PRIMORSKI DNEVNIK S^JT^r””1 - Cena 100 lir Leto XXX. Št. 19 (8725) ___TRST, sreda. 23. januarja 1971 PRIMORSKI DNEVNIK le začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskaj v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Rvropi. POMEMBNO ZBOROVANJE 2500 DELAVSKIH DELEGATOV V TURINU MOŽNA SPLOŠNA STAVKA V ITALIJI ZA REFORME IN V OBRAMBO PLAČ Predlog je obrazložil član tajništvra kovinarske zveze Benvenuto ■ Spor z vlado zaradi invalidskih pokojnin TURIN, 22. — Dva tisoč petsto delegatov najpomembnejših delavskih strok — kovinarjev, kemikov in tekstilcev se je zbralo v piemontskem glavnem mestu, kjer so razpravljali o nujnosti odločnejšega bo-ja za premostitev sedanje gospodarske krize. Delegati najpomembnejših kompo-uent delavskega razreda menijo, da levosredinska vlada posl. Rumorja ae sme ostati ob strani, ko gospodarji zavirajo potek reform, odklanjajo premostitev nastale krize z uveljavitvijo novega razvojnega modela in težijo le k taki organizaciji gospodarstva, ki jim bo nudila večje dobičke. Prvi odgovor na sklep Fiatovega kompleksa, da razbije pogajanja za sprejem platforme zahtev (med temi so prav take, ki predvidevajo nov model gospodarskega razvoja, oziroma investicije v nerazvitih pod-r°čjih južne Italije), bo celodnevna stavka v petek. V Turinu pa bo pr-ye dni februarja enodnevna pokrajinska splošna stavka. Pa ni še vse. član tajništva sindikalne federacije kovinarjev je namreč na tu-rinski konferenci delegatov treh najmočnejših kategorij predlagal, naj konfederacija CGIL - CISL -UIL skliče v kratkem splošno stavko v Italiji in na tak način pritisne na vlado, naj začenja z izvajanjem že tolikokrat obljubljenih re-torm v družbenih dejavnostih in gospodarstvu. Ne dopuščamo, je dejal Benvenuto, da bi nam namesto reform vsi-hli restrukturacijo gospodarstva na nnpi dobička. Zato predlagamo, je dejal, splošno stavko proti vladi, ki naj temelji na sledečih zahtevah: investicije, plače, socialne reforme. «Nočemo krize vlade, zavedamo se trenutnih političnih težav, nikakor Pa ne nameravamo dopustiti, da bi sektonalni probiemi povzročili padec vlade na desni.» Vlada še medtem ubada z vprašanjem pokojnin'. Na sestanku ministrov finančne trojke je bil odobren predlog socialista Bertoldija glede poviškov invalidskih pokojnin začenši s 1. januarjem prihodnjega leta. 1975. Po sklepu «trojke» naj bi invalidske pokojnine restrukturirali ha osnovi «stopnje invalidnosti», kar določa zapleten mehanizem, o kate-rem bo moral v kratkem razpravljati parlament. Bertoldi je časnikarjem dejal, da «gre za številčno iste obveze, kakršne zahtevajo sindikati». Odgovora sindikatov ni bilo treba čakati dolgo. Federacija CGIL-CISL-UIL je napadla vlado, ker se tokrat ni posvetovala s sindikati, k°t je bilo predhodno dogovorjeno. Vzburljive vesti prihajajo medtem iz sindikalne konfederacije CISL. Že večkrat poraženi sindikalist Sca-lia baje pripravlja razkol v CISL in se pri tem sklicuje na «oporekanje» vsebine pakta o enotnosti z o-stalima dvema sindikatoma. Tajništvo vsedržavne CISL vsekakor vest demantira in dodaja, da Scalia ni-tha zadostne moči med članstvom. štovani gospod predsednik ministrskega sveta našo vnaprejšnjo zahvalo in izraze našega spoštovanja. Slovenski odbor goriške federacije PSI V Gorici se je sestala v ponedeljek, 21. januarja 1974 slovenska komisija pri goriški federaciji socialistične stranke Italije, člani komisije in prisotni zastopniki slovenskih socialistov iz sekcij Gorica, Štandrež, Pevma - Oslavje, Sovod-nje ter Doberdob so vzeli v pretres odločitev videmske prefekture in didaktičnega ravnatelja v Huminu, da se v Brdu in v Teru prepove pošol-ski pouk slovenskega jezika. Prisotni so odločno obsodili tako početje videmske prefekture in didaktičnega ravnateljstva v Huminu in ugotovili, da se s tem kršijo tako človekova načela, kot ustava italijanske republike. Državljanom slovenskega jezika v videmski pokrajini je treba ne le omogočiti pošolski pouk v slovenskem jeziku, marveč celoten pouk v jeziku domačega prebivalstva. Posoški slovenski socialisti izražajo pri tem tovariško solidarnost prof. Viljemu Černu, ki se je zavzel za pouk slovenščine za Slovence v domačem kraju. SPD Tabor SPD Tabor z Opčin pa je naslovilo na predsednika ministrskega sveta, na prefekturo in šolsko skrbništvo v Vidmu ter na predsedstvo deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine naslednje protestno pismo: Hudo nas je prizadela vest, da je oblast prepovedala pošolski pouk slovenščine na osnovni šoli v Brdu in Teru, to je v dveh vaseh Beneške Slovenije. Prvotno je šolska oblast sprejela pobudo občinskega šolskega patronata in dovolila pouk. Obiskovali so ga vsi učenci in celo nekaj odraslih. Tedaj je šolska oblast preklicala dovoljenje in to po ukazu prefekture. Prepoved poučevanja slovenščine je povsem v skladu z dosedanjim stališčem italijanske države do slovenske narodne manjšine v Benečiji od priključitve k Italiji leta 1866 in to je zanikanje, da bi slovenska manjšina v videmski pokrajini sploh obstajala. Takšen odnos do neke narodne manjšine, kateri oblast onemogoča, da bi se izobraževala v materinščini v okviru državnih ustanov, kakršna je šola, se komaj razlikuje od prepoved' jezika in od brutalnega iztrebljanja narodnih manjšin, kakršno je izvajala fašistična država. Zahtevamo, da šolska uprava in njej nadrejena politična oblast spo štujeta ustavo, ki priznava enako dostojanstvo vsem državljanom ne glede na narodni jezik in celo ob vezuje državo, da ščiti pravice na rodne manjšine s posebnimi nor mami. šču v Rabatu ga je sprejel kralj Hasan, nakar sta odšla v palačo Dar Es Salam, kjer bo egiptovski predsednik bival in kjer bodo pogovori med obema državnikoma. Po vsej verjetnosti bo Sadat odpotoval iz Maroka jutri zjutraj ter tako zaključil dolgo potovanje po Saudski Arabiji, Siriji, Kuvajtu ter po raznih emiratih Perzijskega zaliva. RABAT, 22. — Maroški minister za trgovino in industrijo Benslima-ne je odpotoval iz Rabata v Bagdad in Moskvo, da bi se pogajal o petrolejski oskrbi Maroka. Minister vodi delegacijo maroške vlade ter državnih petrolejskih družb. RABAT, 22. - Egiptovski predsednik Anvar El Sadat je popoldne Solidarnost z beneškimi Slovenci Mednarodno združenje obrambo ogroženih Jezikov in kultur Mednarodno združenje za obrambo ogroženih jezikov in kultur tAIDLCM) je takoj, ko je izvedelo prepoved pošolskega poučevanja slovenščine v Brdu in Teru v Beneški Sloveniji, naslovilo s podpisom ®vojega generalnega tajnika Jordi V°ste i Roča na predsednika itali-lanske vlade naslednje pismo: ''Gospod predsednik ministrskega sveta! Naše združenje je z živim ^snerrrirjenjem zvedelo za odločitev dolskega nadzornika v Huminu (Ge-hiona) na posredovanje v tem smislu Y'dernskega prefekta, da prekine te-S,ai slovenskega jezika v Brdu in leru. Dovoljujemo si ugotoviti, da je po-■•bua, ki jo je sprejel šolski patro-"at v Brdu za organizacijo tečajev “‘ovenskega jezika popolnoma v kladu s členom 6 ustave in s čle-,orn 3 deželnega statuta in da prav J?*0 spoštuje člen 26 deklaracije o ‘Ovekovih pravicah, ki jo je pod Plsala tudi italijanska republika. . V teh pogojih in s prepričanjem, ua se vaša vlada ne more pridru-ltJ takemu ukrepu, ki napada na,-j,°lj svete pravice italijanskih držav-•Janov tega področja, vas prosimo, posredujete za takojšen preklic J®ga ukrepa in da uveljavite na , področju dežele Furlanije-Ju-Uske krajine ugodnosti določb čle-ba 6 ustave ki se nanašajo na pouče •anje jezika manjšine. ^ tem pričakovanju sprejmite spo- S^v M^^ to ne izključuje evropskega finanč- P,. P-. .. ais;.;;; v» letali-1nega sporazumevanja. ključil obisk v Alžiriji. Na TISKOVNA KONFERENCA AMERIŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA Sadat v Maroku NA DUNAJU ZAKLJUČEN KONGRES KP Avstrije podpira boj koroških Slovencev Izjava predsednika KPA Franta Muhrija DUNAJ, 22. — Dvaindvajseti kongres KP Avstrije, ki je včeraj končal delo, so v prejetih dokumerftih in v razpravi delegatov označili za kongres potrditve partijske enotnosti-Dejavnost avstrijskih komunistov bo zlasti posvečena sodelovanju v prèd-volilni parlamentarni kampanji, tako da bi dosegli, da bi bila KP zastopana tudi v avstrijskem parlamentu. KP se bo še naprej bojevala proti velikonemškemu nacionalizmu ter tako kot doslej v celoti podpirala upravičene zahteve koroških Slovencev. Predsednik KPA Franc Muhri je o tem dejal, v svojem referatu naslednje: «Pomembno merilo demokracije pomeni tudi zagotovitev enakopravnosti narodnostnim manjšinam. Av-striska zvezna vlada se na konferenci o evropski varnosti zavzema za krepitev stikov med ljudmi. Ni pa doslej pripravljenosti, da bi se dosledno zavzela za resnično človeške stike in odnose s slovensko narod-nc-stno skupino na Koroškem. Predsedstvo socialistične stranke (SPO) in koroški vršiček te stranke sta, nasprotno, kapitulirala pred nemško nacionalističnimi krogi. Primer za to je soglasje k preštevanju manjšine. Vznemirljivo je, da se na Koroškem spet lahko udejstvujejo sile pod geslom «Nemška, svobodna in nedeljiva!». Zato KPA v celoti in popolnoma podpira upravičene zahteve slovenske manjšine po celoviti izpolnitvi določil državne pogodbe, po zagotovitvi enakopravnosti. To je v interesu demokracije in predstavlja važen predpogoj za trdne, dobrososedske odnose za našo sosedo Jugoslavijo». PO SKLEPU FINANČNIH MINISTROV V BRUSLJU V EVROPI OBSTAJATA SEDAJ DVE c VALUTNI FRONTI» Zadnji francoski ukrepi bodo škodovali italijanskemu kmetijstvu PARIZ, 22. — Francoski premier Messmer je v parlamentu obrazložil sklep o polletnem nihanju franka. Pri tem se je skliceval na nujnost, da Francija ohrani gospodarsko in politično neodvisnost v trenutku, ko ni mogoče predvideti novih svetovnih gospodarskih pretresov. Francoskemu zgledu je sledila še Španija, ki je sklenila, da bo odslej svobodno nihala tudi peseta. S tem je evropski valutni trg dejansko razdvojen: na eni strani so države, katerih valuta'svobodno niha glede na vrednost dolarja — Francija. Italija, Velika Britanija, Irska in Španija, medtem ko se poprejšnjih valutnih sporazumov o omejevanju valutnega nihanja držijo še Nemčija, Nizozemska, Danska, Belgija in Luksemburg- Finančni ministri teh držav so sklenili, da ne bodo sledili francoskemu zgledu, nasprotno, da bodo še trdneje koordinirali svoje denarnikše ukrepe. Z jutrišnjim dnem bodo tudi ponovno odprli valutne trge. Skupaj s francosko valuto bodo nihale tudi valute dvanajstih afriških držav, ki so povezane s Francijo. Ameriški finančni minister Schulz je po daljšem pogovoru s predsednikom Nixonom sklical tiskovno konferenco in orisal stališče washing-tonske vlade o tem vprašanju. Dejal je, da «razume, zakaj je Francija sprejela take ukrepe», da pa bo zaradi tega ameriška valuta na svetovnem trgu «precenjena», oziroma, da bo «dolar premočan» glede na druge valute. Schulz je izrazil upanje, da bo v kratkem uvedeno splošno nihanje valut industrializiranih držav, pri tem pa je dodal, da Prvi odjek italijanskih odgovornih krogov izraža zaskrbljenost. Ne gre samo za rahlo ošibitev lire na svetovnem tržišču, pač pa za negativni vpliv, ki ga bo «potres» imel na italijansko kmetijstvo. Kissinger o položaju na Bližnjem vzhodu V ZDA upajo v preklic zapore izvoza petrolejskih proizvodov V Bruslju seja ministrov za poljedelstvo BRUSELJ, 22. — Svet ministrov sklica svetovne konference komunističnih partij. Brežnjev obišče Kubo MOSKVA, 22. — Generalni tajnik KP SZ Brežnjev bo ob koncu meseca uradno in prijateljsko obiskal Kubo, kot poroča tiskovna agencija TASS. Po vesteh iz diplomatskih krogov naj bi Brežnjev odpotoval , ,z Jalte 28. januarja, takoj potem za poljedelstvo EGS je danes odo-, j,0 ^ jj0 tamkaj srečal s franco- bril zvišanje cen poljedelskih pridelkov gospodarske skupnosti za 5 odstotkov. Svet je sprejel tozadevno zahtevo Italije, da bi namreč zvišali cene izražene v lirah. Podražitev bodo začeli izvajati, kar zadeva goveje meso, že 28. januarja, na drugih področjih pa bo stopila v veljavo 15. februarja. Italijanski minister za poljedelstvo Ferrari Aggradi je omenil tudi razpravo o novih cenah za poljedelske pridelke EGS za letino 1974 - 1975 Dejal je, da je Italija, kljub temu da brani svoje interese ter zahte ve svojih kmetov, dala bistven prispevek k razvoju evropske poli Stike, ki trenutno potrebuje pogum nih pobud. V ta okvir sodi tudi ita lijanska zahteva po proučitvi celot nega sistema cen v EGS. Poljedelski ministri devetih čla nic evropske skupnosti so dosegli tudi sporazum, ki zadeva pomoč živinoreji. skim predsednikom Pompidoujem. Rumili...................................Milili.. DVA ZBORA SKUPŠČINE SPREJELA PREDLOG NOVE USTAVE Zbornica o reformi kazenskega postopnika RIM, 22. — Poslanska zbornica nadaljuje razpravo o reformi kazenskega postopnika. Posebno aktualna, v tem pogledu, je problematika pristojnosti policije in odnosa policijske preiskave do sodstva. V razpravo so, med drugimi, posegli socialistična poslanka, Noy, ki je mnenja, da je treba jasno razmejiti pristojnosti. Predlagala je tudi ,naj bi novi postopnik vključili dolžnost države, da nepre-mozaim nudi brezplačno pravno pomoč. Neodvisni levičar Terranova, nekdanji državni pravdnik v Marsali, ki je razrešil vprašanje ugrabljenih dvojčk, pa je predlagal, naj bi sodstvo razpolagalo s svojo policijo, ki nai bi bila neodvisna od vlade in notranjega ministrstva. NEW YORK, 22. — Henry Kissinger je v teku današnje tiskovne konference pojasnil, kako je z zadevo tajnih točk, ki naj bi jih vseboval sporazum med Izraelom in Egiptom o ločitvi sil in o obvezah, ki naj bi jih sprejele ZDA. Državni tajnik je posredno priznal, da obstaja vrsta ustnih sporazumov, ki zagotavljajo diplomatsko podporo Washingtona, da bi čimprej prišlo do ločitve med izraelskimi in egiptovskimi silami. Med dogovori, ki jih niso postavili na papir, naj bi bili naslednji: 1. ZDA bodo še vnaprej podpirale Izrael v okviru dvostranskih odnosov; 2. Egipt naj bi se obvezal, da bo odprl Sueški prekop tudi za ladje, ki so namenjene v Izrael, po podpisu mirovne pogodbe pa tudi za izraelska plovila, obenem bo ukinil zaporo morske ožine Bab El Man-deb; 3. Washington naj bi nadzoroval s svojimi sateliti sleherno kršitev sporazuma o skrčenju oborožitve, ki so ga podpisali na kilometru 101 ceste Kairo-Suez; 4. Mirovne sile OZN bodo ostale med nasprotujočima si vojskama, dokler jih ne bo odpoklical varnostni svet OZN. Ena najvažnejših izjav, ki jih je dal Kissinger v teku današnje tiskovne konference je tista, ko pra- nokoli specifično pobudo, da bi prisilile Egipt in Izrael, da izvajata sporazum o ločitvi svojih sil. Izvajanje sporazuma predpostavlja torej izključno odgovornost kairske in telavivske vlade. Ameriški zunanji minister ni hotel povedati, ali meni, da bo kmalu'prišlo do podobnega sporazuma o ločitvi sil tudi med Izraelom in Sirijo. Izrazil je samo upanje, da bo sirska vlada sledila zgledu Egipta in ubrala pot pogajanj. Dejal pa je, da bodo arabske države zelo verjetno že v prihodnjih dneh, še preden se bo zaključila ločitev med silami Izraela in Egipta, ukinile zaporo izvoza petrolejskih proizvodov v ZDA. Kissinger je tudi dejal, da obstaja predlog ZDA o omejitvi sil in oborožitve na področju Bližnjega vzhoda, ki sta ga ločeno podpisala egiptovski predsednik Sadat in izraelska ministrska predsednica Golda Meir. Po besedah ameriškega državnega tajnika, naj bi bil začetni kompro-piis med Sirijo in Izraelom nujen pogoj za razvoj nadaljnjih pogajanj glede umika Izraelcev s Sinajskega polotoka. Kissinger je dejal, da se je tudi predsednik Sadat obvezal, ‘ sirski vladi, vi ameriški zunanji minister, da da bo posredoval pri ZDA niso obvezane sprožiti kakrš-1 da bi se začela cimprej pogajanja, Moro danes poroča o zunanji politiki RIM, 22. — Zunanji minister Aldo Moro bo poročal na seji zunanjepo litične komisije o osnovnih smernicah italijanske zunanje politike. Domnevajo, da bo Moro še posebej obrazložil politiko rimske vlade do arab skih držav, skladno s pogoji, ki so jih pred nedavnim postavili arabski petrolejski ministri. RIM, 22. — Pristojna senatna komi sija je odobrila novo konvencijo med državo in radio-televizijsko službo RAI. Ukrep bo sedaj prešel v senatno zbornico, kjer ga bodo morali do končno odobriti. Pred svetovno konferenco komunističnih partij? MOSKVA, 22. - Kot poroča agencija TASS so se tu sestali tajniki centralnih komitejev komunističnih partij socialističnega tabora. Sovjetsko delegacijo vodi Suslov. Na sestanku naj bi baje razpravljali o možnosti Upokojitev našega glavnega urednika inž. Stanislava Renka Izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze je na svoji redni seji v ponedeljek, 21. t.m. vzel na znanje sporazumni dogovor med upravnim svetom Založništva tržaškega tiska in dosedanjim glavnim urednikom Primorskega dnevnika inž. Stanislavom Renkom o njegovi upokojitvi po 27. letih zvestega, vztrajnega in odgovornega dela. Redni delovni odnos med ZTT in inž. Renkom je prenehal 31. decembra 1973. Izvršni odbor SKGZ je prav tako vzel na znanje sklep upravnega sveta ZTT, da se pri Primorskem dnevniku ukine funkcija glavnega urednika in da ostane vsa ostala dosedanja vodstvena struktura lista nespremenjena. Izvršni odbor SKGZ je ob tej priložnosti naslovil na inž. Stanislava Renka naslednje zahvalno pismo: Dragi tovariš Renko! Ob Tvojem odhodu v pokoj Slovenska kulturno-gospodarska zveza še posebej čuti dolžna, da Ti izrazi priznanje za Tvoje 27-letno nad vse uspešno vodenje Primorskega dnevnika, ki si mu dajal pečat svoje močne osebnosti. Primorski dnevnik je bil v vseh teh burnih letih glasnik boja za splošni napredek proti krivicam in za pravice slovenske narodnostne skupnosti. V tem njegovem poslanstvu je bilo vseskozi čutiti Tvojo prisotnost, Tvojo borbenost in načelnost. Mladim kolegom zapuščaš bogato dediščino in izročilo, kako se je treba boriti za pravico in kako je treba v tem boju trmasto vztrajati. Neizbrisen bo Tvoj lik manjšinskega časnikarja, ki ni poznal urnika, ki se ni umikal delu in odgovornosti, ki je hotel biti o vsem informiran in ki mu ni bilo nikoli zadosti znanja. Slovenska kulturno - gospodarska zveza se ti za Tvoje delo in za Tvoj vzgled iskreno zahvaljuje in računa še vedno na Tvojo prisotnost v našem manjšinskem življenju. Mnogo zdravja in zadovoljnih mirnejših let Ti želi Izvršni odbor SKGZ Renkova zahvala in priporočilo Predvsem se izvršnemu odboru SK GZ iskreno zahvaljujem za preveč laskavo oceno mojega uredniškega dela. Imam pa za svojo dolžnost v isti sapi povedati, da je zasluga vsega uredniškega kolektiva, da je 1 bil naš dnevnik v vseh teh burnih I letih glasnik boja za splošni napre- dek in za pravice slovenske narodnostne skupnosti. Saj je vendar nemogoče, da bi bil mogel toliko let trmasto vztrajati, če ne bi imel ob svoji strani prav tako — ali pa še bolj — trmastih sodelavcev, za ka- terimi so stale in stojijo tako številne naše organizacije najnaprednejših Slovencev v Italiji. Ko se po dolgih 27 letih uredniškega dela poslavljam od čitateljev Primorskega dnevnika, jih toplo vabim, naj mu ostanejo zvesti tudi v prihodnosti in izročam vso skrb za urejevanje svojim mlajšim tovarišem, katerim se za dolgoletno sodelovanje prisrčno zahvaljujem, kakor tudi vsem ostalim sodelavcem, zlasti tistim iz uprave in tiskarne. Hkrati pa se še posebej zahvaljujem tovarišu Milanu Bolčiču, ki me je pred leti nadomestoval med dolgotrajno boleznijo, in tovarišu Jožetu Korenu za pomoč in nadome-stovanje v teh zadnjih dveh letih. STANISLAV RENKO Mijalko Todorovič o pomenu sprememb, ki jih prinaša nova ustava kot revolucionarno dejanje za nadaljnje osvobajanje delovnega človeka BEOGRAD, 22. — Zbor narodov zvezne skupščine in prvi zbor zvezne skupščine sta danes razpravljala in sprejela predlog ustave SFRJ in predlog ustavnega zakona za sprejetje ustave, o katerih bodo ostali zbori zvezne skupščine razpravljali te dni. Uvodno poročilo o predlogu ustave le podal predsednik zvezne skupščine in predsednik skupne ustavne komisije Mijalko Todorovič. Todorovič je med drugim poudaril, da jugoslovanska revolucija dosledneje in popolneje kot katera koli druga z ustavno reformo zagotavlja, da sredstva za proizvodnjo pripadajo delavcem, kar je zgodovinsko revolucionarno dejanje in temelj, na katerem se gradi osvoboditev delavskega razreda. Velik del svojega govora je Todorovič posvetil vprašanju minulega dela in pomenu osnovnih organizacij združenega dela, v katerih je delavec svobodno združen proizvajalec in istočasno kolektivni podjetnik, ki u-pravlja z družbenimi sredstvi za proizvodnjo in nosi gospodarsko odgovornost za sklepe. Kljub kritikam, da se z osnovnimi organizacijami združenega dela atomizira gospodarstvo, je treba reči. je dejal Todorovič, da z osnovnimi organizacijami združenega dela jugoslovansko gospodarstvo dobiva pravo naravno osnovo in nosilca nacionalne in trdne integracije na osnovah samoupravljanja. V predlogih novih ustavnih rešitvah je posebna pozornost posvečena odnosu na vasi. Pravice in jamstva kmeta kot zasebnega proizvajalca ustava zagotavlja tudi članom kmetskega gospodinjstva. Zadružniki u-rejajo svobodno odnose. Nad sredstvi, ki jih vnašajo v zadrugo si lahko zažele lastninsko pravico o-ziroma dobijo odškodnino za njiho-vo vrednost. Kmetje, ki si dohodek pridobijo z zasebnim delom, imajo načelno po ustavi isti družbeni go-spodarski položaj in iste pravice m obveznosti kot delavci v organizacijah združenega dela. Glede predlaganih sprememb političnega sistema, je Todorovič dejal, da je bistvena sprememba v tem, da delavski razred skupno s kmeti in drugimi delovnimi ljudmi neposredno uresničuje politično oblast. Politični sistem samouprave demokracije, ki temelj: na delegatskem načelu, odpira proces premostitve dualizma države in družbe in omogoča nov tip integracije na področju oblasti in na področju dela ter vrača družbi, kot je pisal Marx, nadzor nad odtujeno politično silo. Gre za vzpostavitev takega političnega sistema, ki naj o-mogoci delovnemu človeku, da samostojno in delotvorno sodeluje v političnem življenju in organizira delo. Osnova in bistvo političnega sistema socialistične samoupravne demokracije, so delovni ljudje, organizirani v svojih delovnih skupnostih in družbenih organizacijah ,ki se prek delegacij in delegatov medsebojno privezujejo. izvajajo oblast in upravljajo s splošnimi družbenimi posli. Na koncu svojega poročila je Todorovič dejal, da je izvajanje ustave in uresničenje dominantne vloge delavskega razreda na vseh področjih delavskega življenja velikega pomena tudi za dolgoročno stabilizacijo gospodarskih tokov, kar bo dalo novo vzpodbudo v razvoju proizvajalnih sil družbene produktivnosti dela. Nova ustava je rezultat svobodnega in e-nakepravnega sporazumevanja med republikami in pokrajinama, enoglasno sprejeta sinteza skupnih interesov jugoslovanskih narodov in narodnosti, je zaključil Todorovič. R B. «Il Mondo» potrjuje vsebino intervjuja Carmela Spagnuola RIM, 22. — Tednik «D Mondo» v svoji zadnji številki v celoti potrjuje vsebino intervjuja, ki ga je rimski generalni pravdnik Carmelo Spa-gnuolo dal uredniku revije Massimu Capraru. Odgovorni urednik lista Renato Ghiotto v svojem komentarju o zadevi pravi: «Najin odgovor, moj in Massima Caprara, je sledeč: nimava kaj popravljati. Z drugimi besedami, ne gre za vprašanje naved-nic. Vse, kar je Caprara napisal, je rimski generalni pravdnik v resnici rekel. Poseg, kakršen je njegov, bi lahko imel skrite namene, lahko bi bil način, kako preprečiti ali odložiti še bolj škandalozna pričevanja. Lahko pa tudi predstavlja edini način (z malo prepričljivimi in formalno dolžnostnimi preklici), ki ostaja nekemu sodniku, če hoče danes sporočiti javnosti nekatere resnice». UREDNIŠKI HVALA V trenutku, ko tovariš Stanislav Renko odhaja z vodilnega položaja pri Primorskem dnevniku v zasluženi pokoj, je potrebno, da vsaj v bežnih stavkih osvežimo spomin na dolga in naporna leta njegovega službovanja v svojstvu odgovornega oziroma glavnega u-rednika. Krmilo našega dnevnika je vzel v roke v času po podpisu mirovne pogodbe z Italijo, to pa pomeni v času prej in potem, ko so tržaške slovenska in italijanske demokratične množice vodile ogorčen boj za uresničitev ciljev, za katere so šle skupno v boj proti fašizmu in nacizmu in iz tega boja izšle kot zmagovalke na strani zavezniške koalicije. Kdo od starejših čitateljev Primorskega dnevnika se ne spominja tistih burnih let, v katerih je anglo-ameriška vojaška uprava ob strani reakcionarnih sil skušala pridobitve tega boja uničiti, kdo se ne spominja usodnega leta 1948, ki je v dotlej enoten boj slovenskih in italijanskih demokratičnih in protifašističnih sil zaneslo razdor, ki je te sile ohromil za dolgo vrsto let. Pod vodstvom Stanislava Renka je Primorski dnevnik bil v tem mučnem obdobju do kraja dosleden svojemu poreklu glasila bojujočega se primorskega slovenskega ljudstva in naprednih italijanskih sil. V vseh naslednjih letih, za katera so bile vse do oktobra 1954 značilne razne faze političnega boja okrog vprašanja Svobodnega tržaškega ozemlja, je Primorski dnevnik pod Penkovim vodstvom zagovarjal stališča, ki so v takratnih pogojih izražala najbolj sprejemljive rešitve v interesu slovenskega prebivalstva v naših krajih. Razdobje od leta 1954, to je od podpisa Londonskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo o razdelitvi tržaškega ozemlja in sprejetja Posebnega statuta s kodifikacijo zaščite pravic slovenske narodnostne skupnosti, ki je ostala pod italijansko upravo, in vse do danes, pa je zajeto v en sam nenehen boj za dejansko izvajanje ne le Posebnega statuta londonskega sporazuma, temveč tudi določil italijanske ustave in listine Združenih narodov o človekovih pravicah v korist slovenske narodnostne skupnosti. Ta boj ni bil niti v enem samem trenutku lahek in ni lahek niti danes, ko so si vendarle začela utirati pot odprtejša stališča do naših vprašanj. S svojim vsakodnevnim pisanjem je bil v vsem tem času Primorski dnevnik vztrajen in odločen borec za pravice Slovencev v deželi Furlaniji - Julijski krajini, ki je nastala v lem Francoski sklep, da bo odslej frank nihal na svetovnem valutnem trgu je sprožil razdelitev evropskih držav v dva tabora. V enem so, poleg Francije, še Italija, Irska in Španija, katerih valute prav tako nihajo glede na vrednost dolarja, medtem ko se ostale evropske države še drže načela skupnega nihanja z rezkimi omejitvami. Ameriški finančni minister Schulz je francoski sklep ocenil dobrohotno, pri tem pa poudaril, da Je dolar sedaj «premočan». V Turinu se je zbralo 2500 delegatov treh najmočnejših kategorij — kovinarjev, kemikov in tekstilcev. Na zborovanju so odobrili predlog, naj bi v kratkem organizirali v Italiji splošno stavko za obrambo kupne moči delavskih plač, za produktivne investicije v južni Italiji in za izvajanje socialnih reform. Ameriški zunanji minister Henry Kissinger je imel v New Yor-ku tiskovno konferenco, med katero je obravnaval v glavnem vprašanja, ki zadevajo položaj na Bližnjem vzhodu. S tem v zvezi je dejal, da je predpogoj za nadaljnja uspešna pogajanja o Sirniku Izraelcev s Sinajskega polotoka začetek pogajanj s Sirci. Izrazil je tudi upanje, da bodo arabske države kaj kmalu u-kinile zaporo za Izvoz petrolejskih proizvodov v ZDA. času tudi kot rezultat boja demokratičnih sil v državi in pri nas v stremljenju po večji avtonomiji tudi za reševanje vprašanj slovenske narodnostne skupnosti. Ne le kot najpomembnejši sousmer-jevalec celotne linije Primorskega dnevnika v tem razdobju, temveč tudi kot avtor cele vrste člankov, prežetih z globokim poznavanjem vprašanj, z idejno jasnostjo in premočrtnostjo, po vrhu pa še z iskreno zavzetostjo in občutenost-jo za pravice našega naroda od Milj do Kanalske doline, je tovariš Renko nesebično razdajal svoje umske in fizične moči. V marsikatero pridobitev našega skupnega boja, v marsikatero dejansko in moralno zmago, je vgrajen zato tudi njegov napor in dolžnost prihodnosti bo, če že današnjost tega v pravi luči še ne more, oceniti njegov prispevek v našem narodnostnem boju zlasti v okviru Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki je pokroviteljica tudi Primorskega dnevnika. Ce bi to, kar smo zapisali, lahko bil le skromen, v najbolj širokih potezah začrtan čas: v katerem je bil Stanislav Renko odgovorni urednik našega dnevnika, in delež, ki ga je dal. potem je treba izreči vsaj še besedo o njegovi časnikarski etiki Kot človek, ki se je skozi življenje prebijal s pravo brkinsko upornostjo in trdoživostjo in ki ga je to življenje gradilo in zgradilo v naprednega in poštenega človeka, si je za eno svojih življenjskih načel zastavil poštenost in odicri-tost v vsem: v odnosu do svoiih sodelavcev, v odnosu do svojih političnih in idejnih somišljenikov pa tudi nasprotnikov, v političnem boju sploh. Te lastnosti jasno izstopajo v vseh njegovih neštetih člankih in razpravah, pa tudi v polemičnih sestavkih in drobnih zapisih, ki jih je nanizal v Tl letih svojena časnikarstva. Ničesar ni sovražil boli kot hinavščino in zahrbtnost. Tudi politični nasprotniki mu bodo morali to priznati, pa čeprav mnogokrat prav zaradi takega svojega značaja z njimi ni bil nežen. Pa še nekaj je, mimo česar v tem trenutku ne moremo in ne smemo. Tovariš Stanislav Renko pri delu ni poznal počitka; ni ga poznal ko je bil na višku svojih fizičnih moči; ni ga poznal, ko sta ga — čeprav žilavega kot drevo — dolgoletno nočno delo tja do zgodnjih jutranjih ur tn vsakodnevna živčna napetost ki io je zahteval minuli čas od vseh, zlasti pa še od njega na odgovornem položaju, fizično izmučila in prizadela; ni ga poznal niti do včeraj, ko je bil še pri nas v našem kolektivu pa je istočasno že pripravil načrt vsega, kar bo počel v pokoju. Načrt, ki pomeni vse prej kot upokojensko mirovanje. Sedaj, ko po šestindvajsetih letih odgovornosti za Primorski dnevnik (če nas spomin ne vara v vsej zgodovini slovenskega časnikarstva — mimo Janeza Elei-weisa — še ni bilo človeka, ki bi toliko let bil odgovorni oziroma glavni urednik kakega slovenskega dnevnika) odhaja s svojega položaja z upravičenim zadoščenjem, da je njegovo delo rodilo bogate sadove, pušča nas z vsem bogastvom posnemanja vrednih zgledov, z vsem bogastvom nenehnih sugestv predvsem pa z obvezujočo dediščino, kakršna je Primorski dnevnik. Sprejemamo jo nase z vso odgovornostjo pa čeprav tudi z zavestjo, da bomo Stanislava Renka zelo pogrešali, kadarkoli bomo postavljeni pred nujno in hitro odločitev, ne glede na to, da bo še vedno naš občasni sodelavec in da se bomo še posluževali njegovega izrednega spomina, znanja in izkušenj. Nesmiselno bi bilo, če bi mu — takemu kot ga poznamo — zaželeli mir v pokoju, ker vemo. da si ga ne bo znal privoščiti. Od srca pa mu želimo, da bi ga spremljalo še dolgo let dobro zdravje in počutje. S tem, da bomo nadaljevali njegovo delo pri Primorskem dnevniku in se ravnali po njegovih načelih ter mu obenem ohranili vso našo hvaležnost, mu bomo skušali pri tem pomagati. Uredniški kolektiv SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Občinski odbor je spremenil nekatere postavke proračuna Svetovalka Burlo (KPI) o razporoki in referendumu V soboto in v torek razprava o proračunu GALLETTI NA PROSLAVI 50. OBLETNICE LENINOVE SMRTI Včerajšnja seja tržaškega občinskega sveta se je končala relativno v kratkem času verjetno tudi zato, ker je župan napovedal, da bodo na sestanku načelnikov skupin — ki so se sestali takoj po seji — obravnavali novo razdelitev izdatkov, ki jo je sklenil občinski odbor na osnovi predlogov rajonskih konzuli in predlogov občinskih svetovalcev. Gre za povsem novo prakso, saj bo občinski svet glasoval o proračunu, ki je bil med razpravo bistveno spremenjen. Prvi je včeraj v razpravo posegel svetovalec KPI Morgutti, ki je obravnaval važno vprašanje medicine na delu. Svetovalec je nato zahteval, da se zgradi manjša športna igrišča. V zaključku je obsežneje govoril o ljudski kulturi in v tej zvezi dokaj ostro kritiziral repertoar in politično vodstvo gledališča Teatro stabile. Svetovalka Burlo (KPI) je najprej orisala proračunske postavke in pod črtala izredno važnost krajevnih avtonomij. Nato je obravnavala nekatera važna socialna vprašanja kot je skrb za starejše osebe in tej zvezi tudi občinsko službo pomoči na domu. Jole Burlo je v tej zvezi govorila tudi o družini na splošno in je podčrtala, da so bili komunisti vedno za zdravo družino in da se bodo tudi v primeru referenduma o razpo roki držali načela, da mora iti za omikano in demokratično razpravo. Komunisti so za razporoko. saj gre za osnovno pravico vsakega človeka, so pa proti verski vojni, ki jo hočejo vsiliti skrajno desničarski krogi, da razdvoje delovne ljudi, saj so bili glede gospodarskih in socialnih vprašanj poraženi. Sai (KD) je ostro polemično odgovoril na nekatere obtožbe MSI in je med drugim dejal, da jih nihče ni povabil na upravno ladjico, ker se dobro zavedajo, da bi neo-fašisti pometali vse druge ven. Sai je nato podrobneje obravnaval posamezne postavke občinskega proračuna. Občinski svet je v zaključku odobril še razne upravne sklepe in med njimi z vzdržanimi glasovi svetovalcev KPI sklep o ustanovitvi otroškega vrtca v Lonjerju. v Beneški Sloveniji, tudi v zvezi s prepovedjo pošolskega pouka slovenščine. Boris Race je dejal, da se je predsednik SZDL Mitja Ribičič zahvalil za izčrpno informacijo ter v svojih izvajanjih poudarO stalno zavzetost matičnega naroda in države za pravice zamejskih Slovencev, prav tako pa tudi prizadevanja Jugoslavije za poglabljanje in širjenje dobrih sosedskih odnosov v korist ne le slovenske manjšine temveč, tudi miru v tem delu sveta. Po razpravi in nekaterih dopolnitvah je izvršni odbor predsednikovo poročilo z zadovoljstvom odo- V tokek ob 15.30 pa bo zaključna seja o proračunu. Najprej bo spregovoril predstavitelj proračuna podžupan prof. Lonza, za njim odbornik za decentralizacijo Lonzar, nakar bo govoril župan Spaccini. Sledile bodo glasovalne izjave predstavnikov devetih skupin, razprava in glasovanje o predloženih resolucijah ter končno glasovanje. V soboto, 2. februarja se bo pričela razprava o proračunu ACEGAT, Seja izvršnega odbora SKGZ Na svoji redni seji v ponedeljek 21. t.m. je izvršni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze — kot poročamo na prvi strani — sprejel na znanje sporazumni dogovor med upravnim svetom Založništva tržaškega tiska in dolgoletnim odgovornim in glavnim urednikom Primorskega dnevnika inž. Stanislavom Renkom o njegovi upokojitvi. Ob tej priložnosti je predsednik SKGZ Boris Race poudaril velike zasluge tovariša Renka kot odgovornega u-rednika slovenskega dnevnika skozi vsa najburnejša leta naše povojne zgodovine, njegovo načelnost in premočrtnost. izjemno delovno predanost in njegovo časnikarsko etiko. Za vsa leta zglednega službovanja v korist vse slovenske zamejske narodnostne skupnosti mu je v imenu SKGZ izrekel priznanje in zahvalo z željo, da bi njegov zgled našel posnemovalce v mlajšem časnikarskem rodu. Predsednikovim besedam so se pridružili tudi drugi člani izvršnega odbora. Predsednik Boris Race je nato poročal o dejavnosti izvršnega odbora v zadnjem razdobju in v tej zvezi tudi o srečanju delegacije SK GZ z delegacijo SZDL Slovenije v Lipici, ki jo je vodil predsednik Mitja Ribičič. Na tem srečanju so — kot smo že poročali — predstavniki SKGZ seznanili predstavnike SZDL Slovenije s splošno problematiko slovenske narodnostne skupnosti v Italiji v zadnjem razdobju, posebej pa še z nekaterimi problemi na Goriškem (Kulturni dom) in bril, nato pa je razpravljal še o itako da bo predvidoma prišlo do raznih tekočih vprašanjih in spre- preureditve občinskega odbora šele jel ustrezne sklepe. ‘v torek, 5. februarja. Načelniki skupin tržaškega občinskega sveta so se včeraj dogovorili, da bodo v soboto zaključili razpravo o proračunu in o drugih dokumentih. V soboto bodo v razpravo posegli Gargano (PRI), Mar-chesich (MIT), Dolhar (SS), De Polo (MSI), Rossetti (KPI), Rinaldi (KD), Zimolo (PLI) in Giuricin (PSI). Seja občinskega sveta se bo pričela ob 9.30. Tržaška federacija KPI je vče- raj priredila ob 50. obletnici smrti Lenina in ob 53. obletnici ustanovitve KPI svečano zborovanje, katerega je odprl tajnik Giorgio Rossetti, za njim pa je spregovoril v imenu mladinske organizacije Sergej Slavec. Poslanec Škerk je nato v slovenščini orisal boj italijanske partije za pravice delovnih ljudi in nadaljeval: «V ta boj naprednih sil se vključujejo tudi tržaški komunisti. Kot pripadniki še vedno zapostavljene narodnostne skupnosti smo Od vodstva KD vsiljeni referendum je osrednje politično vprašanje _ v Poslanec Skerk o skupnem nastopu vseh Slovencev dolžni ........,|"||,,,",li||ii1iiiiiiiiliiliiiiniliiiiiiin»iii!iiiiiiiiiiiiimiii«iimimiti„„1„i„„II„III„„llllt|lllllI,IIIIlllI1ImIllllIllllIllllIII1|II..... IZ POROČILA ODBORNIKA DAL MASA Posegi deželnih organov za obogatitev kulture Na podlagi zakona št 23 v preteklem letu 800 milijonov lir raznim kulturnim organizacijam Kakšna je današnja politika deželnih upravnih organov na kulturnem področju, kaj so ti organi ukrenili za kulturni razvoj ter za obogatitev kulturnih stikov med različnimi narodnostmi ter sosednjimi deželami ter kako izvajajo znani deželni zakon štev. 23 iz leta 1973, katerega glavni namen je odprava neravnovesij v stopnji kulturnega razvoja med posameznimi predeli dežele ter zagotovitev vseh pogojev za skladnejšo kulturno dejavnost? Na ta in podobna vprašanja je odgovoril deželni odbornik za šolstvo in kulturne dejavnosti Dal Mas, ko je orisal delo deželnih organov na kulturnem področju v preteklem letu. Cilj, ki ga deželna uprava zasleduje pri izvajanju omenjenega zakona, ni nov, je pri tem poudaril odbornik, nova pa sta namen in sredstva, ki jih je dežela vložila za uresničitev tega cilja. Osnovni namen pa je načrtna krepitev vseh tistih kulturnih pobud in dejavnosti, ki so posebej pomembne za kulturni razvoj v deželi ter uresničitev tako imenovanih «kulturnih centrov», ki bi morali postati v najkrajšem času osnovne celice kulturne in družbene dejavnosti v posameznih krajih dežele. Uresničitev teh centrov pa je v veliki meri odvisna tudi od krajevnih uprav in ustanov. Odbornik Dal Mas je nato orisal še nekatere druge značilnosti deželnega zakona štev. 23. Te značilnosti so, kot je posebej pouda ril, krepitev povezave med kulturo in delavskim življenjem ter med kulturo in šolo, skrb za razvoj kulturnih izmenjav s sosednjimi deželami, posegi za pritegnitev mladine k družbenemu in kulturnemu življenju ter podpora za razne kulturne pobude slovenske narodnostne skupnosti. Sredstva, Ki so jih deželni uprav-organi namenili za uresničevanje vseh tistih postavk, ki jih vsebuje zakon in ki jih je naštel odbornik Del Mas, so v preteklem finančnem letu znašala 800 milijonov lir. Ta sredstva so porazdelili med razne ustanove in organizaci-deželne razsežnosti ter med številne krajevne kulturne ustanove in organizacije. Del prispevkov so namenili tudi večjim občinam za organiziranje večjih kulturnih manifestacij ter za kulturne izmenjave s sosednjimi deželami. Nekaj pa je dežela namenila tudi nekaterim slovenskim organizacijam, vsekakor pa bi bila pri tem zelo koristna primerjava, ki bi najbolj nazorno in zgovorno dokazala v kolikšni meri stavko, ki zagotavlja tudi kulturni razvoj slovenske narodnostne skupnosti. S tem v zvezi naj omenimo še to, da bo s 31. januarjem zapadel rok vlaganja prošenj za prispevke na deželnem odbomištvu za šolstvo in kulturne dejavnosti. V teku februarja pa bodo morale vse kul turne organizacije, ki se potegujejo za deželni prispevek, predložiti zadevno dokumentacijo o svoji dejavnosti v preteklem letu ter o predvideni dejavnosti s priloženim proračunom. S SEJE DEŽELNEGA ODBORA Zaskrbljujoč« stanje blagajn bolnišnic Med zadnjim zasedanjem deželnega odbora so vzeli v pretres zaskrbljujoče finančno stanje, ki je nastalo v bolnišnicah naše dežele predvsem, ker vsedržavne zdravstvene ustanove, ne plačujejo, oziroma plačujejo z veliko zamudo storitve, ki jih bolnišnice nudijo njihovim zavarovancem. Finančna stiska nekaterih bolnišnic je že tolikšna, da ponekod le s težavo spravijo skupaj mesečne plače za osebje. O zaskrbljujočem stanju blagajn bolnišnic je poročal odbornik za zdravstvo Nardini, medtem Ko sta odbornik za finance,- Coloni in za krajevne uprave Varisco poudarila, da bi se moral z novimi nadzorstvi predpisi, ki bodo stopili v veljavo februarja, položaj vsaj delno izboljšati. Odbor je sklenil, da bo še nadalje pazljivo sledil razvoju finančnega stanja bolnišnic, obenem pa je pooblastil pristojne odbornike, da po eni strani opozorijo zdravstvene ustanove, da morajo takoj poravnati dolgove, po drugi strani pa ostanejo v stalnem stiku z upravami bolnišnic in s kreditnimi ustanovami, ki krijejo primanjkljaje. Pri tem je treba pri-pqnniti, da dežela nudi na podlagi zakona iz leta 1971 bolnišnicam jamstva na posojila, ki so jih primorana skleniti z bankami. • Sekcija PRI «Cipriano Facchinetti» bo jutri ob 18.30 odprla v dvorani Foschiatti, Ul. Zudecche l/c, razstavo o Čilu, ki jo je pripravil U. Vittori. Danes drugi občni zbor slovenskih upokojencev Danes ob 16. uri bo v Gregorčičevi dvorani, Ul. Ceppa 9/1., drugi redni občni zbor Društva slo-deželni organi izpolnjujejo tisto po-1 venskih upokojencev. Na dnevnem redu je čitanje zapisnika I. občnega zbora, poročila, razrešnica dosedanjemu odboru, volitve upravnega in nadzornega odbora in razno. Pogajanja o levem centru v Nabrežini Včeraj so Se pričela pogajanja med strankami leve sredine o obnovitvi občinskega odbora v devinsko - nabrežinski občini. Pogajanja se bodo danes nadaljevala. v še večji meri sodelovati v demokratičnem boju, v okvir katerega postavljamo tudi naše zahteve za globalno rešitev naših nacionalnih vprašanj. V tem smislu smo pred kratkim sprožili pobudo, o kateri pravkar potekajo razgovori, za ponovni enotni nastop slovenske manjšine v Italiji. Ob tej priložnosti čutim dolžnost izraziti največjo solidarnost bratom iz Benečije, katerim so oblasti pred kratkim prepovedale celo pošolski pouk slovenščine. Ta nesramni u-krep, ki globoko žali čustva vseh nas in vseh italijanskih demokratov, je treba takoj preklicati ter pričeti novo politiko priznanja in pomoči tamkajšnji slovenski manjšini. Danes se s hvaležnostjo klanjajo spominu Lenina vsi narodi socialističnih dežel, vsi pripadniki komunističnega in delavskega gibanja v svetu ter vse napredno človeštvo. V počastitev njegovega spomina bo na današnji manifestaciji nastopil tudi «Tržaški partizanski pevski zbor», na katerega smo lahko ponosni, ker je odraz narodnoosvobodilne borbe in revolucije jugoslovanskih narodov, ki po Leninovih naukih gradijo socialistično družbo». Osrednji govor je imel član vsedržavnega vodstva Vincenzo Galletti, ki je najprej orisal nastanek italijanske komunistične partije, ki je imela trdno oporo v revolucionarnem nauku Lenina. Pretežni del pa je vsedržavni predstavnik partije posvetil najbolj perečemu političnemu vprašanju, ki ga predstavlja referendum. Dejal je, da bo referenduma sko-ro gotovo prišlo, ker ga bo vsililo vodstvo KD, za kar je odgovoren tajnik stranke Fanfani. Kolikor bo referendum demo- iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiujiiiiiiiiiintuiiiiiHiiiiiitmHmnuntmuiiiiHitmuiimmtiumimMiutu DAU ČASA PREKINJEN PROMET PO TRBIŠKI CESTI Trčenje med velikani pod Katinaro: 20.000 litrov olja na cestišču kristjansko vodstvo vsililo, bodo komunisti šli v volilno bitko z jasnim ciljem, da zmagajo, ker je to možno in nujno. Volilni boj bo oster in odločen, vendar ga bodo komunisti vodili razumno, tako da bodo ustvarili pravilen odnos do katoliških množic in da bodo upoštevali, da so v vrstah KD močne sile, ki so proti referendumu in da take sile obstajajo tudi v Vatikanu. Galletti je slikovito ugotovil, da ni res, da so «ponoči vse mačke sive», temveč je treba prav obratno v politiki vedno razlikovati, saj je umetnost v tem, da se ločuje resnične sovražnike od možnih zaveznikov. Zaključil je s ponovnim orisom notranjega italijanskega položaja in naporov za demokracijo ter je v tej zvezi omenil tudi boj za pravice slovenske manjšine. Zborovanje je zaključil «Tržaški partizanski pevski zbor», ki je ob velikem navdušenju prisotnih zapel borbene pesmi. S seje občinske šolske komisije v Miljah Ponedeljkove seje občinske šolske komisije v Miljah (ali kot jo imenujejo Odbor za proučevanje in vpeljavo novih preizkušenj na šoli) se je udeležil za sindikat slovenske šole prof. Franc Škerlj. Občinski odbornik za šolo Bordon je izčrpno poročal o celodnevnem pouku, o pošolskem pouku in o načrtih, ki jih namerava izvesti občina v bližnji in daljši bodočnosti na šolskem področju. Med drugim je omenil, da sta trenutno občina in šolski patronat dodelila še eno učiteljico slovenski osnovni šoli pri Korošcih ter da bo občina čim prej izvršila razna nujna popravila v prostorih, kjer se nahaja slovenska šola. Tajnik sindikata prof. Franc Škerlj je poudaril v svojem posegu pomen, ki ga slovenska javnost in še posebej sindikat slovenske šole, posvečata slovenski šoli v miljski občini, da ne gre samo za to, da bi se ne ponavljali primeri kot oni pri Korošcih, ampak še za mnogo več, in sicer, kako bi na o-zemlju miljske občine pridobili za slovensko šolo otroke, ki po naravnem zakonu in vzgojno didaktičnih načelih spadajo le v slovensko šolo, kjer se lahko naučijo najprej svojega materinega jezika. Odbornik Bordon se je tajniku sindikata zahvalil in ga povabil naj se udeleži tudi prihodnjih. • Podpredsednik deželnega sve ta in odbornik za načrtovanje in proračun De Carli se je včeraj sestal z nekaterimi predstavniki o-brtništva v naši deželi. Govorili so o raznih vprašanjih, ki zadevajo obrtništvo. Gledališča GLASBENA MATICA - TRST ABONMAJSKA SEZONA 1973/74 V petek, 25. januarja 1974 ob 20. uri v Kulturnem domu v Trstu SLOVENSKI TRIO ACI BERTONCELJ - klavir DEJAN BRAVNIČAR - violina CIRIL ŠKERJANEC - violončelo Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiimiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PONOVNO ISTI POJAV, NA SREČO BREZ POSLEDK V Sv. Marku prizadetih 25 delavcev zaradi uporabe strupenih barvil Delava’ so ie zdavnaj zahtevali, naj se strupeno barvilo izloči iz proizvodnje Petindvajset delavcev je v ladjedelnici «Sv. Marka» zaradi vdihovanja strupenih plinov posebnega kemičnega barvila kazalo znake zastrupitve. Dva sta se takoj zatekla po zdravniško pomoč v ambulanto v samem podjetju, ostali, ki so simptome take vrste zastrupitve poznali že iz prejšnjih izkušenj, pa so prekinili z delom in zapustili oddelek. Gre za ponovno zastrupitev s posebnim lakom, ki je že prejšnja leta povzročil množične primere zastrupitve in poškodbe na dihalnih organih. Prav v zvezi z nevarnostjo, ki jo predstavlja uporaba take vrste barvil, posebno še firneža, so delavci že pred časom sprožili vrsto sindikalnih akcij. Pri tem jih je podprl tudi občinski zdravnik dr. Fabiani. Vsled tega je uprava ladje delnice obljubila, da se ne bo več posluževala te vrste laka. Res so dalj časa uporabljali druge vrste barvil, nevarni lak pa se je kljub temu občasno pojavljal v ladjedelnici. Tako tudi včeraj in predvčerajšnjim. Res je sicer, da piše na kovinskih posodah z lakom, da je treba z njim ravnati zelo previdno, vendar bi bilo nesprejemljivo, da bi od delavcev zahtevali, kot v Margheri, da no- sijo plinske maske, tudi zato, ker maske močno ovirajo delo. Skrajni čas je, da uprava ladjedelnice, kot zahtevajo delavci, izloči iz proizvodnje uporabo strupenih barvil, ki izhlapevajo strupene plinske pare. Tehniki naj poiščejo kak nov tip barvila ali pa naj zahtevajo pri tovarni barvil, naj ustrezno spremeni kemično sestavo laka. V zvezi z zastrupitvijo delavcev v ladjedelnici je svetovalec Tullio Morgutti, ki je zaposlen v «Sv. Marku», zahteval na seji občinskega sveta, naj župan poseže pri upravi podjetja. Avto morilca Zadnicha so pripeljali v Trst Sinoči so v poznih večernih urah pripeljali iz Padove avto fiat 750, s katerim je zbežal «novoletni morilec» Umberto Zadnich. V Padovi sta 2 dni vodila preiskavo podčastnika tržaškega letečega oddelka De Santis in Sturma, ki sta ugotovila, da je Zadnich, ki je obtožen umora Lidie Bržan, pripeljal že opoldne na novoletni dan. Stopil je v hotel Monaco, plačal 3.400 lir za enoposteljno sobo, naslednji dan pa je izginil. Avto je parkiral v zaseb- nem parkirišču pred železniško postajo, kjer ga je čuvaj celih 18 dni. . . varoval. Končno je zasumil, da nekaj ni v redu in je poklical policijo. V avtu so med drugim našli tudi Zadnichevo prepustnico. Fiat 500 trčil v openski tramvaj Malo po 20. uri se je na križišču med trbiško in glavno cesto na Opčinah pripetila prometna nesreča: fiat 500 s turinsko evidenčno tablico, s katerim se je 47-letni Vasco Feri iz Sesljana 9/c peljal od Ban proti domu, je od strani trčil v openski tramvaj. Pri trčenju si je Feri zlomil levo nogo v stegnu in je utrpel « Jge poškodbe, zaradi česar so ga sprejeli v ortopedski oddelek bolnišnice. Zdraviti se bo moral tri mesece. • Krožek «Che Guevara» prireja v petek ob 20. uri debato o zbirki Vi-dalijevih člankov «Antifašistična vojna». Govorila bosta prof. Teodoro Sala s tržaške univerze in dr. Adolfo Scalpelli, urednik revija «Italia contemporanea». Posegla bo tudi predstavnica založniške hiše Vangelista. Na ostrem ovinku trbiške ceste pod Katinaro se je kmalu po 16. uri pripetila huda prometna nesreča: avtocisterni, ki je vozila proti industrijski coni z 20 tisoč litri gorilnega olja, so popustile zavore in je trčila ob tovornjak s prikolico, ki je privozil iz nasprotne smeri, na kar jo je zaneslo s ceste in se je ustavila nekaj metrov niže sredi dreves in grmičevja. Zaradi o-Ija, ki se je razlilo po cesti, je bil promet na tem delu trbiške ceste prekinjen vse do večera in že pri Sesljanu so preusmerjali tovornjake po obalni cesti. Na srečo se pri tako strahovitem trčenju nista hudo ranila šoferja: oba so pripeljali v bolnišnico, kjer so 43-letnemu šoferju tovornjaka iz Modene Francu Pedrettiju ugotovili udarce po nogah in glavi (osem dni zdravljenja), 22-letnemu šoferju avtocisteme iz Trevisa Adrianu Florianu pa rane po glavi (tudi 8 dni prognoze). Mladi šofer avtocisteme se je ranil še pred trčenjem, ko je opazil, da so zavore povsem popustile in je nekaj metrov pred ovinkom skočil v jarek. Težko vozilo je nadaljevalo svojo pot, trčilo je ob drevo, se prevrnilo na bok in trčilo ob prednji del tovornjaka, ki je privozil iz nasprotne smeri. Iz cisterne je začela iztekati oljna tekočina, ki je v kratkem zalila cesto. škoda je na obeh vozilih znatna. Aviocisterna je povsem neuporabna, tovornjaku pa je poškodovalo ves prednji del. Promet se je začel redno odvijati okrog 20. ure, že uro prej pa so dovolili izmenični enosmerni promet, ko je gasilcem uspelo, da so s curki vode in peskom počistili cestišče in so z velikanskim žerjavom odstranili razbitine vozil. < iiiiiiiiiuimiriiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiuiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH V VČERAJŠNJIH POPOLDANSKIH URAH V TOVARNI DUKCEVICH IZBRUHNIL HUD POŽAR Okrog trideset gasilcev se je pozno v noč spoprijemalo s plameni in dimom - Škoda presega 40.000.000 lir Hud požar je izbruhnil v včerajšnjih prvih popoldanskih urah v tovarni mesnih izdelkov Dukce-vich v industrijski coni, ob cesti, ki vodi skozi Domjo v Dolino. Okrog 14. ure je namreč eden od skladiščnikov tovarne opazil, da uhaja iz nizkega poslopja v začetnem delu tovarne gost siv dim. V tem poslopju je embalažni oddelek tovarne, v njem pa so nagrmadeni skladi lepenkastih in papirnatih bal in svežnjev. Odprl je vrata in se znašel pred plameni. Nemudoma je obvestil vodstvo tovarne, od koder so poklicali gasilce z glavne postaje ter orožnike iz Doline. S tem se je začel dolg in težaven boj s plameni in dimom, ki je trajal pozno v noč. Na delu je bilo kar 28 gasilcev z dvema cisternama po tri tisoč litrov nosilnosti ter tremi brizgalkami. Oddelku sta poveljevala majorja Sgorbissa ter Lofano. Delo gasilcev je bilo še posebno težavno, ker jih je med gašenjem oviral gost dim. Ves napor pa se je še posebno zavlekel zato, ker je požar tlel tudi globoko med le-penkastimi skladi. Komaj so gasilci ukrotili ogenj v vrhnjih plasteh in odstranili pogorelo lepenko, so plameni zajeli nižje plasti. To se je nadaljevalo ves popoldan in pozno v noč. Po prvih cenitvah znaša škoda, ki jo je povzročil požar, nad 40 milijonov lir. Vzroki požara še niso znani. Gasilci izključujejo možnost kratkega stika. Najbolj verjetna ostaja zato dojnneva, da je požar nastal zaradi samovžiga, ne izključujejo pa možnosti, da je za nesrečo kriva malomarnost kakega uslužbenca. URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar 697,— Funt iterling 1508.— Švicarski frank 206,— Francoski frank 130,50 Nemška marka 244,50 Avstrijski šiling 32,50 Dinar: debeli 39,50 drobni 39,50 MENJALNICA vseh tujih valut KULTURNI DOM Danes, 23. t.m., ob 16. uri za a-bonma red K in ob 20. uri za abonma red D (mladinski v sredo) in red E (mladinski v četrtek) — gostuje Slovensko ljudsko gledališče iz Celja s predstavo W. Gombrowicza «Ivona, princesa Burgundije». OBČINSKO GLEDALIŠČE «G. VERDI» Operna sezona 1973-74 Jutri, ob 20. uri ponovitev opere Rimski . Korsakova «Zlati petelin» v premierski zasedbi. Režija Gian Carlo Menotti, dirigent Oskar Canon. Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. 31948). Srečanje z izvajalci «Zlatega petelina» Danes, 23. t. m., ob 19. ini bo v veliki dvorani CCA v Ul. San Carlo 2 na pobudo Tržaškega društva prijateljev opere srečanje z izvajalci opere Rimski-Korsakova «Zlati petelin». Povabilu na razgovor so se odzvali dirigent Oskar Danon, basist Paolo Washington, sopranistka Gabriella Ravazzi, mezzosopranistka Anna Maria Rota, basist Carlo Zardo in drugi. Srečanje bo spričo različnih pogledov na uprizoritev te opere zelo zanimivo. ROSSETTI Danes, ob 20. uri zadnja predstava Shakespearjevega dela «Kralj Ivan». V četrtek, ob 20. uri: L. Pirandello «Il piacere dell'onestà» s Salvom Randonejem. AVDITORIJ Od petka, 25. t.m. do nedelje, v okviru «Teatro oggi» gostovanje skupine Malinteso z delom Moravie «Gli indifferenti». Kino STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom GOSTOVANJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA IZ CELJA WitoJd Gombrowicz IVONA, PRINCESA BURGUNDIJE komedija Prevod: Igor Lampret Dramaturg predst.: Igor Lampret Scena: Meta Hočevarjeva Kostumi: Melita Vovkova Anja Dolenčeva Režija: DUŠAN JOVANOVIČ Asistent režije: Robin C. Jackson Danes, 23. t.m., ob IS. uri (a-bonma red K) in ob 20. uri (a-bonma red D — mladinski v sredo in red E — mladinski v četrtek) STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE -Trst L j n d s ki oder JAKA ŠTOKA MUTASTI MUZIKANT in NE KLIČI VRAGA (enodejanki) Scena: VLADIMIR RIJAVEC Kostumi: MARIJA VIDAU Glasba: URBAN KODER Besedilo pesmi: ERVIN FRITZ Korepetitor: IGNACIJ OTA Režija: ADRIJAN RUSTJA V soboto, 26. t.m., ob 20. uri v ljudskem domu v Trebčah. V nedeljo, 27. t.m., ob 16.30 v prosvetni dvorani na Opčinah. Prosvetno društvo «I-VAN CANKAR» pri Sv. Jakobu, Ul. Mon-tecchi 6, vabi vse člane in prijatelje na predvajanje filma «Cvetje v jeseni». Filmska predstava bo v petek, 25. t.m., točno ob 20. uri. Včeraj-danes Danes, SREDA, 23. januarja RAJKO Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 16.57 — Dolžina dneva 9.21 — Luna vzide ob 7.20 in zatone ob 17.15. Jutri, ČETRTEK, 24. januarja FELICIJAN Vreme včeraj: najvišja temperatura 9,5 stopinje, najnižja 5, ob 19. uri 7 stopinj, zračni tlak 1024,2 mb stanoviten, brezvetrje, vlaga 92-odstotna, nebo pooblačeno z meglo, morje mimo, temperatura morja 9,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 22. januarja 1974 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 11 oseb. UMRLI SO: 90-letna Argia Scabardi vd. Blasi, 66-letni Aldo Coltelli, 56-letna Enrica Valentini vd. Pace, 42-letna Maria Filippi, 72-letna Luigia logan por. Zobec, 68-letni Emerico Bisi, 76-letni Luigi Viezzoli, 78-letni Santo Nori, 81-letni Antonio Gombač, 61-letna Zorka Laske por. Gallinaro, 86-letna Teresa Scuttari vd. Ramann, La Cappella Underground 19.00 in 21.00 «La ricotta» Viscontijev film, v katerem igrata Romy Schneider in Orson Welles. Nazionale 16.00—18.00—20.00—22.15 «I tre della operazione Drago». Barvni film. Igra Brace Lee. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 15.09-16.30—18.20-20.20-22.15 «L’ultima neve di primavera». Barvni film. Igrata Agostina Belli in Bekim Fehmiu. Grattacielo 16.00-22.20 «Il girotondo deH’amore». Barvni film. Igrajo: Helmut Berger, Maria Schneider, Senta Berger, Sydne Rome. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 15.00-17.10-19.30—22.00 «La grande abbuffata». Barvni film. !• grata U. Tognazzi in M. Mastro-ianni. Eden 15.30-18.30-21.30 «PapiUon». V glavnih vlogah igrata Steve Me Queen in Dustin Hoffman. Barvni film. Ritz 16.00—22.00 «Zanna bianca». Barvni film posnet po romanu Jacka Londona. V glavni vlogi igrajo Franco Nero, Virna Lisi, Fernando Rey, Carole Andre itd. Aurora 15.30-22.00 Walt Disneyev film «Fantasia». V barvah. Capitol 16.30—21.45 «Paolo il caldo». Giancarlo Giannini. Barvni film-Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00—22.00 «Io e lui». Barvni film. Igra Landò Buzzanca. Pr*-povedano mladini pod 18. letom. Impero 16.00 «Signore e signori». Cr* nobeli film Pietra Germija. Igrata Gastone Moschin in Silvia Kosci-na. Prepovedano mladim' pod 18-letom. Filodrammatico 16.30—22.00 «Il paese del sesso selvaggio». Barvni film. Igra Ivan Rassimov. Prepovedano mladim pod 18. letom. Moderno 16.30 «Quando Marta urlò dalla tomba». Barvni film. Igra & velyn Stewart. Prepovedano mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 16.00 «L'uomo dai sette capestri». Barvni film. Igra Paul Newman Ideale 16.00 «I giardini del diavolo». Barvni film o vojski. Igrajo Jeff Cameron, Rosella Como in Isarco Ravaioli. Abbazia 16.00 «Frammenti di paura»-Dramatični barvni film. Igra P-Hemings. Prepovedano mladini pod 14. letom. Astra 16.30 Fratei Coniglietto, nomare Volpe e compare Orso v filmu «Racconti dello zio Tom»-Barvni Walt Disneyev film. Radio 16.00—22.00 «La bettia». Barvni film. Igrata Nino Manfredi in Rosanna Schiaffino. Prepovedano mladmi pod 14. letom. Ariston 20.30 Dvorana rezervirana M krožek «U. Barbaro». Jutri l®-®® «U merlo maschio». Igrajo Landò Buzzanca in Laura Antonelli. Prosveta Prosvetno društvo «Slavko Škamperle» pri Sv. Ivanu vabi vse svoj* člane in prijatelje na predvajani* filma «Cvetje v jeseni». FUrn^3 predstava bo v sredo, 30. januarja točno ob 20. uri v društvenih pr*" štorih. Razna obvestila Odbor Narodne in študijske knjii* niče v Trstu obvešča vse člane NŠIL da bo letošnji redni občni zbor NšK jutri, 24. januarja U., ob 18. urt v čitalnici knjižnice v Ul. Ceppa 9> v Trstu. Odbor prosi vse člane, da s« občnega zbora udeležijo. Šolske vesti Odbora staršev osnovne šole m nižje srednje šole pri Sv. Jakobu prirejata danes, ob 18. uri v t*-lovadnici predavanje profesorja telesne vzgoje Ivana Furlaniča o važnosti šolske telovadbe za zdrav razvoj otrok. Vljudno vabljeni starši m šolniki. Razstave V občinski umetnostni galeriji Trgu Unità osebna razstava del s*1' karke Eve Rònay. Razstava bo prta do vključno 25. januarja. V umetnostni galeriji «Tribbio* (Trst — Stari trg 6) razstava del tržaškega kiparja Tristana Albertija- Razstava Silvestra Godine bo odpri* do 27. t.m., ob delavnikih od 18. do 20. ure ob nedeljah od 10. do 1- jre' Atilij Kralj javlja, da bo njegova preložena razstava v prostorih Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 8/1 od 26. januarja do 18. februarja. Odprtje bo 26. t.m., ob 18. uri. Prispevki V spomin Zorana Pavliča in Franca Brceta darujeta Marija in Silv**-ter Glavina 4.000 lir za PD Slovenec- DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. nre) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Piccio-la, Ul. Orfani 2; All’Annunziata, Trg Valmaura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, UL Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla testa d’oro, Ul. Mazzini 43. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel. 226-165); Opčine (tel. 211-001): Prosek (tel. 225-141); Božje polje -Zgonik (tel. 225-596); Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel. 209-197): Zavije (tel. 231-137); Milje (tel. 271-124). - + la je Alojzija Zobec Preminila je Pogreb bo danes, 23. t.m., ob 14-8® iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Borštu. Žalostno vest sporočajo mož J®-ŽEF, hči OLGA In sin BRUNO z dri»' žinaml. Trst, 23. januarja 1974 Občinsko pogrebno podjetje, Zonta 7/C Ulica 19. 1, 1972 — 19. 1, 1974 Ob drugi obletnici smrti Jožefa Ferfolje iz Medjevasi se ga spominjajo sin Virgilij in JaMca z družinama iz Avstralije. GORIŠKI DNEVNIK PRIPRAVE ZA OSNUTEK ZAKONA O KRAŠKIH REZERVATIH SI RAZPRA VE 0 PRORAČUNU MESTNIH PODJETIJ Deželna odbornika Mizzau in Coloni DOBRE NAMENE MESTNIH PODJETIJ sta obiskala «Kraško hišo» v Repnu JE TREBA URESNIČEVATI V PRAKSI Predsednik zadruge «Naš Kras» Egon Kraus ju je seznanil z vprašanji zaščite Krasa Ustanoviti medobčinske konzorcije - Uvesti enotno tarilo IO napeljavo plina V hiŠO Egon Kraus med razgovorom s Colonijem in Mizzanom V soboto sta deželna odbornika ^lazau in Coloni med ogledom™™- ........ ............. ................. rI °blRk,a,a tudi Kraško hišo v sednilJ' Tam j® sprejel pred-Krai ,zaclru£e «Naš Kras» Egon nored; 17.40 Program za najmlajše; 18.00 Kvartet Cetra; 18.45 Kronike Juga; 19.25 Plošče; 20.20 Ponovno na snoredu z Mino; 21.15 Carlo Di Stefano: «I treni che vedevo passare»; 22.15 Piaius Franco Medori. Il PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 ročila; 7.40 Jutranja glasba; Kako in zakaj?; 9.35 Nadaljevnn ka; 9.50 Pesem za vsakogar; 12. Opravljivci; 13.35 Program z . ' Chiarijem; 13.50 Kako in zakaj-' 14.00 Pisana glasba; 15.40 Glasben0^ govorni spored; 17.30 Reportaža. 17.50 Telefonski pogovori; l®'53 Sestanek petih; 20.45 Glasbeni Pr0' gram. Ili PROGRAM 10.00, Koncert; 11.40 Včerajšnji >n današnji interpreti; 12.20 Sodobn} ital. glasbeniki; 13.00 Glasba sko^ čas; 15.15 Haydnove simfonij®: 15.55 Avantgardna glasba; 1 . En-tni razred: otrokova risb^i) 17.40 Glasba izven programa; 1°''" Lahka glasba: 19.15 Večerni koncert; 21.30 Bachove skladbe. SLOVENIJA 7 00, 8.00, 10.00, 13.00, 15 00. I9-30 Poročila; 6.50 Rekreacija: 8.10 Glas bena matineja; 9.05 Nenavadni govori; 9.25 Otroške igre; 9' Zgradba marksističnega nauka. 10.15 Urednikov dnevnik; lU** nami doma in na poti; 12.10 Znan® melodije; 12 30 Kmetijski nasveti. 12.40 Od vasi do vasi: 13.30 PriP0’ rečajo vam..; 1410 Verdi: «R'fi3 letto»; 15.40 Odskočna deska: Herzog: Jaka Jeraša bariton; In-v «Loto vrtiliak»: 17.10 Naj narod1 pojo: 17.45 Jezikovni pogovori’ 18.00 Aktualnosti; 18.15 S pop sambli; 18.30 Naš razgovor; 19,9U Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasben® razglednice; 20.00 KomornoglasbeP1 studio’ 22.15 S festivalov ja*®,' 23.05 Panorama sodobne čilske ** rike. PO ZAKLJUČKU TRADICIONALNE ANKETE «ŠPORTNIK LETA 1973 !» Sinoči v prostorih našega uredništva nagrajeni najboljši zamejski športniki NAMIZNI TENIS V SOBOTO V NABREŽINI Nagrade so prejeli: Miličeva, Vesnaveijeva, Marušič, namiznoteniška ekipa Krasa in Lakovič Včeraj smo uredništva s v prostorih našega skromno slovesnostjo zaključili tradicionalno anketo našega dnevnika «športnik leta 1973». Kot smo že poročali je prvo mesto v tej anketi osvojila državna reprezentantka Sonja Miličeva, druga je bila njena klubska tovarišica Silvana Vesnaverjeva, 3. mesto pa je osvojil goriški košarkar Jordan Marušič. Naše športno uredništvo je v o-kviru te ankete proglasilo za «zamejskega trenerja leta» znanega košarkarskega strokovnjaka Branka Lakoviča, za «ekipo leta» pa žensko namiznoteniško ekipo Krasa, ki Se je letos uvrstila v A ligo. Nagrajence je v imenu našega Sodniškega kolektiva pozdravil Jože Koren, ki je v krajšem nagovoru ixuidaril pomen te nagrade in vlogo sporta za našo zamejsko skupnost sploh. Sledila je podelitev nagrad. Miličeva je prejela za prvo mesto zlato kolajno, Vesnaverjeva srebr-no’ Marušič (v odsotnosti) bronasto, ekipa Krasa pokal, Lakovič pa posebno medaljo. Sledila je skromna zakuska, po kateri so si mlade športnice s predsednikom Krasa Kocmanom in nekaterimi drugimi odborniki tega društva ogledali prostore našega uredništva in tiskarno, v kateri se tiska Primorski dnevnik. ŽENEVA, 22. — Medtem ko se kolesarji še ^ pripravljajo na novo se-zono, je švicarska kolesarska zveza sporočila dokončni datum 28. kolesarske dirke po Romandiji, ki bo *• do 19. mais» riir*lra Kr\ r> n 't/-T o 7. do 12. maja. Dirka bo razde lena na pet etap, celotno tekmovale pa se bo zaključilo z etapo na kronometer. Nastopilo bo lahko dva-uaist ekip s po šestimi kolesarji. tenis V FILADELFIJI Pilic izIoč«n Filadelfija, 22. - Teniško Prvenstvo «indoor» v Filadelfiji se ^Prjčelo brez nekaterih velikih eniških igralcev, ki so prav v zadnjem trenutku odpovedali svoj ,z.aradi poškodb ali slabe orme. V prvem kolu pa je prišlo o presenečenj, saj so bili poraženi ,ar m*!® nosilci skupin: Jugoslo-van Nikola Piha, čilec Fillol in Američan Riessen. _BERN, 22. — Švicarske barve bodo na svetovnem smučarskem prvenstvu v Saint Moritzu branili Collombin, Pargaetzi, Roux, Russi in Tresch. Prvenstvo bo od drugega do desetega februarja. umetnostno drsanje Po zmagi na državnem prvenstvu Ciccia in Cesercni na EP v Zagrebu MILAN, 22. — Včeraj se je zaključilo v Milanu italijansko prvenstvo v umetnostnem drsanju na ledu. Zmagala sta Matilde Ciccia in Lamberto Cesereni, ki bosta prihod-nji teden nastopila na evropskem Prvenstvu v umetnostnem drsanju v Zagrebu, tam bosta branila osmo fflesto, ki sta ga dosegla lani na E.P. ZAGREB, 22. — Zaradi svojih mednarodnih državniških obveznosti ue bo mogel predsednik republike Tito, pokrovitelj evropskega prven-stVa v umetnostnem drsanju v Zagrebu, osebno prisostvovati otvoritvenim svečanostim. Nadomestil ga bo njegov posebni odposlanec dr. Ivo Perišin, predsednik izvršnega sveta Hrvatske. Včeraj smo v prostorih našega uredništva podeHli nagrade najboljšim zamejskim športnikom, ki so se v okviru naše tradicionalne ankete «športnik leta 1973» uvrstili na najvišja mesta. Na sliki vidimo (od leve proti desni) Silvano Vesnaverjevo, Branka Lakoviča, Sonjo Miličevo in Nevo Rebu lovo Ekipa gostov se tokrat ni predstavila v popolni postavi, saj je od prve ekipe nastopala le Veselova, ostali dve igralki pa sta še mladi in si še nabirata izkušenj. ..................milili................................................................................................. Dvojno prijateljsko srečanje med našimi in koprskimi igralci Pri moških je bil Sokol premagan, pri dekletih pa je Kras zmagal V soboto so v nabrežinski telovadnici gostovali koprski pingpon-gaši s svojo moško in žensko ekipo. Nastopili so proti moški ekipi Sokola in ženski ekipi Krasa. Gostje so prišli že v zgodnjih popoldanskih urah in so si pred tekmovanjem najprej ogledali nabrežinske športne objekte in Sesljanski zaliv, kjer ima sedež naš pomorski klub Cupa, ki se v poletnih mesecih bavi tudi z jadranjem. Taka srečanja so za vse zelo koristna, saj utrjujejo vezi med zamejci in matico ter pripomorejo k boljšemu poznavanju težav in izkušenj posameznih društev. Popoldne so se pričele tekme. Ekipe so igrale istočasno na dveh mizah, izidi pa so si bili na las podobni le s to razliko, da so pri dekletih zmagale Kraševke, pri fantih pa gostje. Semedela — Kras 2:5 Na brzopoteznem prvenstvu Primorske Majda Kamenšck in Silvo Kovač prvaka Na brzopoteznem šahovskem prvenstvu Primorske, ki je bilo v hotelu «Maestoso» v Lipici, je sodelovalo 38 članov in 4 članice. V ženski konkurenci je med 4 i-gralkamd zmagala na dvokrožnem turnirju Majda Kamenšek (ŠD Koper), ki je zbrala 4 točke, drugo in tretje mesto (s pol točke manj) pa sta si razdelili Milica Cergol in Karmen Progar (obe ŠK «Nanos» Postojna), četrta pa je bila Ana Kaligarič (Koper — 1 točka). V članski konkurenci je tekmovanje potekalo najprej v treh skupinah in šest prvouvrščenih iz vsake skupine se je uvrstilo v finale. ŠD Koper je imelo v finalu 6, «Nanos» Postojna 5, «Rudar» Idrija 3, Sežana 2 in Piran ter Nova Gorica po enega predstavnika. V borbo za naslov prvaka so posegli predvsem: Stajčič, Vulič, Kovač in Zafirovski. Vse do 14. kola je bil v vodstvu Stajčič, ki se je po porazu z Zabukovcem izenačil s Kovačem. V odločilni partiji prvenstva je Kovač (kot črni) premagal Stajčiča in si zagotovil naslov primorskega prvaka za leto 1974. Tudi Zafirovski je v zadnjem kolu premagal Stajčiča in si zagotovil 2. mesto. Tako je končni razplet prvenstva potekal v popolnem uspehu dveh idrijskih šahistov. Končni vrstni red: Kovač (Idrija) 15 točk, Zafirovski (Idrija) 14,5, Stajčič (Postojna) in Vulič (Koper) 13,5, Milinkovič (Koper) 12,5, Zabukovec (Piran) 10, Valenčič (Sežana) 9,5, šebalj (Koper) 8,5, Španger (Sežana) in Bratina (N. Gorica) 7,5, Gospodarič (Postojna) 7, Urek (Koper) in So-tirov (Pivka) 6, Slejko (Postojna) in Jovovič (Postojna) 5,5, Čibej (Koper) 5, Šemrl (Idrija) 4,5 in Horvatič (Koper) 3,5 točke. V tolažilni skupini je med 16 i-gralci zmagal Rusjan (Nova Gorica) 14,5 pred Železnikom (N. Gorica) 14,5, Webrom (Piran) 13,5, Nardinom (N. Gorica) 11,5, Makucom 11, Nusdorferjem (Koper) 10,5 točke itd. Prvenstvo je vzorno organiziralo ŠD Sežana. S. K. NOGOMET PRED TEKMO S ŠPANIJO Jugoslovanski igralci se zbirajo v Splitu Nastopili bodo na turnirju štirih najboljših domačih klubov SPLIT. 22. — Nekateri jugoslovanski nogometni reprezentanti, ki bodo nastopili na tekmi s Španijo v Frankfurtu 13. februarja, so že prispeli v Split, kjer se bodo udeležili nogometnega turnirja štirih najboljših jugoslovanskih klubov. Vsi reprezentanti bodo nastopili na tem turnirju, pa čeprav pripadajo drugim enajstericam. Tako bo npr. San-trač (eden od kandidatov za vodstvo napada proti Španiji) igral s Hajdukom, nastopal pa bo tudi drugi «vojak» Musemič, ki se bo potegoval za Bajevičevo mesto. Kaže, da bo v boj za vstop v napadalno vrsto posegel tudi Brane Oblak, ki je po daljši poškodbi okreval in se počasi vrača v staro formo, ne more pa še forsirati, da se mu ne bi poškodba obnovila. Vendar pa bo moral o njegovem nastopu izreči odločilno zadnjo besedo zdravnik. JUTRI V TRSTU SPORT NA TV Italijanska televizija bo danes v oddaji «Športna sreda» oddajala tekmo v hokeju na ledu med ekipo Diavoli in Meranom. Radio pa bo med poročili redno obveščal o rezultatih tekem za italijanski nogometni pokal. V soboto bo na drugem sporedu televizije od 15.30 dalje prenos svetovnega prvenstva v bobu šti-risedu iz Saint Moritza ter iz Kitz-buehla, kjer bo na sporedu smuk V nedeljskem «športnem popoldnevu» bo od 15.30 do 18. ure na drugem sporedu prenos teh dogodkov: svetovno prvenstvo v bobu štirisedu iz S. Moritza, slalom iz Kitzbuehla, «Grand Prix ' d’Ameri-que» iz Pariza in «Marcialonga» iz Val di Fiemme. 30. januarja pa bo v «športni sredi» na sporedu prenos italijanskega boksarskega prvenstva sred-njetežke kategorije med prvakom Aldom Traversarom in izzivalcem Renzom Grespanom. Servolana-Bor Borovi košarkarji, ki nastopajo v promocijskem prvenstvu, bodo jutri igrali prijateljsko trening tekmo proti Servolani, ki uspešno nastopa v D ligi. Kot je znano, trenira škedenjsko moštvo bivši trener Bora Mario Mari. Bor bo proti Servolani nastopil s to postavo: Pertot, Kralj, Koren, Vatovec, Hrvatič, Kapič, Ražen, Klobas, Barazzutti, Oblak in Kravos. Odsotna bosta Fabjan, ki služi vojaški rok, in Francia, ki se je poškodoval. Srečanje bo v telovadnici v Ulici della Valle in se bo pričelo ob 21.15. b. 1. Med našimi predstavnicami je manjkala Miličeva, ki se je nekoliko poškodovala, Vesnaverjeva pa je zadovoljivo opravila nalogo kapetana. Posamezne tekme so bile precej uravnovešene in napete, zlasti druga med Rebulovo in Veselovo, ki se je končala v korist naše nred-stavnice z minimalno razliko. Od drugih velja omeniti dobro igro Baragove, ki je poleg zmage nad Rebulovo edina odvzela set Ves-naverjevi. Suklanova je pokazala, da je še neizkušena, čeprav ima vse možnosti, da se razvije v dobro igralko. Igra je bila na splošno na dobri tehnični ravni in je služila krasovkam kot odlična priprava na povratno kolo prve lige. IZIDI Suklan — Žigon 0:2 (15, 15) Vesel - Rebula 1:2 (18, -18, 18) Baraga — Vesnaver 1:2 (20, 16, 14) Vesel — Žigon 2:1 (—8, 14, 19) Suklan — Vesnaver 0:2 (14, 17) Baraga — Rebula 2:0 Vesel — Vesnaver 0:2 (9. 19) (13, 18) Semedela — Sokol 5:2 Tekma med moškimi je bila vsekakor bolj uravnovešena, čeprav so domačini zgrešili postavo, saj je najšibkejši igralec Sanna moral odigrati vse tri tekme in jasno je, da je vsakokrat klonil, čeprav je (zlasti proti Lipovcu) zaigral zadovoljivo. Edini točki je za domačine osvojil Pertot, medtem ko je Fabjan igral precej pod svojimi zmožnostmi, saj je v prvem srečanju proti Kodriču zgubil res brez potrebe. Gostje so se predstavili z izkušenimi igralci, ki predvajajo lep in napadalen namizni tenis. Mladi Kodrič je brez dvoma najbolj obetajoč, čeprav mu manjka še nekoliko izkušenj. Prijetno pa nas je presenetil «veteran» Škabar, ki je nudil mlademu Pertotu (ki bi lahko bil njegov sin) odličen odpor in je prikazal poleg izkušenj še neverjetno gibčnost. Za naše predstavnike pa moramo zopet ugotoviti, da jim manjka redni trening in (z izjemo Pertota) ne kažejo dovolj volje in resnosti do igre. PIDI: Škabar - Pertot 1:2 (-10, 21, 14) Lipovec — Sanna 2:0 (15, 17) Kodrič - Fabjan 2:1 (-14. 17, 19) Škabar — Sanna 2:0 (10, 12) Kodrič - Pertot 1:2 (-10, 19, 18) Lipovec — Fabjan 2:0 (14, 13) Kodrič — Sanna 2:0 (7, 10) nili za povratno srečanje, ki bo spomladi, ko naj bi po možnosti organizirah tudi jadralno med-društveno regato. n. k. BOKS PRED SREČANJEM Z NAPOLESOM Monzo» v Rimu BUENOS AIRES, 22. — Carlos Monzon, ki bo 9. februarja branil v Parizu naslov svetovnega prvaka srednje boksarske kategorije proti Joseju Napolesu, je prispel v Rim, kjer bo ostal do odhoda v francosko prestolnico. HITROSTNO DRSANJE INZELL, 22. — Svetovnega prvenstva v hitrostnem drsanju, ki bo devetega in desetega februarja v Inzllu na Bavarskem, se bosta u-deležila tudi dva kitajska drsalca. Poleg njiju pa bosta med drugimi nastopila tudi po dva Avstralca ter Japonca. Sonja Pemarčičeva (na sliki med tolčenjem) je v sobotni odbojkarski tekmi proti ekipi DMA največ doprinesla, da si je Bor v boju za obstanek v B ligi priboril dve dragoceni točki. Bila je zdaleč najboljša Igralka na ig rišču MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniuiiiiiiiiiiiiiuuiiiuiiiiiiuiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiia NOGOMET NASE EKIPE V MLADINSKIH LIGAH Primorje klonilo pred Bregom v slovenskem derbiju v Dolini Med naraščajniki je okrnjena ekipa Brega iztrgala točko Unionu Po srečanju so se igralci in odborniki nastopajočih ekip zbrali' na skromni zakuski, kjer so se dome- Breg — Primorje 2:0 BREG: Krmec, Zobec, Košuta, Žafran, Jež, Sovič, Bržan, Lovriha M., št ran j, Lovriha P., Klun. PRIMORJE: Kapun, Blažina, Štoka, Čemjava, Timeus, Husu W., Bucaj, Guštin, Husu S., Milič, Castellani. STRELCA: Bržan in Žafran v drugem polčaasu. V predzadnjem kolu mladinskega prvenstva sta se Breg in Primorje pomerila na dolinskem pravokotniku. Vreme je bilo ugodno, vendar igrišče ni bilo v najboljšem stanju. Brežani so začeli tekmo v desetih, ker se je Sovič predstavil na igrišču dvajset minut po začetnem, žvižgu, vsekakor Primorje ni znalo izkoristiti svoje začasne številčne premoči, ne samo zaradi dobro razpoloženih Bregovih branilcev, ampak tudi zaradi nespretnosti napadalcev, ki so v ce- liiMiiiiailMiiimiiiuiiuiiiiiiiiiiiifiiiiiiuiiiuiiutiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,l|,l„||lll|ll„llll,ll|llllll|||a ATLETIKA PREGLED SEZONE 1973 Maščevanje Angleža Bedforda Zadoščenje za tekača Milburna Slaba «letina» v teku čez zapreke ■ Kdaj novi rekord na progi 1500 m? Srednje in dolge proge so dale statistikom največ zadoščenja. Trije rekordi so pravi odraz poteka dogodkov in najboljša panoga — tek na 1500 metrov — je ostala celo brez nove svetovne znamke. 1500 m Nedvomno je to panoga z najboljšimi skupinskimi rezultati. Dovolj za to je fantastični tek v Helsinkih, kjer je zmagovalec Bayi dosegel 3’34”6, 12. na cilju pa še vedno 3'38”4. Temu in drugim ča- Tri smučarke, ki sodijo letos med najboljše na svetu: Wiitrud Drexel (levo), Ainamaiie Prbll-Moser (v srediui) in Beisy Clifford. posnete potem, ko so osvojile prva tri mesta v Pfrontuu Na sirki som na 1500 metrov je treba dodati še časa 3’52’' in 3’52”6 Bayija in Jipchoa v teku na eno miljo. Bayi bo prihodnjo sezono novi rekorder. Možna kandidata sta za ta rekord še novozelandska tekača Quax in Dixon. Prvih pet na svetu: 3'34”6 Bayi (Tanzanija) 3’36”2 Wottle (ZDA) 3'36”6 Jipcho (Kenija) 3'36”8 Hansen (Danska), Boxber-ger (Francija), Arese (Italija). 5000 m Med zimsko sezono ni prav nihče dvomil, da bo Belgijec Putte-mans krepko popravil svoj rekord Optimisti so pričakovali celo čas pod 13 minutami. S tako lahkoto je namreč Belgijec tekal po dvoranskih tekališčih, da je o svoji moči vse zlahka prepričal. Puttemans je poskušal enkrat ta rekord postaviti, ni mu pa uspelo. Da ne bi preveč načel moči v pričakovanju letošnjega EP se je tekač nato nekoliko umaknil in novost sezone je postal Novozelandec Quax. Ostali so nekoliko počivali. Italijan Del Buono je utrdil svoj položaj v pričakovanju EP. Pod 13’30” so končno prišli tudi Sovjeti. Prvih 5 m svetu: 13'14”6 Puttemans (Belgija) 13T8”4 Quax (N. Zelandija) 13'20”6 Norpoth (ZRN) 13’22”4 Prefontaine (ZDA) 13’23”2 Moses (Kenija) 10.000 m Pravo maščevanje Bedforda z Izrednim časom 27’30”8. Viren je docela pogorel. Njegovega sicer zelo dobrega časa 28T7”28 skoraj ne moremo razumeti. Z mladim Blackom imajo sedaj Angleži položaj zelo čvrsto v svojih rokah (pred Sovjeti). Kakovost časov obeta že v prihodnji sezoni nove «čudeže». Prvih 5 na svetu: 27'30”8 Bedford (Vel. Britanija) 27’55”6 Black (Vel. Britanija) 27’58”6 Sviridov (SZ) Andrejev (SZ) 28’01”0 Močalov (SZ) 3000 m zapreke Dva svetovna rekorda Jipchoa pod 8’20” in tekmovalno nezreli Šved Gàrderud, dajejo pečat bolj skromni sezoni, v kateri je izstopal le še Poljak Malinowski. Zastoj je še bolj opazen ker se tudi na OI ni zgodilo nič posebnega. Sovjeti so še vedno v globoki krizi. Prvih 5 na svetu: 8’14”0 Jipcho (Kenija) 8T8”4 Garderud (švedska) 8'21”6 Malinowski (Poljska) 8’23”0 Maier (ZRN) 8’23'’6 Buchheit (Francija) 110 m ovire Svetovni rekord 13” Milburna velja le za statistike. Dejansko je Milburn ta čas tekel že večkrat prej, električno merjenje pa ga je vedno postavljalo na isto raven z rekordom Lauerja, slabšim za tri desetinke. Milburn je bil celo slabši kot v olimpijski sezoni, z rekordom pa so mu dali pravično zadoščenje. Tudi v tej panogi so Američani skupinsko veliko zgubili. Prvih 5 na svetu: 13"0 Milburn (ZDA) 13”2 Hill (ZDA) 13"3 Siebeck (NDR) 13 "3 Drut (Francija) 13”4 5 tekačev 400 m ovire Slikoviti Akii Bua je zablestel le na afriških igrah, sicer pa se je norčeval z organizatorji, ki so ga vabili vsepovsod. Evropejci še niso izkoristili slabosti ZDA. Sovjet Gav-nlenko je na steri celini najboljši. Prvih 5 na svetu: 48 5 Akii Bua (Uganda) 48 "8 Bolding (ZDA) 49”2 Primeaux (ZDA) 49"3 Mann (ZDA) 49 ”3 Gavrilenko (SZ) lem prvem polčasu le nekajkrat streljali proti Krmecovim vratom. Brežani so po drugi strani ves čas napadali, vendar neurejeno. Obotavljali so se malo preveč na sredini igrišča in stiskali preveč na sredo, tako, da se je obramba Primorja, kateri sta načelovala Timeus in čer-njava, redno lepo reševala. Vsekakor remi ni zadovolil «plavih», ki so še nedalje skušali preiti v vodstvo. Po odmoru je Breg boljše organiziral svoje vrste in se je odločno pognal v napad, da bi dosegel zasluženi gol. Prosečani so se še na dalje branili, vendar so njihove akcije redkokdaj prekoračile Bregovo polovico igrišča. Sredi polčasa so imeli «plavi» zelo ugodno priložnost za gol. ko jim je sodnik neupravičeno dosodil enajstmetrovko. Vratar Kapun se je ponovno odlično izkazal. Gol pa je visel v zraku in ni zadostovala budnost «rdeče-rumenih» bra nilcev, ko je petnajst minut pred koncem srečanja Bržan z lepim strelom poslal usnje v mrežo. Ta gol je zelo potrl Prosečane, ki so do tedaj še upali na remi. V svoji obrambi so večkrat igrali grobo. Malo pred končnim žvižgom so do-linčani še podvojili. Po kazenskem strelu izven kazenskega prostora je Sovič poslal žogo čez branilce na praznino pred vrati Primorja Žafran je brcnil žogo proti vratom. Usnie se je najorej dotaknilo prečke in se odbilo čez črto. S tem je bilo tekme konec. Med Prosečani sta razveseljivo presenetila Kapun in Timeus, v vrstah Brega pa Žafran in Jež. Jolo Slovenski derbi med Bregom in Unionom se je končal s pravično delitvijo točk. Naj takoj povemo, da so Brežani, zaradi izključitve nekaterih igralcev nastopili v devetih. Kljub temu so bili ves čas kos številčno močnejšemu nasprotniku. Podlonjerci so takoj po začetnem žvižgu odločno prevzeli vodstvo igre v svoje roke, odločeni na zmago, toda Brežani se niso pustili presenetiti in so bili zelo nevarni na desni strani, kjer ie Ferluga večkrat ogrožal obrambo «piavo rumenih». V eni takih akcij je skoraj iz kota poslal ostro žom proti vratom Ballarina, ki je ni zadržal. Na odbito žogo je prvi skočil Žerjal in jp potisnil v mrežo. «Plave» je ta delni uspeh podžgal in jim vlil prekomerno samozaupanje, tako da so se preveč odprli, kar je koristilo nredvsem Pcdlonjercem, ti so se kmalu opomogli in pritisnili z lepo KOŠARKA NA TURNEJI V BRAZILIJI Tretji poraz SZ SAO POULO, 22. — Sovjetska košarkarska reprezentanca je na tur-nej* po Južni Ameriki doživela v Braziliji svoj tretji poraz. Proti izbrani vrsti brazilskih košarkarjev je zgubila s 76:72. ROKOMET BEOGRAD, 22. — Rokometašice Radničkega iz Beograda so se uvrstile v četrtfinale tekmovanja za pokal rokometnih prvakov. V povratni tekmi osmine finala so premagale poljske prvakinje Rucha iz Chorzowa z 18:14. Campanelle - Gaja 1:1 CAMPANELLE: Depangher, Or-zan, Dionis, Riva, Bergamasco, Lon-zar, Malusa, Bozenci, Maracchi, Lapi in Moro. 13. Marchi. GAJA: Kalc, Milič, Grgič. Milkovič. Stojkovič, Kralj D. in M.. Brass. Davanzo, Angelucci in Guštin. 12. Ghezzo. 13. Milkovič. STRELCA: v 18. min. p.p. Moro (Campanelle) in v 32. min. p.p. Angelucci (Gaja). KOTI: 7:5 za Ga jo. GLEDALCEV približno 30. V svoji predzadnji tekmi prvenstva so gajevci na zelo razmočenem igrišču iztrgali točko enakovrednemu tržaškemu nasprotniku od Cam-panell, ki bi s prikazano igro morda zaslužili kaj več. Obe moštvi sta že po uvodnih udarcih dokazali, da sta trdno odločeni osvojiti obe točki, ki bi bolj služili domačinom, da bi se otresli re pa lestvice. Prvo priložnost so imeli prav domačini, a Guštin (sam pred vrati) je usnje poslala prav v roke vratarja. Gostje so imeli priložnost z enajstmetrovko, toda vratar Kalc jim je z mojstrskim pose gom prekrižal račune. Veselje domačinov, pa je trajalo malo časa. kajti Tržačanom je uspelo povesti z lepim prečnim strelom. «Zeleno - rumeni» so učinkovito reagirali in nekaj minut pred koncem so izenačili. Minuto pred koncem polčasa, pa bi skoraj podvojili, a priložnost je zamudil Kralj D., ko je od blizu odlično streljal, toda vratar je žogo ujel. V drugem polčasu se izid ni spremenil, Gajevci so zdržali v obrambi pritisk gostov, ki so imeli na razpolago svojo drugo 11-metrdvko, a so jo zastreljali. Naj še omenimo da ste bila tokrat pri «zeleno - rumenih» najboljša branilca Grgič Dušan in Milič Valter. DARKO GRGIČ Danes ob 20. uri se bo v Trstu, Ul. Geppa 9 sestal odbor ZSŠDI. Odborn ki so vab-lieni, da se udeležijo seje. Ob 20.30 pa bo posvet predstavnikov društev, ki gojjo odbojko. in zaarizeno igro «plave» v o-brambo. Sad tega pritiska je bil gol, ki ga je dosegel Colja s kazenskim strelom iz razdalje kakih 20 metrov. V poletu je Union dosegel drugi gol z Ancono, ki je po stranskem autu, preko obrambe poslal žogo v Maurijeva vrata. Po tem golu so Brežani ostro reagirali. V eni takih akcij so Ferlugo ovirali pred vrati, nakar je sodnik dosodil enajstmetrovko, ki jo je hladnokrvno realiziral Novello. V zadnjem delu igre so tudi Podlonjerci zgubili enega igralca in so jim sile nekoliko pošle, predvsem zaradi težkega in blatnega igrišča. «Plavi» pa so imeli še toliko moči, da so v zadnjih minutah zavladali na nasorotni polovici igrišča, toda do končnega žvižga se ni nič spremenilo. Obe enajsterici sta bili s končnim izidom zadovoljni. Podlo-n terci so dobra ekipa, ki bi z več discipline dosegla boljše uspehe. Dobro je zaigral Coz in oba strelca golov. O Colji (ki ima odlične sposobnosti) menimo, da je nekoliko prevelik individualist. IST lvI*M»l ila Breg — Union 2:2 BREG: Mauri, Kuret D„ Creva-tin, Grizonič, Novello, Žerjal, Po-lese, Perosa, Ferluga. UNION: Ballarin, Malalan, Deros, Čepar, Bencich, Coz, Ancona, Sassi, Lizzi, Colja, Crevatin. STRELCI: Žerjal, Colja, Ancona, Novello (enajstmetrovka). Po nedavnih neredih v Catanzaro Prcklif prepovedi uporabe stadiona _ CATANZARO, 22. - šest navijačev Catanzara, ki jih je policija aretirala med izgredi po nedeljski tekmi med Catanzarom in Palermom, bo prišlo pred sodišče že v petek. Obtoženi so upiranja organom javne varnosti, poškodovanja javnih funkcionarjev in cestne zapore, štirje izmed obtožencev so zaprti v sodnih zaporih v Vibo Valentii. dva pa, ki ste še mladoletna, v poboljševal-nici v Catanzaru. Medtem pa je policija preklicala Svoj ukaz o prepovedi igranja na stadionu v Catanzaru, ki ga je zaradi razdejanja izdala iz previdnosti v nedeljo takoj po tekmi. OBVKSTII.A ŠD Adria sporoča, da bo udboro-va seja jutri, v četrtek, ob 20. url v prostorih PD «Lonjer - Katinara» v Lonjerju. ŠD Sokol iz Nabrežine sporoča, da bo imelo svoj redni občni zbor v soboto, 26. t.m. v prostorih PD «I. Gruden» v Nabrežini. Začetek ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacija in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADII» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno « upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Stran 6 23- januarja 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska SOGLASNO STALIŠČE LEVOSREDINSKIH STRANK Vlada naj se ne vmešava v kampanjo za referendum Stališče PRI - Izjavi tajnika PSDI Orlandija in posl. Andreottija RIM, 22. — Potem ko so se raz-1 na in dolgotrajna kampanja pove- blinile še zadnje možnosti, da bi s kompromisom v zadnjem trenutku preprečili izvedbo referenduma o razporoki, se je politična debata osredotočila sedaj na vprašanju, kdaj naj bo sklicano ljudsko glasovanje in kako naj stranke vodijo propagandno kampanjo. V tej zvezi stopa v ospredje potreba, naj se vlada ne angažira direktno v kampanji, med katero se bodo vladne stranke znašle na nasprotnih okopih. Po vprašanju referenduma o razporoki so danes zavzeli uradno stališče republikanci z dolgim dokumentom, ki so ga objavili ob zaključku zasedanja vodstva PRI. Dokument uvodoma ugotavlja, da so se republikanci venomer zavzemali za institucijo referenduma kot sredstvo neposredne demokracije, po drugi strani pa so tudi podprli poskus, da bi preprečili referendum o razporoki tudi zaradi težavnega položaja v državi. Ta poskus ni bil uspešen, ker ni KD pokazala niti tiste minimalne pripravljenosti na sporazum, ki jo je PRI smatrala za bistveni pogoj za pobudo parlamentarnega značaja. Zaradi tega se je treba torej pripraviti na omikano konfrontacijo o razporoki, pri tem pa pustiti ob strani vlado in njene člane, izogibati se vzdušju križarskih vojn in nuditi državi jasne in racionalne argumente. Razporoka, ki je že več časa v veljavi v številnih katoliških državah in ki je bila pred tremi leti sprejeta v italijansko zakonodajo — je rečeno v izjavi vodstva PRI — ni povzročila niti katastrof, niti ran, ki jih je napovedovala propaganda proti razporoki, ampak je nasprotno prispevala k sanaciji neurejenih položajev, in to ne da bi se posluževali namišljenih ničnosti, s katerimi so se lahko okoristili samo bolj premožni državljani. Že same številke zahtevanih in proglašenih razporok demantirajo pretiravanja, s katerimi so nekateri skušali preprečiti u-vedbo razporoke. PRI se v svojem dokumentu sklicuje na razsodbi ustavnega sodišča, ki sta potrdili pravico državne o-blasti, da odloča glede razveze zakonske zveze. Zato republikanci u-gotavljajo, da zakon o razporoki nikakor ni kršil določil konkordata in da zagovarjanje razporoke ne pomeni kršitve pravic cerkve, pač pa potrditev avtonomije države v skladu z duhom in s črko ustave. Tajnik PSDI Orlandi je v intervjuju tedniku «Il Mondo» predvsem poudaril, da referendum ne bo pomenil glasovanja za levi center ali proti njemu in da sta vlada in vladna koalicija izven glasovanja. Orlandi je ugotovil, da so v vladi tri stranke, ki ocenjujejo razporoko za omikano juridično institucijo, in ena stranka, pa čeprav relativne večine, ki je proti državni ureditvi posledic poroke. KD je v parlamentu zagovarjala protiustavnost razporoke — je nadaljeval Orlandi — ustavno sodišče pa je to tezo zavrnilo. Ob tej priložnosti je vlada zagovarjala stališče popolne ustavnosti zakona o razporoki. Glede na očitek, da se bodo laične stranke znašle v zavezništvu s komunisti, je Orlandi ugotovil, da je že leta 1946 KPI dala svoj prispevek k uvedbi republike, ki pa kljub temu prispevku ni postala komunistična republika. Struja PSI «strankina enotnost» (Bertoldi - Manca) je objavila noto, v kateri ugotavlja, da so prvi akti kampanje za referendum potrdili u-pravičenost zaskrbljenosti onih, ki so želeli preprečiti ljudsko glasovanje. Nota opozarja na Fanfanijeve «nesrečne izjave», na vik in krik fašistov na nekatere pretirane polemike, ki prav gotovo ne prispevajo k ustvarjanju ozračja omikane in demokratične konfrontacije, kakršno si želijo tisti, ki se zavedajo težavnosti preizkušnje. Nota ugotavlja, da referendum ne zadeva samo ocene, ki jo bodo Italijani dali o zakonu o razporoki, ampak da se za tem dogodkom gibljejo prevratniške sile, ki bi hotele izkoristiti to priložnost za realiziranje svojih načrtov. Zato je treba pravočasno izolirati in premagati te prevratniške sile. Potrebno pa je predvsem — se zaključuje nota — da se vse strani konkretno obvežejo za zaščito vrednot demokracije in antifašizma, brez katere je vsak omikan boj že od vsega začetka zgubljen. Nujnosti, da se vlada ne vmešava v kampanjo za referendum, se očitno zavedajo tudi v stranki relativne večine, kot priča današnja izjava, ki jo je objavila Andreottijeva tiskovna agencija. Andreotti pravi, da se niti predsednik vlade, niti demokr-ščanski ministri, niti podtajnik pri predsedstvu vlade ne bodo udeležili propagandne kampanje. Pač pa se bodo kampanje udeležili demokr-ščanski podtajniki, toda le osebno in ne kot člani vlade. Andreotti ce lo dokazuje, da se referendum ne tiče političnih vprašanj, ampak je samo «vprašanje vesti» za vsakega posameznega volivca in še predvsem za katoličana. Zato se morajo tudi argumenti kampanje strogo držati specifičnega problema razporoke. Če bi nekatere stranke nameravale razširiti boj o razporoki na politično področje — trdi Andreotti — bi za krivile zelo hudo napako, medtem ko bi KD nikakor ne ostala križem rok pred zunanjimi napadi. O datumu izvedbe ljudskega glasovanja je danes zavzela stališče ra čala perspektive zmage sil, ki so za razporoko. V Cerknem slovesnost ob 30-letniri napada na partijsko šolo IDRIJA, 22. — Letos mineva 30 let od zverinskega napada na partijsko šolo v Cerknem, kjer je pod fašističnimi streli padlo 47 mladih komunistov. V spomin na ta dogodek iz narodnoosvobodilne vojne bo v nedeljo 27. januarja v Cerknem spominska slovesnost. Pripravljajo komite občinske konference Zveze komunistov Idrija, udeležili pa se je bodo preživeli tečajniki partijske šole pri pokrajinskem komiteju komunistične partije Slovenije za Primorsko in Gorenjsko, svojci padlih, borci in aktivisti narodnoosvobodilne vojne ter drugi. V drugem delu svojega obiska v Moskvi se je egiptovski zunanji minister Fahmi (levo) sestal s svojim sovjetskim kolegom Gromikom. Kratko poročilo tiskovne agencije TASS pravi, da so pogovori potekali v prijateljskem in konstruktivnem vzdušju in da sta oba ministra obravnavala vprašanja, ki zadevajo razvoj egiptovsko sovjetskih odnosov ter sedanji položaj na Bližnjem vzhodu INTERVJU PRAVOSODNEGA MINISTRA REVIJI «Il MONDO» POTREBNE SO REFORME ZA REŠITEV DRAMATIČNIH PROBLEMOV SODSTVA Zagori je poudaril zastarelost zakonikov in neustreznost sod-nega aparata ■ «Tridesetletna zamuda» v reševanju problemov RIM, 22. — Minister za pravosodje Mario Zagari je v interzjuju tedniku «D Mondo» podal izčrpno in dramatično sliko položaja italijanskega sodstva. Minister je podčrtal, da je kriza sodstva izredno nevarna. Treba se je lotiti osnovnih problemov demokratične države ter odločno napraviti konec sedanjemu dramatičnemu položaju, sicer bo nevarnost še večja, kriza pa bo postala nerešljiva. Zagari je ugotovil, da navaden državljan ne verjame več v pravico in da mu je treba vrniti zaupanje v sodstvo. V tem pogledu so tudi škandali lahko koristni, toda s pogojem, da obstaja politična volja reševati probleme. Nasprotno pa bi bilo izredno nevarno nadaljevati po sedanji poti, na koncu katere bi demokracija zgubila vsakršno verodostojnost. Zato ni pretirano reči — je dejal (•umilili m MIHI Ml im im Ml..Il i Hlinili lil m....................................................................... im.....Hlinil............................. PO PREKINITVI POGAJANJ Z RUDARJI Premier Heath obeta še tršo «austerity» Na vidiku samo še pogajanja z voditelji angleških sindikatov LONDON, 22. — Danes popoldne. bo izboljšal, da bo ostal na isti rav-je angleški premier Heath ponovno I ni kot lani, ali pa se celo še po-poudaril v svojem govoru v spodnji j slabšal. zbornici, da je stališče vlade do mezd- j - nih zahtev angleških rudarjev nes-1 premenjeno ter da se namerava še pogovoriti z angleškimi sindikalnimi voditelji, kakor tudi s predstavniki zveze industrijcev. Glede gospodarske krize na splošno je Edvard Heath še enkrat poudaril, da bo vlada nadaljevala politiko «austerity» ter je rekel, da je bila dosedanja politika preveč zmerna, kar je ravno nasprotno od trditev sindikalnih predstavnikov. Vse to naj bi pomenilo, da perspektive nadaljnjih pogajanj med vlado in sindikalnimi predstavniki niso nič kaj rožnate. V svojem govoru je britanski premier opozoril ,da je po kratkem industrijskem vzponu prišlo do zastoja, za katerega je bilo značilno poslabšanje trgovinske bilance ob padcu funta šterlinga. Zato je vlada šla po poti omejevanja javnih izdatkov, zaviranja zasebnega kredita, povečanja cene denarja, povečanje davkov na kupovanje na obroke in posebno še po poti omejevanja zvišanja proizvodnje. Zgleda, da bodo vladni sklepi povzročili zaostritev sindikalnega boja angleških rudarjev, kar bo imelo nepredvidene posledice za angleško gospodarstvo. V Angliji je sedaj v teku tridnevni delovni teden. V teku so bili in so še pogovori, da bi prišlo do štiridnevnega delovnega tedna, toda če bodo rudarji spremenili svojo «belo» stavko v pravo stavkovno akcijo, potem bo Anglija zares ostala brez električne energije. V Angliji dela danes 260.000 rudarjev v premogovnikih. Če bi ti prenehali kopati premog, bi elektrarne ostale brez goriva. Prav gotovo pa je, da je nemogoče v kratkem času uporabljati za proizvajanje električne energije a-tomske elektrarne. Heathove izjave so povzročile hud odpor laburistične opozicije. Njen leader Harold Wilson je obtožil konservativno vlado, da je «žrtev oboževanja politike dohodkov proti koristim države». Vendar pa je treba pripomniti, da je bil Heat zelo previden pri svojih izjavah ter ni še popolnoma prekinil vezi s predstavniki angleških sindikatov ter še posebej z njihovim generalnim tajnikom Len Murrayem. Dal pa je razumeti, da vlada ni pripravljena. da bi šla pri svojem popuščanju preko določenih meja. Pogajanja z rudarji so se dokončno prekinila in sedaj je na vrsti samo dialog med vlado in sindikati. Spričo Heathovih izjav pa je nemogoče predvidevati, kakšna bo reakcija vsega angleškega delavstva na vladno grožnjo, da se položaj delavstva ne Sovjetska protestna nota zaradi izgona diplomatov MOSKVA, 22. — Agencija TASS je objavila besedilo sovjetskega protesta Kitajski zaradi izgona sovjetskih diplomatov iz Pekinga. Nota navaja predvsem neprimerno ravnanje kitajskih oblasti z diplomati, ki so jim celo grozili s smrtjo, vendar pa je ton protesta dokaj umirjen, iz česar opazovalci sklepajo, da v Moskvi nočejo kljub hudemu incidentu zaostrovati spora s pekinškimi voditelji. OD SEVERNE DO JUŽNE ITALIJE Vrsta roparskih napadov na banke in poštne urade V Rimu je bilo ranjenih sedem oseb - Najizdatnejši plen v Neaplju: 18 milijonov Ur RIM, 22. — Nekaj minut pred 14. uro je pet roparjev vdrlo v poštni u-rad v Ulici Impruneta v četrti Ma-gliana. Pri napadu na urad je bilo ranjenih, oziroma poškodovanih, sedem oseb. Roparji so odnesli s seboj vrečo mednarodne pošte. Ne ve se še kolikšna je vrednost plena, katerega so se polastili. Po zadnjih vesteh so se roparji pripeljali pred poštni urad takoj potem, ko se je izpred poslopja odpeljal poštni furgon, ki je pripeljal vrečo z vrednostnimi papirji z letališča Fiumicino. Poštni avto so spremljali policisti. Iz avtomobila roparjev so skočili štirje moški, medtem ko je peti ostal v vozilu. Roparji so usta-vili gvoj avto tik pred vhodom v poštni urad, tako da so zaprli dostop vanj. štirje moški, ki so bili zakrin- Stavka tekstilnih delavcev v deželi «partheida» (Južna Afrika): beli policist aretiia črnsko delavko iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiuiiiuiuiiiuiiiiiiiiiiiiiifiiiiiuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHmiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiP NA PROCI R0H1NJSKA DISTRICA-JESENICE Pet mrtvih in več desetin ranjenih zaradi trčenja dveh potniških vlakov Do nesreče je prišlo v Ristriški soteski ■ V bolnišnici še 17 oseb, od katerih tri huje ranjene NOMENJ (Bohinjska Bistrica), 22. — Nekaj po 8.30 davi sta v bistriški soteski na pol poti med postajama Bohinjska Bela in Bohinjska Bistrica trčila motoma potniška vlaka. Zaradi usodnega nesporazuma v železniš- sklicanje referenduma. Radikalna I Beli spregledal rdečo lue? Preiskava stranka je mnenja, da bi pogloblje-1 je v teku, uradne izjave o vzroku nesieče še ni. V strahovitem trčenju dveli popolnoma enakih kompozicij, od katerih je k sreči bila belska praz na, je umrlo pet ljudi: 74-letni Franc Ažman z Jesenic, U letna Gisela Ko fol iz Bače, 32-letni Franc Kuštrin iz Logovišča pri Bači pomočnik strojnika bitrškega vlaka 35-letni šteafn Lan-go in med prevozom v bolnišnico stroj nik 40-letri Mirko Škodnik, V bisivii kem vlaku se je peljalo okoli 40 potnikov, od katerih »o bili skoraj vsi ranjeni. Gasile' iz Munja in zdravniške ekipe z Bleda in Bohinjske Bistri, ce so jim hitro nudili pomoč. Gmotna škoda se r i ocenjena, a je gotovo velika. saj ita oba vagona popolnoma ■.iničetva. V jeseniški bolnišmd se neha jr» 17 ranjenih, od teh so trije bili• •večer še v kritičnem stanju. • kani, so vdrli v poslopje, oboroženi z revolverji in brzostrelkami. Eden od njih je zavpil: «Ne premaknite se, gre za rop, kje je denar?». V istem trenutku sta dva od roparjev streljala z revolverjem ter ranila načelnika urada Giuseppa Di Maggia (63 let). Takoj nato so se polastili vreče z mednarodno pošiljko ter zbežali. Pri tem so udarili s kopiti brzostrelk in revolverjev nekaj uradnikov. Ko so bili že v bližini avtomobila, ki jih je čakal pred poslopjem, je uradnik Antonio Vaccaregiu zalučal za njimi nož, ki pa ni zadel nikogar. Nekoliko pozneje so roparji streljali z revolverjem še na šoferja avtomobila tipa «mini-morris», ki jim je skušal zapreti pot pri begu. Šoferja niso zadeli. Takoj nato so se roparji oddaljili z veliko hitrostjo pred očmi številnih ljudi, ki so bili tedaj v bližnjem rajonskem marketu, ki je oddaljen kakih 50 metrov od kraja ropa. Policija je kmalu nato našla avto s katerim so roparji zbežali, en kilometer od kraja ropa. Iz Milana sporočajo medtem, da sta dva roparja, ki sta bila oborožena z revolverjem in puško, vdrla v podružnico banke «Mutua popolare a-gricola di Lodi» v kraju Peschiera, kakih 10 km od Milana. Roparja sta odnesla s seboj 700.000 lir. Pred banko ju je čakal tretji pajdaš. Vedno iz Milana poročajo, da so v kraju Barlasina vdrli v poštni u-rad trije roparji. Ko so grabili denar, jih je nenadoma njihov tovariš v avtomobilu opozoril s hupanjem na nevarnost. Takoj so zbežali ter odnesli s seboj le 300.000 lir. Opozorilo je veljalo zaradi zbiranja množice Ljudi pred poslopjem, ker se je razširil glas, da gre za roparsko akcijo. Ko so karabinjerji organizirali cestne bloke, se je zvedelo, da je prišlo v kraju Faina, kakih 10 km od Bar. lassine, do drugega ropa. To pot so roparji napadli podružnico banke ^Commercio e industria». V tem primeru je bil plen izdatnejši: okoli 4 milijone lir. Karabinjerji še niso izsledili roparjev, čeprav so našli avtomobil, s katerim so zbežali, v bližini Milana. Iz Neaplja je prišla vest, da so trije mladi zakrinkani moški, oboroženi s pištolami, oropali podružnico banke «Febbrocini». Iz banke so odnesli 18 milijonov lir. Zbežali so z avtom znamke «giulia», ki so ga potem policisti našli v četrti Flegrco. Iz Barija pa poroajo, da sta dva o-borožena moška vdrla v neko trgovino z orožjem v Monopoliju ter odnesla s seboj štiri revolverje. Pri begu sta izgubila dva revolverja. Ene ga od roparjev so že aretirali. je na Nixon ponavlja: Ne bom odstopil WASHINGTON, 22. - Nixon danes ponovno potrdil, da ne merava odstopiti zaradi afere Wa-tergate. Glasnik Bele hiše Ziegler je izjavil, da namerava «izvesti do konca še zadnja tri leta svojega mandata ter sploh ne upošteva možnosti odstopa». To pa zato, je dodal Ziegler, ker predsednik «ve, da ni vpleten v noben prekršek». Glasnik je dodal, da Bela hiša ne verjame v trditve sodnih izvedencev, po katerih so bili magnetofonski posnetki Nixonovih razgovorov s sodelavci manipulirani. Ziegler je dejal, da trak ni bil namerno zbrisan, čeprav ni znal povedati, kako bi se moglo zgoditi, da je bil razgovor zbrisan «po pomoti». Kot je znano, vodi o aferi magnetofonskih trakov preiskavo FBI, ki bi želela tudi zaslišati samega Nixona. V tej zvezi je glasnik Bele hiše dejal, da ne ve, če bo Nixon pristal, da bi ga zasliševali. «To vprašanje smo poskusili proučiti — je megleno dejal Ziegler — vendar nam ni usoelo, da bi ga rešili.» Ziegler je s svojo današnjo izjavo odgovoril na zahteve, ki so se pojavile z več strani ob včerajšnjem ponovnem odprtju parlamenta po novoletnih nočitnicah, naj Nixon odstopi. Sam načelnik demokratske skupine v predstavniškem domu O’Neil je včeraj izjavil, da bi se moral Nixon umakniti «v interesu države». Tito bo danes odpotoval v Indijo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 22. — Predsednik republike Tito bo odpotoval jutri na uradni obisk v Indijo, Bangla deš in kraljevino Nepal. V Indiji bosta predsednik Tito in njegova soproga gosta predsednika republike Indije Girija in vladne predsednice Indire Gandi, v Bangla dešu predsednika vlade šejka Mudjibura Rahmana in v Nepalu kralja in kraljice. Med bivanjem v Novem Delhiju, kjer se bo Tito udeležil proslave nacionalnega praznika Indije — dneva neodvisnosti — in sestal s predsednico vlade šrilanka Sirima-vo Bandaranaike, bo predsedniku Jugoslavije izročena Nehrujeva nagrada za mednarodno razumevanje. V spremstvu predsednika Tita bodo predsednik skupščine Srbije Dragoslav Markovič, podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic, tajnik izvršnega komiteja CK Zveze komunistov Hrvaške Josip Vrhovec, član zveznega izvršnega sveta in tajnik za zunanjo trgovino dr. Emil Ludvigar, pomočnik zveznega tajnika za ljudsko obrambo admiral Branko Mamula in druge osebnosti. B. B. Zagari — da je sistem že na robu zloma. Pravosodni minister se ni hotel spustiti v ocenjevanje dogodkov na rimskem sodišču in polemik, ki so nastale z intervjujem generalnega pravdnika Carmela Spagnuola istemu tedniku, ki objavlja danes Za-garijev intervju. Pač pa je minister poudaril, da je odredil preiskavo o tem, ki jo je poveril generalnemu nadzorniku Claudiu Del Conteju. Že samo odprtje preiskave bi moralo po mnenju ministra pomiriti javno mnenje, vsaj kar se tiče osebnih odgovornosti. Pri tem pa je Zagari dodal, da problema ni mogoče rešiti s tem, da se nekoga obsodi, nekoga drugega pa oprosti: problem je globlji ter se ga je treba lotiti pri koreninah. Osebno sem mnenja — je dejal minister — da bi danes ne bili v tako težavnem po ložaju, ko bi pravočasno uresničili reforme. Do teh primerov je prišlo prav zaradi tega, ker reforme niso bile izvedene. Tako se dogaja —• je še dejal Zagari — da lahko velike sile delujejo, ne da bi jih demokratično nadzorovali. Minister za pravosodje je v nadaljevanju intervjuja ugotovil, da so osnovni problemi sodstva trije: reforma zakonikov, reforma sodne ureditve in uskladitev organizacijskega aparata z realnimi potrebami države. Glede prve točke je poudaril žgoč kontrast med obstoječimi normami in nemirno realnostjo naše družbe, kar nujno povzroča kontradikcije, napetosti in včasih tudi škandale. Zato pa ne še toliko bolj potrebno, za dejansko uveljavitev ustave, da se sprožijo reforme. Na pravosodnem področju — je dejal Zagari — smo za trideset let v zamudi. Minister je nato omenil vprašanje neodvisnosti in avtonomije sodnikov, kar pa ne sme pomeniti, da sodnik ni pred nikomer odgovoren. Zavzel se je tudi za večje nadzorstvo nad delovanajem sodstva in v tem pogledu poudaril potrebo po reformi višjega sodnega zbora. Končno je Zagari govoril o svojih izkušnjah kot prvi socialistični pravosodni minister. Dejal je, da se je od vsega začetka zavedal težav, ki ga čakajo, pa tudi priznal, da v odnosih s sodniki ni vse v najlepšem redu. Na splošno pa je sodstvo pozitivno odgovorilo na imenovanje socialista. Tako je Zagari navedel popolno pripravljenost sodnikov za nove procese, ki se tičejo delovnih sporov, čeprav je dodal, da tu pa tam obstaja tudi neko nezaupanje. Dodal je, da predstavljajo pošteni funkcionarji tako v birokraciji, kot tudi v policiji in v sodstvu, veliko večino. Zato pa tudi ni rečeno, da ni izhoda iz sedanje situacije, ko ljudje vedno manj verjamejo v demokratične ustanove. Potrebna pa je politična volja za izvedbo re form, za uvedbo drugačnih krite rijev v upravljanju javnih zadev treba je odločno poseči in tudi u dariti, kjer je potrebno. Gre za hu de probleme, ki zadevajo struktu ro države i ti kateremu je izdal zaporni nalog preiskovalni sodnik padovskega sodišča dr Tamburino, ki vodi preiskavo o prevratniški skupini «Vetrnici». Gre za 65-letnega rezervnega generala Francesca Nar-della iz Verone, ki pa je še pred nekaj dnevi, ko je prejel sporočilo o sodnem postopku, zbežal nezna-nokam. Še preden je zbežal, je naročil ultrareakcionamemu odvetniku Degli Occhiju, voditelju tako imenovane «tihe večine» iz Milana, naj ščiti njegove interese. General Nardella je predsedoval desničarskemu «gibanju javnega mnenja» ter je bil ravnatelj oficirskega krožka v Veroni. Obtožnica se sklicuje na tretji odstavek člena 270 kazenskega zakonika, ki govori o «sodelovanju v prevratniškem združevanju». PREISKAVA O «VETRNICI» Zaporni nalog za rezervnega generala PADOVA, 22. — Danes se je izvedelo ime visokega častnika, pro- Scheel in Brandt v zahodnonemški «hit parade» Walter Scheel, zunanji minister in bodoči kandidat za predsednika Zvezne republike Nemčije, se je povzpel na prva mesta nemške «hit parade», t. j. lestvice najbolj prodanih in poslušanih popevk. Prav včeraj so Scheelu izročili znatno vsoto 100.000 mark, okrog 20 milijonov lir, kolikor je njegova plošča doslej zaslužila. Popevka, ki jo je minister registriral še lani in ki jo je tudi predvajala televizija, nosi naslov «Ho/ auf dem gelben Wagen» (Na rumeni kočiji) ter ne govori o politiki, čeprav se lepo vključuje v sedanje ozračje varčevanja in kampanje proti uporabi avtomobila. Ves dobiček bo namenjen dobrodelnim ustanovam. Pravijo, da je Scheelova izvedba popevke izvrstna. Minister, ki se je vrsto let udejstvoval v nekem priznanem zboru iz Diisseldorfa, ima — po mnenju izvedencev — odličen baritonski glas in solidno glasbeno pripravo. V zahodnonemško «hit parade» pa sili sedaj še neko drugo, še bolj ugledno ime: Willy Brandt. Toda tu gre za drugačen primer: kancler se ni kar tako spremenil v popevkarja, pač pa je neka mlada pevka, komaj 17-letna Carola Sakautzki, posnela ploščo z naslovom «Oh, Willy Brandt!» Plošča se je šele pojavila na tržišču in je še nemogoče predvideti, ali bo učinkovito tekmovala s popevko zunanjega ministra. Pri tem je prišlo tudi do majhnega incidenta, saj je na platnicah plošče portret zveznega kanclerja, ki pa ga gramofonska hiša ni prosila za dovoljenje. Toda Brandt je sklenil, da ne bo sprožil prijave, da ne bi mladi pevki «pokvaril veselja». Pesem pravi nekako takole: «Oh Willy Brandt, sem še zelo mlada in politika je silno težka stvar. Ne zanimajo me politične stranke in volitve, vi pa mi strašno ugajate. Venomer sanjam, da vas kdaj obiščem v Bonnu». Tragedija v Visokih Tatrah štirinajst ljudi je izgubilo življenje in dvajset jih je bilo poškodovanih od plazov, ki so zgrmeli na smučarje na treh stuučiščih v Visokih Tatrah v vzhodni Slovaški. Do plazov je prišlo v Megusovi dolini, v Mali stu-deni dolini in na Skalnatem mì'vsii. Nn sliki: reševalci se pripravljajo na sondiranje terena, kamor je zgrmel plaz