Poslanec Wolf je ostro napadal Bienertha in sploh sedanjo vlado in izjavil, da nemški radikalci nikakor ne morejo podpirati takega kabineta, v katerem sedi kot minister za javna dela Ceh Marek. Wolf je tudi konsta-tiral, da ministrski predsednik, baron Bienerth ni spošteval njih želje pri sestavi novega kabineta. Zato so nemški radikalci prisiljeni spremeniti svoje dosedauje stališče napram vladi in stopiti v opozicijo. Vsi nemški radikalci pa so na seji povdarjali, da so trdno prepričani, da bo avstrijski državni zbor v kratkem razpuščen. Predsednik zbornice dr. Pattay je sklical za ponedeljek sejo klubovih načelnikov, na kateri se bo sestavil program za bodoče delo parlamenta. Šuklje ostopi. Dunaj, 10. januarja. V dobro informiranih krogih se zatrjuje, da sedanji kranjski deželni glavar pl. Suklje v najkrajšem času odstopi. Njegovim naslednikom je baje določen dr. Šušteršič. Zadnja avdijenca Šuklje-ja pri cesarju je bila baje v zvezi z njegovim odstopom. Tozadevna pogajanja med kranjskimi klerikalci in dunajsko vlado se že vrše. Ljudsko štetje pred parlamentom. Dunaj, 10. januarja. Ker so se pri sedanjem ljudskem štetju vršile velikanske sleparije, goljufije in na-silstva od strani Nemcev, nameravajo vsi slovanski poslanci takoj v prvi seji, ko se snide državni zbor pričeti veliko akcijo proti sedanjemu ljudskemu štetju. Zlasti iz Trsta in Koroške prihajajo na vlado zelo ostra in ogorčena poročila. V Trstu so Italijani vršili Jake sleparije, da je naravnost strašno. Kakor se poroča, niso Italijani v Trstu našteli niti toliko Slovencev, kolikor so dobili Slovenci pri zadnjih volitvah glasov. Na Koroškem v ne-broj slovenskih krajih niso našteli niti toliko Slovencev, kolikor jih je članov Mohorjeve družbe. Skoro zagotovljeno je že, da bo tržaški cesarski namestnik, princ Hohenlohe razveljavil sedanji rezultat ljudskega štetja v Trstu in odredil novo štetje, katero pa bodo vodili vladni komisarji in ne magi-stratni uradniki, kakor sedaj. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 10. januarja. Danes se je nadaljevala debata o predlogu poslanca Polonyija glede ustanovitve samostojne ogrske banke. Predlog je propadel. Od 164 navzočih poslancev je glasovalo zanj samo 40, vsi drugi pa so glasovali proti predlogu. Grof Thun — češki cesarski namestnik. Dunaj, 10. januarja. Danes je dospel semkaj grof Thun, ki je določen za češkega cesarskega namestnika. V klerikalnih aristokratskih krogih se zatrjuje, da grof Thun samo kot cesarski namestnik ne bi mogel uspešno voditi češko-nemških spravnih pogajanj, vsled česar bi bilo zelo umestno, da postane tudi minister in sicer brez portfelja. Nemški poslanci so radi tega silno razburjeni in odločno protestirajo proti temu, da bi_grof Thun kot cesarski namestnik na Češkem za-jedno postal tudi minister. Lep božji namestnik. Trutnov, 10. januarja. Katehet Anton Sturm, ki bi se jutri moral zagovarjati pred sodiščem v Novem Ji-činu radi nenravnosti in raznih drugih perveznosti, katere je zagrešil nad svojimi učenci, je danes nenadoma pobegnil čez mejo. Splošno se domneva, da je všel v Ameriko. Lep božji namestnik. Mornarično ministrstvo. Dunaj, 10. januarja. V vladnih krogih se zelo trudijo, da se za mornarico ustanovi samostojno mornarično ministrstvo. Zlasti se povdarja, da je vojno ministrstvo preobloženo z delom, vsled česar potrebuje tudi vedno več uradnikov. Češka šola v Poštorni zaprta. Poš torna, 10. januarja. Nižje-avstrijski deželni šolski svet je danes odpovedal češkemu šolskemu društvu ,Komensky", ki vzdržuje v Poštorni pri Dunaju češko šolo, svoje prostore. Radi tega vlada med dunajskimi Čehi velikansko razburjenje in to tembolj, ker so češki otroci vsled tega sredi šolskega leta postavljeni pod kap. Stolypin in papeževe odredbe. Petrograd, 10. januarja. Ruski ministrski predsednik Stolypin je izdal na vse rimsko katoliške škofe in nadškofe v Rusiji posebno okrožnicd, v kateri jih opozarja na sklep vlade, da ne smejo nobenega papeževega pisma objaviti poprej, dokler ga papež ne predloži ruskemu notranjemu ministrstvu. Ker papež ni predložil svojega zadnjega motu proprio, v katerem zahteva, da morajo vsi katoliški duhovniki napraviti prisego proti modernizmu, po postavi notranjemu ministr-stru, zato nima ta motu proprio v Rusiji nobene veljave in se bo proti vsakemu, kdor bo napravil prisego, sod-nijsko postopalo. Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut. Tiska .Učiteljska tiskarna", Ljubljana. Mali oglasi. Sinke za eno ali dve osebi se takoj kupijo. Ponudbe sprejema inseratni oddelek .Jutra*. 8/3-3 Stanovanje obstoječe iz štirih sob, kuhinje, predsobe, dveh kabinetov in drugih piiti-klin se odda s prvim februarjem v hotelu .Ilirija.. 12/10—1 KnjlgoveSbi učenec se takoj sprejme. — Ponudbe sprejema inseratni oddelek .Jutra*. _______________________________ 11/3-1 Jako «tober pianino se ceno proda na voglu Sv. Petra cesta, vhod Radeckegs cesta št. 2, I. nadstr. 15 Bel otroški voziček za ležati, se kupi. Ponudbe sprejema inseratni oddelek .Jutra*. ____________________13,3-1 Tri gospode se sprejme takoj na dobro hrano. Kje, pove inseratni biro .Jutra'. 16 KORESPONDENCA. Anica zakaj ne odgovoriš „100',. T sela gospodična želi korespondirati z veselim gospodom. Šifra „Nagajivka“ poste restarte Ljubljana. 14 Proda se več sobne oprave kakor salonska garnitura, 2 mizici, veliko ogledalo, 2 omari, otročja postelj i. dr. na Marije Terezije cesti štev. 2, II. nadstr., desno. Izvod samo 4 vinarje. Soba z, direktnim vhodom ih z 2 posteljama se v suterenu hiše št. 26 na Resljevi cesti takoj odda. Poizve se pri Mariji Toman, Resljeva cesta št. 30, pritličje. Ušel je mlad pes-čuvaj rujave barve, po trebuhu bel, ušesa kratko pristrižena in ki sliši na ime „Švajcer“. Odda naj se proti nagradi v pivovarni „Union“, Spod. Šiška. = Enonadstropna = HIŠA z lepim vrtom v Ljubljani se takoj proda. Več pove inseratni oddelek .Jutra". ZFIES.. 1£EZE, Radeckega cesta 16 se priporoča slav. občinstvu. Dobra pijača, dobra kuhinja in tpčna postrežba. Sprejme se več abonentov na hrano. ? I ? I K O ?0 ? Najboljša sedanjosti: zlata, srebrna, tulu, ? 1 ? I K O ?0 ? nikelnasta In jeklena se dobi samo pri H. SUTTNER Ljubljana, Mestni trg. t! Lastna tovarna ur v Švici. !! ? 1 ? I K O ?0 ? Tovarniška varstvena znamka: „IKO“ ? i ? I K O ?0 ? Danes v sredo 11. t. m. ? restavraciji „pri Levu" velik KONCERT na citre s petjem ter s sodelovanjem dobro izvežbane dunajske pevke gdč. Marije Forster. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta. , Jutro‘ se prodega v Trstu po 4 vinarje t?- 2n.a,slea.moi3a t©Toa,lra,ran.sila.: Becker, ulica Stadion, Trevisan, Ulica Fontana, Pjpail, ulica Fabra, Itcvk, trg Goldoni, Vovk, ulica Carduci, Stanič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, Vojaški trg, Hrast. Postni trg, Može, ulica Miramar, Magolo, ulica Belvedere, Geršina, Rojan, RaunaclieJ, Campomarzio, Bi illia, S. S. Marliri, Ercigoj, ulica Masimiliana, Rončelj, ulica S. Marco, Cechimi, ulica del Istra, Brana, ulica del Rivo, Bnbnič, ulica Sete Fontane, Graniaticopiulo, ul. Bariera, SpOder, ulica Bariera, Lavrenčič, Vojaški trg. BeilUSI, Greta, Kicliel, Rojan, Bajc, ulica Gepa, LuzattO, ulica Aquedotto, Segulin, ulica Judustria, Železnik, Sv. ivao, lug. ulica S. Lucia, Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, ulica Belvedere. Kuč Br. v za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočeno črno dalmatinsko vino Kut najboljše sredstvo 5 kg franko K 4'—. Novakovič, Ljubljana. POZOR! Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva znamko „UNIGN“ ker te ure so najbolj trpežne in natančne, in se dobe pri FR. ČUDNU nrar in trgovec, Ljubljana Delničar in zastopnik švicarskih tovarn „Union“ v Bielu in Genovi. Uhani, prstani, briljanti itd. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Vi prihranite denar! Automatični namizni prižigalnik £?£££ oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih Mannli-cherjevih pušk. Lepo IT I.epo darilo! darilo! Jos. Schunder Preprodajalci dobijo velik popust 1 — Pošilja se samo pcpoštnem povzetju. — P. n. restavraterji in kavarnarjl izjemne cene. Veselo poročilo! posebno onim, ki se slabe in trudne čutijo. Kri! in okusni zajutrk ‘ imajotisti.kinepi-V\nč ! jodruzega.kotdr. pl. Trnkoczya Zdravje! si a dni čaj, J pod imenom 50°/o prihranka! sja- Izborno okusno živilo ; najboljše kakovosti! Ob-$ enem senzacijsko boj-kotno sredstvo proti ode-ruštvu živil. Dobi se povsod, tudi pri trgovcu. l/4 kg velja 50 vinarjev. Glavna zaloga v petih lekarnah Trnkoczy: Dunaj, Josefstadterstrafle 30, Radetzkvplatz 4, SchOnbrunnerstrafie 109. Gradec, SackstraBe 3, v Ljubljani, Kranjsko. — Po pošti se pošilja najmanj 5 paketov. — V lekarni Trnkoczjr poleg rotovža v Ljubljani se tudi oddajo zdravila p. t. članom okrajne bolniške blagajne v Ljubljani, bolniškemu zavodu c. kr. tobačne tovarne in bolniške blagajne južne železnice. ra novi iz slavonSKega hrastovega lesa, izparjeni in ovinjeni od 56 do 65 litrov . 100 . 120 , . 150 , 180 . . 200 , 250 . , 250 » 800 . se dobivajo po prav nizki ceni pri M. Hosner & Komp. v Ljubljani, poleg pivovarne .Union". Edino zastopstvo In zaloga .Prve hrv. tvornlce sodov* v Novski. Umetna knjigoveznica. Fr. Breskvar knjigovezniea Priporoča na novo vpeljano izdelovanje okvirjev in passepartout za slike; dalje ima v zalogi veliko izbiro okvirjev, tiskanje trakov po najnižji ceni. Trakovi so vedno v zalogi. Na izbiro so od navadnili do najfinejših. Zelo pomenljivo je shranjenje tiskanja pri trakovih, ko se pri nalepljenju črk polovica črk pogubi. V zalogi ima tudi elegantne platnice za »Slovana", »Dom in Svet“, „Ljubljanski Zvon“, .Planinski vestnik" i. t. d. Cene zmerne. Točna postrežba. Umetna knjigoveznica. „Jutro“ sprejme več zanesljivih = raznašalcev. -------------------- Zglasiti se je treba v upravništvu med 3. in 6. uro popoldan. l. Bnutnit Liliji J i salon za in Glavni poslovni princip te slovite tvrdke je od nekdaj, da nudi svojim odjemalcem samo najboljše blago. Ker stori tvrdka tudi vse mogoče, da glede cen hodi nad konkurenco, je v deželi prišla na najboljši glas. Velika izbira njenih najnovejših pariških modelov je vsestransko znana, poznane so izredno nizke cene vseh predmetov, istotako je pa tudi znano, da ima tvrdka največje skladišče med vsemi sosednjimi večjimi mesti. Tvrdka, ki je ustanovljena 1. 1880., uspeva zaraditega sijajno in se bo zanaprej razvijala še ušpešnejše. Naročajte in kupujte JUTRO’! C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu us anovljena leta 1831. Jamstveni zakladi znašajo nad 36* milijonov kron. Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka na življen;e meseca decembra 1910 od januarja 1910 Vložilo se je ponudb 2195 22.126 za zavarovano vsoto K 18,381 10593 K 179 803.298-62 Izgotovljenih pol je bilo 2014 19215 za zavarovano vsoto K 16 446.256 63 K 155,608 264-36 Naznanjene škode znašajo K 1,050.565-68 K 19,507.942-40 7g-jsr Zavod za pohištvo in dekoracije FRAN DOBERLET Ljubljana, Frančiškanska ulica 10. Ustanovljeno leta 1857. Telefon št. 97. Pohištvo vsake vrste od najenostavnejših do najumetnejših. Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog. Velika izbera pohištvenega blaga itd. Enostavne in razkošne ženitne opreme v najsolidnejši izvršbi. Uredba celih hotelov ---------- = in kopališč. -... 7 ^ ■CJstanLorrljexi.a, 18-47. "C3ta.xs.o-vl j ena Tovarn pohištva J. 1K Ljubljana Turjaški trg, štev. 7. \a j večja zaloga pohištva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. Najsolidnejše blago. ■•.'.■.'V\ ' ■; Število naročnikov za Planmšekovo praženo kavo narašča ©el