247. številka.
Trst, v soboto 26 oktobra 1901
Tečaj XXVI
, Edinost"
Iziaja eafcrat aa <laa„ ruun t -<lelj ta
pri.<iir'it. <>n 4. ari ite^et
Varovalna ia»U :
za eeio Iftfi........24 kron
za pol !eta .........	12 „
za !?*trt leta...........< „
za bi meneč................2 kroni
• w;'ciDO e piafcra.i uorej. Nt oa-
" % tire* pr3o£me na-riftiin*	□ jrm»«
ne .dih.	_____
i toSakarnah t Trstu ae prodajajo po-
aa i -zne »tevilke po 5 s;otink '3 nvi.j; i rm Trat* pa po » avitinfc (1 o ti*.)
Telefon 5U. S7<J.
O^laai
■e računajo po Trmah t petitu. Za večkratno naročilo a primernim popunom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. ne računajo po pogodbe
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu
NefrankoTaui dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo.
Glasilo političnega društva ..Edinost" za Primorsko.
\
T edinosti Je moč!
Naročnino, reklamacije lu oglase sprejema apravafStvo. Naročnino in oglas« j« plačevati loco Trsi.
UrednlStvo In tiskarna se nahajata V ulici Oariutia šiv. 12. rpravulitvo, In ii rajenaanje insmituv v ulici Molia pi CuiO itv. 3, II. Iiatli-tt.
.sdajateij in odgovorni urednik Fran Sodnik
Lastnik konaorcij lista „Edinost**
Nauanila tiskarna konaorcija lista „Edinost" v Trstu
Brezobzirnost Madjarov. Potreba odpora.
VIII.
Sivari ko torej jasne, vidne za vsako oko, na dlani, torej neutajljive. Odkar je uveden duvalizem, pričajo vsi dogodki, koliko moč so si Madjari znali pridobiti nad vbo monarhijo. Oni so al>soliitni gospodarji v oni drugi polovici, kjer so nemadjarske narodnosti — večino prebivalstva! — ponižali v položenje helotov. Nadalje pričajo dogodki, da Madjari umejo terorizirati tudi našo polovico monarhije. In sicer politični in gospodarski. Kako nas madjarski pritiski dušč politično, priča znani in notoričoi fakt, da se v naši polovici ni moglo vzdržati nobeno ministerstvo, čm je postalo Madjarom neljubo. Če pa |w>mislimo, da upliv Madjarov na |>olitično jMiložen]e v naši polovici deluje v smčri, ki odgovarja njihovi domači ]>olitiki, urejeni na {»opolno udušenje nemadjarskih narodnosti na Ogerskem, potem nam je dovolj jasno pred očmi vsa ogromna škoda, ki jo trpimo avstrij-ki Slovani val cd u v eden j a duvalizma, oziroma vsled moči, ki je narasla Madjarom vsled ruzcepljenj? monarhije!! Trditi se more z vso, z absolutno gotovostjo, da bi stvari v tej polovici monarhije stale vse drugače, nego stoje faktično, ako bi Madjari ne imeli toliko rnoči tudi do našega notranje-političnega življenja. Da se avstrijski Slovani po oO letni veljavnosti temeljnih zakonov o jednakopravnosti morajo boriti še za najprimitivneje ustavne pravice, na tem se imajo zahvaliti v prvi vrsti Madjarom ! Da niso Madjari pomagali Nemcem vzdrževati nemške hegemonije in da jih niso s tem utr-jali v veri, da je nemški živelj predestiran, od Previdnosti ali usode določen za nad vladanje v Avstriji: avstrijski Nemci bi se bili že davno morali odpovedati teoriji o kladivu in nakovalu, odpovedati bi se bili morali že davno misli, tla le oni morejo biti kladivo, Slovani pa nakovalo ! Zadovoljiti bi se morali z deležem v državi, ki bi odgovarjal njihovemu številu in spoprijazniti bi se morali z razmerjem jednakih med jednakimi in ne bi zahtevali vzvišenega stališča Herrnvolka. s katerega doli pangermani kar naravnost in odkrito govore o uničenju vse nenemške — večine v državi avstrijski.
Na Madjarih je po velikem delu krivda,
PODLISTEK	4
Za dežjem solnce sije.
— Povest iz prejšnjih stoletij; prevel Bukovlč. — •
Otrok se je oziral plaho okolo sel»e in je vprašal: So-li odšli divji možje, ki so me strgali od mame iu me odveli v gojzd ter pustili tam ?
Na vprašanje Lavre, kdo da mu je oče, je odgovoril fantiček, da ne pozna očeta in da mati vaikdar joče, kadar govori o njem.
Na prijazno nagovarjanje in mirjenje je rekel fantič otroško- naj i vno : Pa bodita, ti moj oče in ti moja mati! Jaz vaju bom tako rad ubogal kakor svojo miter !
In Lavri se je v srcu, ki je neizmerno hrepenelo jxi izgubljeni sreči, bolj : ; bolj vzbujala misel, da bi ta otrok za vedno ostal pri njej. Oh, kako po materinski bi ga negovala !
Dolgo, dolgo, sta se Rodrigo in Lavra še razgovarjala sem in tja o korakih, ki jih treba storiti, ali do pravega zaključka nista
prišla.
Naslednje jutro eta mu pogledala in preiskala vso obleko, ki je bila lepa in čista. V srajco sta bili všiti črki K. M. Sodila sta, da
da se je preko naše države razlila povodeoj vsenemškega gibanja. Na Madjarih je krivda, da morejo iz Prusije došli emiserji vsenem-ške propagande svobodno netiti fanatizem in šovinizem nemških mas v Avstriji in odpirali istim perspektivo na neizogibno združenje avstrijskih pokrajin nekdanjega nemškega »bunda« z — Velikonemčijo. Seveda se utegne to silno maščevati tudi nad Madjari samimi : to, da so v grdi nacijonalni sebičnosti, v odškodnino, da bo jim Nemci po ustvarjenju duvalizma pustili svobodno roko za dušenje nemadjarskih narodnosti v ogrski polovici, postavili svoj vpliv v službo nemške hegemonije. Ne: utegne — ampak prav gotovo se bo to krvavo maščevalo nad Madjari, ako se ne posreči zaustaviti plaza vsenemškega gibanja, ki seje od gori s pruskih višin jel valiti doli na avstrijske planjave. Kajti , izključeno je, da ne bi ta Bi Ini plaz, ali pa val — kakor se je v Pragi izrazil general Komarov — potem zajel in udušil tudi ma-djarskega elementa. Ako bi se Slovani dali voditi le od instinktov maščevalnosti in škodoželjnosti, bi morali le želeti Madjarom take katastrofe in se veseliti plačila, ki se jim pripravlja.
Ali avstrijski Slovani se morajo dati voditi od skrbi za lastno ekzistenco, od spoznanja velike nevarnosti, ki'jim je aavstala po nemški agresivni in eksp nzivni politiki. Zato pa ravno Slovani ne morejo blagoslovljati ure, ko se je v letu 1867 sklenil duvalizem, in morajo proklinjati trenotek, ki je še bolj podivjal j madjarsko domišljavost in zaslepil voditelje Madjarov, da so v tej zaslepljenosti svoji, v brezobraznosti do avstrijske monarhije in v uetoleranci do slovanskega življa postali naj-pridneji povepeševatelji velikonemškega gibanja, ne da bi le slutili, da to gibanje ni nič bolj nevarno Slovanom monarhije in monarhiji sami, nego njim samim : Madjarom.
Tudi monarhijo so Madjari oškodovali neizmerno. Da niso oni tako pogubno vplivali na dogodke v naši polovici monarhije, da niso redn > zastavljali roke vsakemu av-strijskemu ministerstvu, ko se je morda pripravljalo, da konsolidira razmere v Avstriji in da skupno monarhijo navede do odmerjen jej velike zgodovinske naloge ; da niso Madjari sklenili z Nemci nekake pogodbe v vzajemno zavarovanje: \VoIfovci in Schone-rerjanci bi stali v temi zaslužene brezpo- 1 membnosti ... in ne bi mogli pehati naše
države iz krize v krizo, kakor jo v resnici pL-iiajo, da se kar ne more rešiti iz mrzliča-vega Btanja , . .
Zato je neizogibno potrebno, da na vstane najodločneji odpor proti brezobzirnosti Madjarov. Takov odpor zahteva interes nas Slovanov, interes monarhije in interes — istih Madjarov samih !
Iz-pred naših sodišč.
Pred nekoliko tedni se je vršila na tukajšnji c. kr. deželni sodniji v kazenskih stvareh neka kazenska prizivna razprava radi razžaljenja časti. Ta razprava je bila zel6 zanimiva in mi jo hočemo tu osvetliti, da še enkrat podamo jasno sliko o naših sodnijskih razmerah, da še enkrat pokažemo in dokažemo, kako krivico — in sicer ne samo moralno, ampak tudi materijalno — trpimo mi Slovenci radi nepoznavanja in neupoštevanja našega jezika od strani c. kr. uradnikov.
Torej k stvari.
Nekdo i našega Krasa je razžalil drugega z besedami : »Vi ste zmočen« (zmešan, nečiste pameti) Zaradi tega razžaljenja je ža-Ijilec dobil od sežanske okrajne sodnije primerno kazen. Ker pa se ni hotel udati tej kazni, uložil je priziv na drugo instanco in vsled tega priziva se je obdržavala, kakor gori omenjeno, prizivna razprava na tukajšnjem c. kr. deželnem sodišču.
Prizivni razpravi je predsedoval deželnega sodišča svčtnik Petronio vspričo treh tovarišev, od katerih dvojica še precej dobro (tako se memla hvalita sama) poznavata slovenščino. (Morala pa bi jo poznavati popolnoma, ker sta rojena Slovenca.)
In sedaj čujte !
Čim je predsednik proglasil razpravo otvorjeno, se je — brez da bi bil niti samo informativno zaslišal stranko — posvetoval se svojima tovarišema in je v imenu Njeg. Veličanstva proglasil razsodbo, s katero je bil obtoženec rešen kazni prisojene mu od okrajne sodnije v Sežani, ter je bilo naloženo siranki-tožiteljiei, t. j. razžaljenemu, da plača žalilcu vse stroške prve in druge stopinje, a vse to iz razloga, ker v besedi »zmočen« ali — kakor se je izrazil predsednik — »basrnato« ni obseženo nikako razžaljenje časti ! !
Torej v pričo senata, v katerem sedita
dva slovenščine vešča svetnika, in v pričo strank slovenske narodnosti, katerih niti povprašali niso o pomenu besede > zmočen«, proglaša predsednik žalilca oproščenim, češ, da beseda »zinoČeil< pomenja »bagnato« in da v tej besedi ni obseženo kažnjivo dejanje in obsoja razžaljenega v povračilo vseh stroškov ? ! Nečuveno, neverjetno, a resnično !
Ubogi mož torej ne da ni zadobil zadoščenja, do kakoršnjega je imel pravico, ampak mora vrhu tega plačati še toženi stranki stroške. In vse to radi ne p oznanja našega jezika od strani c. k. sodnijskih uradnikov !
Rekli smo: radi nepoznavanja jezika ! Ali misl'mo, da bi bila na pravem mestu tudi beseda »površnosti«, ker na vsaki način moralo se je toliko predsedniku senata, kolikor njegovima tovarišema zelo čudno zdeti, kako je mogel okrajni todnik obsoditi moža zaradi besede »zmočen« (bagnato) ? ! In če niso umeli značenja besede »zmočen« — ki je bila baje v obsodbi tako zaznamovana, da se jo je moralo takoj razločiti od besede »zmočen« zakaj ni predsednik poprašal žalilca, kaj je hotel reči z isto besedo in kaj da ista pomenja. pa bi se bila stvar razjasnila in sodni dvor ne bi bil gotovo izrekel tako absurdne sodbe!
Mislimo torej, da je iz tega zazloga opravičena naša trditev, da je v navzočem slučaju tudij površnost zakrivila to absurdi te to !
Sedaj pa še nekaj opazk.
Nastaje vprašanje, kaj bi mogla na to razžaljena, a vendar obsojena stranka storiti ? Kakšne korake bi moralo na to ukreniti predsedništvo deželnega sodišča, oziroma državno pravdništvo, katerima — če jima ta slučaj ni znan — dajemo s tem rstega do znanja?! In slednjič, bo li mogla razžaljena stranka konečno zadobiti zadoščenje?
V smislu § 479. k. p. r. more se proti razsodbam sodnega dvora, o prizivih proti razsodbam okrajne sodnije, vložiti pritožba ničnosti v obrambo zakona in državni pravd-niki so obvezani tak« slučaje, v katerih se more vložiti omenjena pritožba, naznaniti generalnemu prokuraterju na najvišem kasacij-skem sodišču. — Naš slučaj spada pod one slučaje, v katerih bi se gori omenjena pritožba morala vložiti, in radovedni smo, da-li je gosp. predsednik dež. sodišča, kateremu bi
otrok ue more biti priprostih starišev. Rodrigo je sklenil poizvedovati o stariših. Z druge strani pa se je zopet — in sicer ravno zato, ker je sodil, da je otrok dobrih starišev — bal, da bi stvar preveč prišla v javnost, ker bi to utegnilo škodovati otroku in tudi njemu samemu. Zato je le osebno poizvedoval o stvari, toda brez vspeha. Vsa zasledovanja so ostala brezvspešna ; ni najmanje sledi ni mogel najti od nobene »trani.
Mali Edvard si je s svojo otroško Iju-beznjivostjo kmalu pridobil vso naklonjenost in ljubezen Rodriga in Lavre. Otrok je bil j nenavadno poslušen in ul>ogljiv ter izredno prijazen z vsemi. Mala Lavrica mu je bila zvesta tovarišica. Skupno sta se igrala in skoro sta bila med seboj kakor brat in sestra.
Ko sta stara tako skupaj sedevala, sta rada jemala malega Edvarda med-se in sta ga iz-praševala, da bi kaj izvedela o prejšnjem življenju otročičevem. On pa jima ni vedel nič razločnega povedati. Tudi ni vedel imena svojih starišev. Samo toliko je vedel, da je živel v lepih sobanah in da je bil obdan od mnogih služabnikov. Vse drugo je ostalo v temni tajnosti.
Tako so minevali dnevi. Edvard je rasel in minolo je nekaj let. In tako je videl vsakdo v E Ivardu le svojca v hiši Rodri-
govi. Pa je bilo tudi vse vedenje njegovo tako, da se je priljubljal vsem. Najraje pa sta se imela z Lavrico... In tako se je v hiši Rodrigovi polagoma zopet naselilo zadovoljstvo . . .
Ali ni bilo usejeno, da bi bilo trajno tudi to zadovoljstvo. Zopet so se zbirali oblaki nad temi dobrimi ljudmi. Stara Lavra je začela zopet resno bolehati. Posledic neo-pisnega strahu in globoke materinske žalosti, ki jo je morala prestati o tragični smrti svojega edinega sina, ni bilo možno odpraviti in zdravje njeno je bilo pokvarjeno za vselej. Hirala je sicer počasi, ali brez prestanka. V zadnje čase pa so jo jele hitreje zapuščati moči. Propadala je od dne do dne. Kmalu je imel stari Rodrigo pred seboj kruto gotovost. da tu ni več pomoči...
In res: kmalu je prišla ura, ko sta se zvesta zakonska, neizmerno ljubeča drug dru-zega, morala ločiti za vedno. Lavra je v naročju zvestega soproga izročila Bogu svojo dobro dušo...
Zopet se je naselila globoka žalost med temi dobrimi ljudmi in z žalostjo je v hiši zavladala mučna moreča tišina. Starega Rodriga je smrt soproge tako potrla, da bi bil obnemogel pod težo svoje velike žalosti, da ga ni ljubezen do hčerke vzdržavala po koncu.
V tej ljubezni je iskal vseh mogočih načinov, da bi pozabljal svoje žalosti, kajti neprestano ga je mučila skrb ljubečega očeta, da ne bi mu otrok prezgodaj postal — sirota . . .
Oh, kako pogostoma Be je spominjal srečne minolosti . . . ! Na srečne čase, ko je srečno in zadovoljno živel v svoji družinici ! In sedaj ? ! Kaka grozna sprememba ! Dvojico bitij, katere je nosil v svojem srcu, mu je pobrala smrt. Sinček in soproga mu ležita v hladni zemlji . . .
Na ženite v seveda ni mislil več. Prvo radi svojih let, v drugo radi — svoje Lav-rice. Ne, mačehe ne bi hotel dati svojemu detetu ! Skrb za Lavrico je poveril stari služkinji, o kateri zvestobi in udauosti je bil uverjen. Skrb za Edvarda pa je prevzel on Bam !
Lavra je rastla, se razcvitala in je vzcvela v divno deklico : živo sliko pokojne jej matere. Po vitki jej rasti in po razvijajočih se jej formah bi jo mogli primerjati roži, ki se baš pripravlja, da vzcvete v vsej krasoti svoji. A ni se jej razvijalo le deviško telo, ampak tudi duševna njena svojstva so presegala navadno mero.
(Pride še.)
morala lv ti »tvar znana, naložil državnemu pravilniku, tla ta slučaj naznani generalnemu prokuratorju na Dunaju?!
Poglemo sedaj. <la-li bi bilo v slučaju,
bede, »osebno pa v namen poprave porušenih ali oškodovanih objektov, ter v izvedenje manjših splošno koristnih javnih del za kmečko prebivalstvo Istre, ki je v resnici v
da stvar pride pred kasacijski dvor, » tem veliki potrebi;
pomagamo razžaljeni stranki?	1 2. naj v proračun za leto 1902 |»ostavi
$ 272. k. p. r. pravi, da v takih slu- zneske, kakor nakuadne kredite, za izvedenje
čajih ima kasacijski dvor v prvem redu določiti, da-li je dotična pritožba vtemeljena in potem zreči, da se je z napadenim postopanjem ali z razglašeno rešitvijo žalil zakon? In -amo v slučaju, ee je bil obtoženec kaznovan od niže sodnije, more kasacijski dvor ali razveljaviti razsodbo in rešiti obtoženca, ali pak dotično kazen skrčiti, ali, ko-nečno. naložiti novo razpravo.
Ker pa je v našem slučaji: obtoženec bil oproščen, bi mogel kasacijski dvor samo določiti, da se je krivica gf>dila !
Torej tudi na ta način ne bi razžaljena stranka mogla zadobili zadoščenja.
javnih del — osuševanja močvirij, uravnave potokov, cestnih in pristaniških zgradeb itd. — o katerih je bilo med drugim govora v zbornici poslancev v minolem desetletju in glede katerih je bilo tudi vsprejetih resolucij.
V formalnem pogledu predlagamo, naj se o tem predlogu razpravlja z vsemi skrajšanji in naj se isti po § 31. poslovnika izniči odseku za stvari bede, oziroma proračunskemu odseku.
Na Dunaju, dne 22. okt. 1901.
To Mi! v Istri so mooče Mi
katno tožbo. Čeprav je v našem slučaju zarad. površnosti in nepoznavanja jezika stranki
. -	ili - - * i	.	Poslanci Spinčić in tovariši so
storjena velika krivica in materijalna škoda,	*	" '
take stvari!
Vsemožni glavar židovsko-laške camorre, dr. Venezian, kateri je gotovo nasvetoval župan to šahovno potez«-, je bil prepričan, da bodo na ta način gospodje igrali lepo in imenitno figuro, a mož in ž njim župan, ki je poslušal njegov nasvet, sta se takrat močno urezala. Gospoda so mislili triumfirat1, a so se prav občutno blamirali.
Ko je asesor Lanzi prečital svoje poročilo, ki pravi nadalje, da se je služba konje-derca poverila začasno upravi javnega čiščenja, in da se je eksekutivi naložila sestava novega opravilnika za konjedersko službo, otvoril je župan razpravo o tem poročilu. Pričakoval je za gotovo, da zbornica kar brez razprave vzame na znanje poročilo mestne delegacije, a tu se je oglasil za besedo svet. dr. Gregorin. Ze to je osupnilo gospodo, mnogo bolj jih je pa osupnilo, kar je temu sledilo.
Dr. G. Gregorin je govoril nekako lako-le :
Sode po poročilu mestne delegacije, moralo bi se misliti, da se ni še nikoli poprej i storila nikaka pritožba proti konjedereu. Med-v tem pa je že 25. septembra 1899. 1. 37 po-
vendar bi stranka po tej ,*>ti bržkone ne	»bornice poslancev stavili nastopno mter-	geatnikoV) oziroma prebivalcev pri sv. M. M.
prišla do zadoščenja, ker bi se prigovarjalo,	pelacijo do njeg. eksceleuce gosp. minister-	zgi)rnji v svojem imenu in v jmeQll druzih
da je sodnik, kar se tiče notranjih razlogov	skeKa predsednika kakor voditelja minister- j u|ožjlo na magistrat pritožbo, v kateri so se
rešitve, neodvisen in da ne odgovarja ni-	8tva z* notranje stvari, in do njeg. eksceleuce	prifc()ževali proti pogtopanju jorasa) katero
komur!	gospoda ministra za pravosodje :	i pritožbo si dovoljujem prečitati. Pritožba
Iz tega torej sledi, da stranka vzlic	; Hrvatskemu, v Pulju izhajajočemu listu	ge gla,; .
i • i -i .i- i j - j	»Xaša Sloga« so dne 2. oktobra t. I. sledeče	f, . , . ,,
temu, da je bila razzaljena, nn le da ni do-	, j	»kaki poldrugi mesec je ze, odkar seje
bila primernega zadoščenja, ampak mora se	}Z ^ ižina.le, okraja oreč v stri .	mestni konjederec, g. Mihael Joras, nastanil
trpeti materijalno škodo! In da mi Slovani	Dne 30. septembra t. 1., na praznile pa-	^ 9redioi okraja sv. M. M. zgornje in sicer
vzlic temu, da so zakoni storjeni tudi za nas,	trona nažf žuPniJe Je v SOStilni Pri >Fi,°"	na posestvu hiše št. 86. To posestvo, ki bi
ne le da ne moremo priti do svojih pra%-ic,	men'c došlo do prepirov me e avci irvat	moraiQ 8lužiti samo za privatno raboJorasovo
. - - -i j	ske in italijanske narodnosti, najetimi na	. , . . _ ..
ampak moramo trj»eti se škodo.	\ ..	— ker le-ta ima prostor za sežiganje mrn
Ta slučaj menda dovolj ja*no karakteri-	železnice. (Občinski re arji so^ne ega	^ Katinari—to posestvo, dozdeva se, postane
zuje razmere na naših primorskih sodiščih, na	rala(lega Hr\ata oc ve i v zapor. ^ ^a si ni	ra(jj juragove komoditete središče njegovega
katerih nimamo — posebno pa na kazenskih	n'kdo % gostilni, <a i i m a< i mož	^^ Omenjeni konjederec dajaskoraj vsaki dan
tepen pred ali po njegovem aretiranju, SO Za vendar naslednjega dne našli mrtveca vsled groznih udarcev. Prebivalstvo in
pokopavati na omenjenem posestvu mrhe konj, psov itd. in je na tem posestvu, ki bi imelo služiti samo za njegovo stanovanje, celo
oddelkih — niti enega moža, ki bi bil popolnoma vešč našemu jeziku.
Kaj to briga naš zistem, če se nam godi	__ ___________________ ________________
krivica?! Sodniki ne čutijo |M»trcbe, da bi se	^e-ave' 80 najhuje razburjeni proti ret arjem. >e veg psov< Pred kakim. 14 dnevi je
učili slovenščine, ker vedo, da prav ničesar ne zgube, ako ne znajo slovenščine ! A z druge strani pa imajo za hrbtom močnega zaščitnika — ta nesrečni naš zistem
Na licu mesta je bila sodna komisija i u nadejati se je, da se dotični zlikovci razkrijejo.
Ker se nam ta zločin predstavlja groznim, in ker v Istri ne bi bil to prvi slučaj, da
sin podpisanega Filipa Bencina, imenom Ivan videl okoli 5. ure zjutraj na posestvu, kjer stanuje Joras, dve vreči pasjih mrli. Podpisana Filip BembiČ in Josip Fachin, obve
~	i	varnostni organi postopajo na najgrozoviteji	.	, .	..
Mi pa priporočamo našim poslancem na	& t r j	j scena o tej stvari, sva se podala na lice me-
, , ,	način z državljani hrvatske narodnosti, sma- .	i
aju, <ia to stvar iznesejo pred parlament	J	^	. . sta in se prepričala o resničnosti tega,	kar
Dunaj
in da povedo vsemu svetu, da na tržaški de
trajo podpisani za svojo dolžnost, staviti	.
J 1 1	...	, nam je bilo sporočeno.
želni sodniji v civilnih stvareh je samo	ekscelence g°9P- ministerskega pred	mrhe a(, odnesli istega dne okoli 8.
,	, -j	, __,	. sednika in do ekscelence g. ministra za pra-	. . _ ...	. .	.
j cd en sodnik popo noiiia vesc slovenscini,	. .	ure zjutraj. Izvedeli smo tudi, tla je imel
na kazenskih oddelkih pa da ni n o b e nega, da-si pod to deželno sodnijo spadajo štirje okraji, v katerih bivajo izključno ali
vosodje nastopno vprašanje :
Sta-li njiju ekscelenc pri volji označeni, v noči med 30. septembrom in 1. oktobrom
Joras pogum, da je jednega psa celo pokopal na istem posestvu in pred tem da je dal tudi prenesti na isto posestvo inrho jtdne
, - i_i- -	t, .. . o,	-,. t. 1. v Vižiuadi prepetivši se dogodek, o ka-	. .	. .
skoro izključno samo Hrvatje in Slovenci!!	...	, .	krave, jednega prašiča, in jednega konja ter
terem je omenjeni list pozneje, dne 18. okto-
da je pustil iste ležati na planem vso noč in
- , ,	| m	bra> ^koliko obširneje pisal, dati najstrožje ^ jho(|nj dQe Na bUžnjjh	tvih ln
Za bedne Istrane. preiskHti ter siMiročiti zbornIci °v3pelm f,;e' v stanovanjih 8e opaža, da >• BmM ^
V seji zb-irnice j>o-»lancev dne	okto-
bra t- 1. so [»oslanci Spinčič in tovariši stavili nastopni nujni predlog:
iskave ter eventuelno ukreniti energične odredbe, da se taki in slični slučaji grdega postopanja od strani varnostnih organov v Istri ne bodo več ponavljali, in sploh, da
Z ozirom na nujni predlog prvopodpisa- ,)od(> varnoetnj orga„i siljeni strogo vršiti nega in tovarišev od dne 21. februvarja t. 1. svoje dolžnosti ?
(9. seja XVII. zasedanja, dne 22. februvarja 1901.), v katerom so opozarjali na splošne okolnosti bede v Istri, izlasti med kmečkim prebivalstvom, in aa različne elementai ne dogodke v letu HH)0., kakor n. pr. v občinah Pod grad in Materija, grozno hudo uro v
Na Duuaja, 22. oktobra 1901.
prihaja smrad z Jorasovega posestva; vrhu tega je v bližini vse polno muh, ki se pa sejo na mrhah na Jorasovem posestvu. Ker so bile vse pritožbe, obrnjene direktno tlo g. konjederca, brezvspesne, obračajo se podpisani se zaupnostjo do slavnega magistrata, pritožuje se proti zgorajopisanemu postopanju mestnega konjederca, g. Mihaela Jorasa, od
,, . . 11» »i_:	if T-.«-.-	katerega post<>panja more nastati velika ne-
Mestni svet trzasKi. - Afera Jorasa.«««- ^e prebiv„eev .„^aM.
Mestni svet tri. je imel sinoči pod pred-	Magd" davčni občini Dolenje, krajna občina Jelšane, sedništvom župana <lr.a Sandrinelli ja in ob	K'strat»	predpostav jena o > ast, b ago in v katerem predlogu so opozarjali tudi, da navzočnosti 34 svetovalcev svojo XXIII.	voliI postopanje gospoda koje s podporami, dovoljenimi v letu 1900. iz javno sejo. *	, njederca.. (Sled, 3. podpisov), državnih sredstev za lajšanje l>ede, bila ista Župan je naznanil zbornici, da so členi olajšana le v jako mali meri; zdravstvenega
Govorniku ni znano, ako se je ta pri-ocUe ka, Bane U i, Fa bia n i, Mor-; ^ kaJ vpoštevala, fakt pa je, da se je
z ozirom
po
i pripoznanje c. kr. vlade	purgo, Mazorana, Suttina in Rascovich
(glej vladno predlogo od lo. oktobra 1901.,	dali svojo ostavko.
9?*7. prilog k stenografičnemu zapisniku zbor-	Svet. Benussi je stavil predlog, naj se
niče j»očlancev, XVII. zasedanje), da v veli-	naloži županu, da posreduje pri dotičnih
kem delu Istre obstoji bolj ali manj trajua,	svetovalcih, da bi umaknili svojo ostavko,
po posebnih okolnostih provzročena beda med	Predlog o ustanovitvi podporne in po-
kmečkim prebivalstvom in da se ista pooj-	aojilne blagajne za delavce v mestni plinarni
struje po ]>osledicah raznih elementarnih	so na predlog svet. Benussi-ja izročili finan-
dogodkov:	čnemu odseku, kateri naj potem poroča o
in upoštevaje okolnost, tla so bili tudi	| njem mestnemu svetu,
v letu 1901 mnogi kraji Istre — občina	Zbornica je odobrila tudi predlog svet.
Vrbnik in druge na otoku Krku in sploh	Mazorana, naj se da tiskati memorijal, ki
na kvarnerskih otokih, občina Kastav in	spremlja predlog.
druge v okraju Volosko, občina Marezige in druge v okraju K->per, občine Pazin, Labinj in druge v okraju Pazin, občini Motovun in Višnjan, kakor tudi davčna obč. Krasica in druge v okraju Poreč —obiskane delom« od suše, deloma od toče, |»otem večinoma po trajnem deževju in druzih elementarnih dogodkih, in da so bile močno oškodovane, si dovoljujejo podpisani staviti sledeči predlog:
Visoka zl»ornica izvoli skleniti : C. k. vlada se poživlja: 1. naj najhitreje dovoli podpore iz državnih sredstev v olajšanje oziroma odpravo
Župan je naznanil na to, da je točko o suspendiranju konjederca Jorasa, katera točka je bila na dnevnem redu tajne seje, postavil na dnevni red javne seje, ker je ta afera itak postala javna in je v interesu stvari, ako se o istej javno razpravlja.
Mestni svet je odobril ta županov ukrep.
Asesor Lanzi je na to v emfatičnem tonu prečital poročilo o ukrepu mestne delegacije, ki je v seji dne 17. t. m. konjederca Jorasa suspendirala od službe.
Joras dva meseca po tem, ko seje ista predložila magistratu, pokazal se bolj objestnega in je jednemu podpisancev one pritožbe, g. Faehinu, poslal svojo vizitko se sledečim besedilom :
»(Jrospod Fachin, naznanjam vam, da imam danes na svojem posestvu nekega dru-zega crknjenega konja in to v svoje nailieiltt. Pojte le pritoževat se, kamor Vam drago, in ovadite me, ker me to ne briga.
Michele Joras«. Pritožba je bila uložena 25./9. 1899, g. Fachin pa je dobil dotično Jorasovo vizitko dne 26./11. 1899. Govornik meni, da tu ne zadostuje jednostavno suspendiranje, temveč je potrebna stroga preiskava, a ne samo proti Jorasu, temveč, in V prvi vrsti, proti onim. ki so zanemarjali svojo nalogo Jv nadzorovanju Jorasovega postopanja.
Svet. B r a t o s je omenjal, da so se tudi v mesecu juniju minolega leta dogodile pritožbe proti Jorasovemu postopanju in da je on (Bratos) o tej zadevi interpeliral gospoda župana, kateri je obljubil, da se bo vršila preiskava. — Zahteval je pojasnila v tej zadevi.
Župan : Preiskava se je takrat izvršila, a je imela negativen izid, kar je bilo naznanjeno mestni delegaciji in javnosti potom časopisja.
Asesor Paro vel je ves bled in jecljaje ponovil županovo izjavo z dodatkom, da je bil konjederec obdolžen, da prodaja meso poginjenih živalij. Negativen izid preiskave, ki se je na to vršila, bil je naznanjen mestni delegaciji in v listu »Osservatore Triestiuo«.
Svet. dr. Venezian se je tu zopet oglasil za besedo, da reši iz zadrege slavno camorro in nje ljubljenca, konjederca Jorasa. Vso krivdo je hotel vreči na opravilnik za konjedersko službo, glasom katerega sme Joras pokopavati »majhnec mrhe na svojem posestvo.(Veliki glavar camorre pa je pozabil povedati, glasom katerega opravilnika sme Joras puščati »velike« mrhe krav, konj, prašičev itd. po cele noči in cele dneve na planem, v bližini človeških stanovanj? Op. ured.) Ako bi se torej hoiela proti komu voditi preiskava, nadaljeval je Venezian, morala bi se voditi proti mestnemu svetu, ki je trpel tak po-mankljiv opravilnik. Predlaga torej, da se naloži eksekutivi revizijo sedanjega opravil-• nika za konjederca, na podlagi katere naj ista predlaga potrebne spremembe. Potem se bo moglo zapričeti s preiskavami in strogimi preiskavami, da se dozna, ako so funkcionarji, katerim je bila naloga nadzorovati Jorasovo postopanje, zakrivili — in krivcev je! (Dragoceno pripoznanje ! Op. ur.) — kako nemarnost v svoji službi.
Župan je vprašal svet. dr. Gregorina za datum one pritožbe in da-li vstraja še pri svojem predlogu ?
Dr. Gregorin je odgovoril di ost tja pri svojem predlogu, kar tu ni šlo samo za »male« mrhe, temveč za velike mrhe konje volov in prašičev, ki bo bile po cele dneve izpostavljene na planem. Omenil je tudi, da bi bila magistratu dolžnost vsaj odgovoriti na pritožbo 37 meščanov in zaslišati dotič-nike, a tega ni storil, kljuhu temu, da je od tistega časa minulo že par let.
Župan in svetovalec Ravasini sta prigovarjala dr. Gregorinu, da se ne more pr-«ti Jorasu uvesti druga preiskava, ko ima stvar itak sodnija v rokah ; dalje da bi bila preiskava popolnoma nepotrebna, ako bi bil Joras že od sodnije kaznovan.
Svet. dr. Gregorin je odgovoril na to, da se lahko uvede preiskava proti onim, ki so imeli nalogo nadzorovati konjederca, a niso tega storili, in proti katerim se ne bo sodnijsko postopalo.
Svet. dr. Venezian je pripomnil na to da je njegovemu predlogu le odložilen namen, ker je zahteval, naj se za sedaj opusti preiskava, a eksekutivi naj se naloži, da pregleda pogodbo in opravilnik, da se bo moglo spoznati pravo stanje stvari.
Predlog dr. Veneziana je bil na to vsprejet z majhno večino. Tako je Vene/, an zopet jedenkrat rešil »Fatrio« s tem, da je po svoji stari navadi ker, si ni mogel pomagati drugače, — malo spremenil predlog dr. Gregorina, da ne je moglo reči potem, da je bil sprejet predlog * Venezianov«, kateri pa ;je bil v bitstvu predlog dr. Gregorina.
(O drugih točkah dnevnega reda pri-hodnjič/.
Politični pregled.
V TRSTU, dne 'iti- Dktobra 1901
Državni zbor. — Zbornica poslancev — Parlamentarna in ministerska kriza, ki se je že včeraj zjutraj dozdevala neizogibna, ni nastopila in se je položaj nepričakovano nekoliko zboljšal. Ali fakt je, da je o otvorjenju včerajšnje seje kriza še trajala. Se pred otvoritvijo seje se je miniterski predsednik pogajal z raznimi strankami, osobito s Cehi, da odtegnejo uložene nujne predloge in tako omogočijo prehod v razpravo o državnem proračunu za leto 1902. Stranke so baje tudi obljubile, da ustrežejo tej želji; ko je pa predsednik grof Vetter otvoril sejo, je Mla-dočeh Oernv izjavil, da ne more odtegniti svojega predloga, vsled Česar je bil uničen vspeh vseh pogajanj. Seja je med tem nadaljevala, in dr. Koerber je porabil čas, ko je pravosodni minister Spens Booden odgovarjal, na razne interpelacije, da je nadaljeval pogajanja se strankami. In res je dosegel, da so stranke privolile v to, da mesto obeh nujnih predlogov poslancev Ceha Ornega in socijalista Elderscha, ki se bavita z istim predmetom, namreč se zavarovanjem delavcev za
(Dalje v prilogi ).
Priloga ..Edinosti-4 k itv. 247.
starost in za slučaj invaliditet**, pride v razpravo »aroo nujni predlog pod. Ćernega.
O tem predlogu se je oglasil za l>esedo najprej s<»cijalist Elder.-ch, ki je v svojem govoru zahteval, naj vlada odločno |K»ve, kako misi* re«iti to vprašanje. Govori o siahih gmotnih razmerah delavstva, je dejal, da beda provar-čuje demoralizacijo med i-tim'. Kritizira. je potem sedanjo ureditev javnega dobrot vorstva na avtonomnih upravah, katero da je po|»olnoma nedostatno.
Na* vet« i val je, naj bi se ustanovili teritorijalni zavarovalni okmji, ki bi bili podrejeni centralnemu zavarovalnemu uradu, v katerem bi morali biti zastopani tudi delavci. K zavarovalnemu fon lu morali bi prispevati : država, delodajalci in delavci, vsaki z jedno tretjino. Vsenemec Franko Stein je nasveto val, naj b: vlada o reševanju tega vprašanja posnemala neprednejše države. Govorili so o tem predmetu še poslanec Ofner ter glavna govornika Lieht (nemški liberalec) in \ViIhelm nemški nac.jonalec), kateri slednji je predlagal, naj se nujni predlog Črn v-Eldersch izroči socijalno političnemu odseku.
Zbornica je na to prfpoznala nujnost in izročila predlog odseku. (Vspeh glasovanja je bil vsprejet z dolgim ploskanjem.)
Zbornica je na to prešla v razpravo O državnem proračunu za L 1901.
Prvi je govoril krščanski socijalist Fink (proti), ki je posebno pobijal proračun z ozi-rom na to, «la so postavljene premajhne svote za poljedelsko ministerstvo. Zahteval je, naj bi bil minister za j»oljedeljstvo šj>ecijalist v tej stroki.
Poslanec J a w o r a k i je z veseljem pozdravil dejstvo, da je zbornica došla do razprave o proračunu in želi, da bi bila razprava čim krajša, da bi ostalo potem dovolj časa za druga nujna dela.
Prihodnja seja l>o v torek.
Važnost Čehov za avstrijske Slovane. Ruske »Novosti« pišejo jx »vodom otvorjenja državnega zbora avstrijskega:
Dokler bodo obstale sedanje razmere v Avstriji, je kraljestvo Češk o obsojeno v ulogo dežele, katero razruvajo kronični krči. Nemci se opirajo na ogromno maso nemške «1 rž a ve. Cehi pa le na svojo moralno moč, ker od Poljakov pričakujejo le malo, a da bi iskali opore v Rusiji, to se jim ne vidi primerno in možno. Ako bi ne bilo Cehov, hegemonija P r u s i j e b i se raztezala p r e k o v s e Avstrije! (1ehi, s svojimi stremljenji, ovirajo reko pangerraa-nizma. S tega gledišča boj Cehov z Nemci nima le lokalnega, ampak je evropskega pomena. Zato ima tudi zasedanje državnega zbora |>oseben interes. Važno je zasledovati medsebojne odnošaje med Cehi in Nemci, kajti vprašanje razvoja pangermanizma je med najvažnejim! za vse evropske vlasti. Cehi so prošinjeni z vero v svojo bodočnost in ne zamujajo v svojih prizadevanjih, da svojo domovino dovedejo do vsestranskega razvoja. Po njih doseženi vspehi so v jamstvo, da nade naroda češkega ne ostanejo neuresničene.
Potovanje kraljeve dvojice Srbske v Petrograd. Pojde-li kraljeva dvojica Srbska v Petrograd ali ne poj de ? Pojde-li kralj sam ali sploh ue |»ojde ? O teh vprašanjih se je nakupičila že cela literatura ugibanj, ki so pa vse imele }>ečat tendencijo-znosti na čelu. Kakor gonilna moč je bilo seveda '.udi v tem slučaju nemško in madjar-sko novinstvo. To je bil lov po senzacijah in po škandalu! ! In fakt, da se potovanje kraljeve dvojice na Rusko res zavlačuje, om«>-g« ča temu novinstvu, da z videz* m verjetnosti pripoveduje tudi najgorogtasneje stvari, vse prikrojeno tako, da bi kolikor le možno kompromitiralo srbsko kraljico. Ne«lavno so n. pr. pripovedovali, da je |>otovanje izostalo, ker da je cari«*a odločno izjavila, da ne vsprejme kraljice l>rage, ker da je izvedla razne čudne reči o prejšnjem življenju kralj iee.
Sedaj pa prihaja iz Petrograda vest, ki pojasuuje, zakaj se je [Mit »vanje zavleklo. Takoj po p r ki kralja Aleksandra, sklenjeni z ti o-vo ljenje m carja, je kralj prosil, da l»i se s soprogo po vodi vozil na Rusko. Na to je car odgovoril, da ga vsprejme v Jalti. Vse je bilo žc pripravljeno za vsprejem, kar je <*ar spremenil d spozicije in se bo vsprejem vršil — bržkone v decembru — v Carskem svlu, mesto v .Jalti.
Zarota v Teherana. V Teheranu s«> razkrili zaroto proti življenju perzijskega šaha.
Tako javljajo preko Londona in Petrograda. Zaroti na Čelu da sta bila dva brata šahova in njegov zet. Namen zaroti da je bil umoriti š:dia, a izdale da so vse — ženske v haremu. Oba brata sta obsojena na dosmrtno pro-gnanstvo, zet pa na smrt. Ali tega poslednjega je šah pomilostil, ko je bil obsojenec že na morišču. Vsi drug! členi zarote so obsojeni na smrt. Preko Petr-grada došla vest meni, da so ti dogodki v zvezi z bojem med angležko in rusko stranka v Teherann.
Tržaške vesti.
Občni zbor političnega društva » Kdl Iiost« bo torej jutri popoludne v Barkovljaii. Kar je bilo potrebno v opozorjenje na važnost tega zborovanja, smo že povedali v tem listu. In ker smo uverjeni, da so nas rojaki umeli, pričakujemo, da jutršnji občni zbor ne zaostane za svojimi predniki, vspelimi toli častno, ampak, da jih še prekosi. Uverjeni smo, da jutri ue bomo pogrešali nijednega izmed naših rodoljubov, ki se zanimajo za javno življenje naroda.
Začetek zborovanju ob 4. uri pop.
t uiria je danes v Rojanu gospica K r i-stina P i š č a n c, hči posestnika in vrlega rodoljuba Josipa Piščanca. Pokojna gospica je bila zavedna rodoljubka in se je intenzivno udeleževala narodnega življenja. Blag jej spomin in lahka jej zemlja ! Kruto zadeti rodbini pa naše sožalje.
Pogreb ponesrečenega Mateja Kalina je bil — kakor nam poročajo s Prošeka — danes ob 'J uri prepoludne ob veliki udeležbi. Ker je bil pokojni več let člen pev-ckega društva »Hajdrih«, se je to društvo in corpore udeležilo pogreba in je pelo v cerkvi in na grobu. Pogreba so se udeležili tudi oskrbnik in drugi uslužbenci grada »Mira m ar.«
Zaslugam — priznanje. Iz okolice nam pišejo: Delavec, ki je storil svojo dolžnost, ni zaslužil le materijalnega plačila, ampak izreči mu moramo tudi moralno priznanje.
Naše narodno vodstvo, ki je osredotočeno v jK»litičnem društvu »Edinost«, je storilo v minolem letu vse, kar je bilo možno storiti ob danih žalostnih okolnostili. Našemu društvu je v edino direktivo : ljubezen do naroda ! To naše vodstvo zaslužuje torej, da mu na tem mestu i/rečemo najprisi čnejo zahvalo in priznanje za obsežno delo, izvršeno v m;nolem društvenem letu.
Priznanje pa gre tudi vsem onim, ki so stali zvesto in vztrajno ob strani naših voditeljev, vršč dobljena navodila. Osobito ne smemo pozabiti zahvaliti se onim sokolom, ki so o priliki ljudskega štetja tako neumorno delali ! In to le iz vroče ljubezni, ki jo goje do zatiranega naroda svojega. Bog plačaj stotero vsem skupaj !
Delo, izvršeno v zadnji dobi, nam ni v nečast. Cel<5 naši nasprotniki priznavajo napredek naš v polit čnem dozorevanju !
Da pa bo mogoče tudi v prihodnje delovati po zapričetem načinu, treba, da storimo tudi mi vsi, ki le zmoremo dve kroni na leto, svojo dolžnost s tem, da se jutri ali čim prej upišemo v to narodno trdnjavo ter tako pomagamo nabavljati streljivo, s katerim bo zamogel novi odbor vspešno — streljati !
Letnina je tako urejena, da je mogoče vsakemu sodelovati !
Živelo politično društvo »Edinost«! Na svidtnje jutri popoludne na shodu v Bar-kovljah ! !
Nekoliko odgovora. Pišejo nam : Prijatelj H. iz okolice mi p še, naj napišem kaj proti nerazmerni draginji govejega mesa. On pravi, da danes mesarji kupujejo meso po 18 — 20 novč. kilo, a ga prodajajo celo v okolici po 56 novč. .Obžalujem, ali jaz ne vem svetovati druzega, nego ustanovljanje zadružnih mesnic, ki bi prodajale meso po primernih cenah.
Kar se tiče draginje novega vina na drobno, ima g. H. popolnoma prav. Letos bi že mogl: točiti navadna vina po razmerno nižjih cenah, ker ie tako bi odvračali ljudi od brozge in pa od laških ponarejenih vin, ki se prodajajo po 24 nvč. liter (Ce!<5 po 22!! Stavec.) Ako pa naši krčmarji nočejo umeti teg^, jim ne moremo pomagati !
Seno da je že sedaj drago zato, da so revnejši pose?tuiki prisiljeni prodajati živino za umazano ceno... Tako mi piše prijatelj ! Vse res. dragi, ali res je tudi, da jaz ne vem svetovati tem nesrečnikom. Prepustiti moram torej veščakom, naj oni pridejo z
nasveti, kaj in kako bi bi bilo, ukzeniti ubo gemu ljudstvu v prid.
Znamenje zime. V jesenskem času smo in prav nič se ni čuditi, ako nas je včeraj tako posetila vsakoletna naša prijateljica in znanka : kraška burja. Prah se je podil po cržašk*h ulicah, listje je frčalo po zraku, klobuki so leteli <»«1 ene^a zida do druzega, morje se je penilo in valovi so razburkani... in vse to so le znaki nastopivše pozne jeeeni in bližajoče se zime.
Burja prihaja vedno ob tem času in zahteva žrtev. Tako tudi to pot. 29-letnega mizarja Frana Pahorja, stannjočega v ulici Madonnina št. o., je pošteno zgrabila. Tega moža si je včeraj izbrala v prvo žrtev in ga na Lesnem trgu vrgla tako močno ob tla, da je bil primoran iskati si zdravniške pomoči....
Drobne vesti. Poskušen samomor. 33-letni mizar Mario T., stanujoči v ulici Ponziana, poskusil se je usmrtiti. Bližnji :o-sedje so pa zapazili njegov namen in ga za-prečili. Poklicani zdravnik z zdravniške po-1 staje, je nesrečnežu podelil prvo pomoč in ga 1 dal odpeljati v bolnišnico.
Aretiranja. Včeraj so aretirali nekega 29 letnega težaka, ki čuje na ime Fran R. In sicer so ga utaknili v luknjo radi po-skušene tatvine; ali tisti nesrečni redarji so prav po nepotrebnem prišli blizu in mu zmešali to hvalevredno početje. O aretiranju se je mož vrgel na tla in je začel z v3o silo mahati okolo sebe, tako, da so morali priti še drugi trije redarji. Potem so moža z združenimi močmi odveli v ulico Tigor.
— V ulico Tigor so odpeljali tudi 19-letnega brezposelnega Petra H. iz Poreča. Našli so ga spati v nekem vagonu v svobodni luki. — Nadalje so aretirali v svobodni luki 54 letnega Ferdinanda S. iz Trsta, ker so našli pri njem več stvari, ki niso bile nikdar njegove. Odveden je bil v ulico Tigor.
Tatvina. Gospica Gina Moretti, stanujoča v ulici Stadion št. 5, je ovadila včeraj na direkcijo policije, da so jej minolo noč nepoznani tatje ukradli iz nje stanovanja zlato uro z verižico in več drugih stvarij, vrednih 560 kron.
Na delu. 37-letni težak Jakob Jančič, stanujoči v ulici Valdirivo št. 16, se je včeraj zjutraj na delu nevarno poškodoval. Prepeljali so ga v boln'šnico. — 21 letni delavec Dragotin Branchessi, stanujoči v ulici Concordia št. 1, je moral iskati si zdravniške pomoči, ker je dobil včeraj na delu več nevarnih ran na levo roko.
Nadalje se je ranila na delu 29-letna delavka Pavlina Zorzeoni, stanujoča v ulici deli' Olmo št. 21. Na zdravniški postaji je dobila nujno pomoč.
D o b r o j o j e s k u p i 1, 72 letni vratar Josip Nadok namreč. Sinoči je namreč povabil na čašo »novega« dva svoja »dobra« prijatelja v neko znano gostilno. A najlepša je V>ila ta, da, ko je prišel čas poravnavanja računov, ni imel Nadok niti »belega« v žepu. Prijatelja, videča, da sta prevarjena od st»*ani vratarja, sta ga začela prav pošteno nabijati in je ubogi vratar moral svojo predrznost prav slano plačati ! Kajti prijatelja sta ga zdelala tako, da je moral mož na zdravniško postajo in od tam v bolnišnico.
Dražbe premičnin. V poned., dne 28. oktobra ob 10. uri predpolu«lne se bodo vsle»J aaredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Alessandro Volta 7, hišna oprava ; na vogalu ulice Foscolo in ulice Solitario, kočije, konji in konjske oprave ; ulica Croci-fiisso 2, oprema v zalog: ; ulic.- Chiozza 24, cement; ulica Castaldi 5, oprema v zalogi iu hišna oprava ; na trgu Piazza Nuova 2, p >-lice in maje: ulica dei Fabbri št. 1, hišna oprava.
Vremen&kl vestnik. Včeraj: topbiLei ' b 7. uri zjutraj 14°.8 ob 2. uri popol i 1 17°5. C.° — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 765.1 — Danes plima ob 7.35 predp. in ob 8.17 pop.; oseka ob 1.52 predpoludne in ob 2.11 popoludne.
Odbor političnega društva »Edinost*
bo imel danes zvečer svojo zadnjo sejo preti občnim zborom. Ker je določiti še več važnih stvari, prosimo odbor.jike, naj pridejo prav gotovo. Začetek seji bo ob 7. in pol uri in ue, kakor je sicer, ob 8. in pol uri.
Tržaško podporno in bralno drnštvo. Podpisani o Ibor uljudno naznanja, da je v svoji redni seji due 25. oktobra t. 1. sklenil, da se nabavi društveno zastavo ter da se
ista. ako le mogoče, razvije o 25 letnici dru štvenega obstanka. Ker so že členi sami opetovano izrekali željo po društveni zastavi in je res važno, da ima tako pomembno društvo svoj viden znak, se udaja odbor nadi, da mu toliko društveniki kolikor požrtvovalno občinstvo pripomoiejo do uresničenja gori navedenega sklepa. Podpisani odbor je že pooblastil društvenega uradnika, g<»sp. Simona Skrinjarja, da prične nabirati prispevke ter priporoča toplo vsem svojim udom, da se o vsaki priliki spominjajo namena, ki ga hočemo uresničiti v čast in prospeh društva in da bomo mogli zdruŽ ti dve pomenljivi slav-nosti: 25 letnico in razvitje zastave. Darovi se bodo od časa do časa objavljali v »K«l i -nosti,«	Odbor.
Vasti iz ostale Primorske.
X Hvala lepa, g o s p 6 d a ! —- Iz Istre smo prejeli : Rodoljubi nam sporočajo vest, ki nas je užalila v dušo in nain sili v pero vprašanje: je-li sploh še kaj slovenskega ro-doljubja med nami Slovenci ?
V	Istri se naši mučeniki pripravljajo na borbo, ki bo bržkone presegala vse, kar smo doživeli dosedaj v tej nesrečni pokrajini o volilnih borbah. Da to ni prazna tirada, ampak gol žalosten fakt, to so nam že pred več dnevi potrdili naši istrski poslanci, sporoči vši nam, da so jim gospdila iz laške večine povodom zasedanja deželnega /.bora v Kopru zagrozili v lice, da letos je Že TSC preskrbljeno, da se ni jeden zastopnik Hrvatov in Slovencev ne povrne v dež. zbor !
Nijeden ! Ali umete to ? Tako grozć oni. Se ve, da tudi mi ne jemljemo prav po bese I i te grožnje, ker smo uverjeni, da tike moči vendar še nimajo gospo la Italijani niti ob azistenci c. k. organov ! Ali da si gospoda upajo na dan s takimi grožnjam-, to je pora rabno, to je za nas velere^en meraento ! Kdo more vedeti, kaj g. Koerber in pomagači pletejo zopet za kulisami na udusenje vsake opozicije v deželnem zboru istrskem, oziroma: dvetietj:nske večine v deželi .-'!
Grožnje signorov nas opominjajo, da se nam je pripravljati na grozno borbo in na — presenečenja, na mahinacije, na volilno taktiko, ki bo z brutalnimi očitnimi napadi združevala v posebni meri tudi napade iz zasede. Nasproti taki nevarnosti je pa od naše strani možna le jedna taktika, ako nočemo že v naprej zapečatiti svojega nevspeha : taktika koncentriranja vseh moči. Vseh, vseh, iz posvetnih in duhovnih krogov. Zlasti sodelovanja teh poslednjih ne bi mogli pogrešati. Ti so med narodom, ti so v mnogih krajih — edina inteligentna oseba. Brez njih sodelovanja bi bile naše nade že a priori potisnjene na minimalno mero.
In ob takih okolnostili v takih viharnih časih in ob taki akutni nevarnosti — katero bomo mogli odvrniti le s koncentrirano silo, so nam prišli iz Kranjske v deželo — pravi moderni Herostratje, — kupovale! vina. ki to priliko porabljajo, da ščuvajo kmete, naj ne slušajo farjev!
Slovensko rodoljubje, kje si ? ! Ali te je že popolnoma pregnala tista strast, ki ne more utihniti niti tedaj, ko se nam majejo tla pod nogami in nam gori streha nad glavo ? Ali ti moderni Herostratje nimajo uič srca do ubogega naroda-trpina ? Ali res nimajo nobenega zmisla za položenje, ko je — ekzi-stenca v nevarnosti ?! Ali res nočejo pomisliti, da klic: » Ne slušajte farjev !« pomenja v naši deželi tudi to: »Ne slušajte narodne hr-vatsko-slovenske stranke !«
V	takih časih pa tako početje! Hvala vam lepa, gospoda na Kranjskem !
X Iz Dekani. Po tem — spoštovani gospod urednik —, kar se sedaj govori in piše o naši županiji, bi mogli soditi, da pri nas ni sedaj druzega, nego kreg in prepir. Ali, hvala Bogu, temu vendar ni tako. Ves sedanji hrup se sire le okoli občinske uprave. Sicer pa vlada v vsej naši županiji mir in ni nikakega prepira. (Tem bolje ! Ured. »Edinosti«.)
Prosim, gospod urednik, izvolite me malo poslušati ! Dne 1. julija je naše pevsso društvo »Zrinjski« imelo svojo narodno veselico. Da si sti dve bratski društvi v zadnji hip odtegnili sodelovanje, se je vendar veselica prav dobro obnesl'. Vse točke so vspele najlepše. Vse hvale je bil vreden tudi zbor iz Tinjana. Zlasti prisrčna je bila zabava po oficijelni veselici — kakor menda še no-benkrat tako.
Drugi znameniti dogodek smo imeli dne 3. avgusta ob treh popoludne, ko so došli
pernkaj oo. milijonarji. Takega dogodka ni
bilo pri na« že nad tri »to let. Znamenit je bil ta dogodek zato, ker druga leta »o prvo nedeljo avgusta navadno začeli — plesati in so plesali zaporedoma — tri dIIi ! ! Kolika škoda je bila od tf-ga ne le v moralnem, am pak tudi v materij a l ne m p -gledu, tega mendb ne treba praviti. Dokler misijoni odpravljaj«, take pogubite razvade iz našega ljudstva) moramo biti le hvaležni našim župnikom, d* na ta način skušajo priti zlu v okom. Na teh cerkvenih sl;tvno<*t li je hvalevredno so delovalo tudi naše pevsko društvo »Zni j-»ki«.
Istim povodom se je ustanovila tudi Ma rijina druži »a, ki je v hipu imela 2b0 dru žaboikov in družabni«. Družba «i je naba vila tu li dve zastavi, ki sti nudi 516 kron. 1 >ne avgusta sti bili zastavi blagoslovljeni. Dekleta so se te slavnosti udeležile v narodni noši. O tej priliki je imrl preč. g dekan Kompare prekrasen govor.
X V S t. Petru pri Gorici je umrl tamošnji dekan Anton Hvalica po kratki bolezni.
Vesti iz Štajerske.
— P o ž i v i n j e n je. »Slovenskemu Narodu« poročajo iz Ptuja o umorstvu, ki priča o velikem poiivinjenju.
V Slavšini pri Ptuju je živel kmet Ge r n i č z ženo Alojzijo pri njeni materi Mariji R a n t a š a, katera je imela pri sebi tudi svojega mutastega sina. Germič je bil jako surov mož ter je živel v vednem prepiru s svojo ženo in njeno materjo. Pred f>t;ni leti je Germ:č naenkrat izginil in vsa poizvedovanja |>o njem so bila brez-vsjK^na. Sed.Mj pa seje vendar posrečilo žandarmeriji priti hudodelstvu na sled. Tašea Marija fiantaša je bila svetovala namreč svoji hčeri Alojz ji, naj svojega moža ubije. Ta je naročila m u t a s t e m u bratu, naj < iermiča ustreli, kar je tudi eto-r i L Ustreljenega so vlekli (>otem v klet, kjer je ežal dva dni. Tretji dan bo ga n a kosce zrezali in v kotlu tako dolgo kuhali, da je šlo meso od kosti. Meso so potem zakopali v gnoju, kosti pa so sežgali.
Razne vesti-
Iz Belegagrada javljajo, daje v oddelku za koleke zmanjkalo SO.OOO frankov. Kdo da je poneveril, se še nič ne ve.
Mislite si najeti lep grob? V Parizu se da vse kupiti in najeti, a zato ima veliko prednost zimska sezona. Ne samo stanovanja se dobivajo v Parizu, temveč tudi — gro-bovi. Te dui je bilo čitati v predmestju Sant-Honotć lepak na neki trgovini z naznanilom : »V najem! Na pokopališču Pere-Lachaise se v družinski rakvi, ki ima pet lepih mest, dajo v najem tri prazna mesta. Podrobne informacije se dajejo tukaj-le«.
Ta plakat je napravil veliko senzacijo in sodijo, da bo imel lep vspeh, kajti je Iju-dij na teui grob....
nega kmeta. Ni nam treba posegati v zgo dovino! Saj imamo dovolj kričečih slučajev, kako so izkorišali neveščega kmeta, kakor so ie vedeli in znali ! Kmet je bil povsem odvisen od bogatina. Kdo se ne spominja vnebovpijočih krivic, ki jih j<» moral pomilovanji vredni kmet prenašati?! Slučajev je >ilo neštevilo. ko je moral kmet od jednetra h to taka po 35—45 •/„ obresti plačevati ! V starih, da. celo v sedanjih sodniških knj'gah •o še take gorostasne obresti vknižene. Bogatin je t<>r<j imel neukega kmeta v svojih kremp'jih ; «l«lal je žnjim — knk«.r volk z jagnetom ! H.ala Bogu, «elaj se i<1 mnogo na bolje obrnilo v tem oziru. V sili ne treba kmetu najemati in iskati denarja proti velikim obrestim. S tj imamamo d v»>lj R ?i-feisenovih klerikalnih in liberalnih posojilnic, pri katerih dobiva kmet denarja za nizke obresti. Trdim pa, da posojilnilee v rokah naprednjakov kmetom mnogo več koristijo, nego posojilnice, ki so v klerikalnih rokah. Zakaj ? P ros'm, le jeden slučaj ! Kmet dolguje bogatinu, rt cimo, 400 kron in plačuje po 8%. Ker hi se rad rešil velicih obresti, gre v klerikalno posojilnico. Vzame pa, me p to 400 kron, toliko, kolikor je vredno
njegovo celo premoženje. To pa zato, ker mu	Štejem si v prijetno dolžnost izraziti
g.'Spo la radi dajajo denar, da le ne zahteva	svojo javno zahvalo vsem onim cenjenim dru-
več, nego je vredno njegovo premoženje! Tu	žinam, katere so na kater sib >di način, ali z
ga ni človeka, ki bi kmeta posvaril, da ne	naročili ali priporočili podpirale mojo pred
ravna pravilno. Kmet, ki itak ki navajen
mnogemu denarju, denar kmalu porabi in	Tem Uffiednim družinam, katerih ni po-
mu ne ostaja druzega, nego čez in čez za-	trebno imenovati, (ker so v obče zuane ne
dolžena kmetija. Potem mu ne preostaja	samo kakor narodne, ampak tudi požrtvo-
druzega, nego, da hodi v »konsum« in da valne' in želeti bi !>i,°- <la bi Jih posnemale
,.	j jii	»	, i druge spoštovane družine na tržaškem
jemhe na posodo, dokler mu se U ga ne od-	.. .	»v . j- i - .
J J	*	'	e	ozemlju in se posluževale edino le pri trgov-
povedo. \ takšnem položaju je danes »kranj-	cih-rojakih) izražam svojo najudanješo zahvalo
ski kmete. S takšnim počenjanjem je in bo	da mi je bilo mogoče mojo trgovino v toliko
kmet če lalje slabeji, dokler ga ne zadene	povečati, da zamorem razpolagati z večjim
katastrofa, katere pa kmet ne bo	Zborom kolonialnega in jedilnega blaga,
, . ,	kakor tudi, vseh speciialitet in delikates. kar
s a m k r i v !	...... 1
mi pre| nt bilo mogoče z ozirom na poman-Posojilnice v rokah liberalcev postopajo j^anje shramb.
mnogo bolj korektno. Kmetu dajejo le toliko,	Zahvaljujem se nadalje slavnemu ob-
kolikor mu res treba za zboljšanje gmotnega činstvu v obče za vsako izkazano mi naklo-
položaja. (Jez potreb) t»a nikoli ne silijo njenost, tadejaje ** podpore tudi za prihod-
ANTON FURLAN
= TRGOVEC KOLONIJ AL. JESTVIN IN DELIKATES =
Trst, trs S. Franceseo st. 2.
Priporočam »e in ob je<lneni naznanjam slav. občinstvu, 'la «em svojo trgovino razširil in založil z najboljšim blajroni na£e stroge, tako da mi je mogoče po^treri vsestranski tolikor trle<le kakovosti kolikor cene. Priporočam slav. občinstvu za nastopajočo zimsko s^zo^o velik izbor priHtnnga ruskega in kitajskega čaja kip. o<l gld 3—10; rum za čaj liter o«! gld. 1.20 do Kum iz Jamajke in iz Aneležkejra od tvr«lke James N Vate rs & Co. iz Londona v steklenicah razne velikosti in cene. Velik izbor likerjev tu in inozemskih tovarn, rozollj. rožni kimelj. Maraškin. ('uranio, Creme d Anissette. R«»oh ('oeeola. Altvater itd. Pravi francozki in domači konjak raznih kakovosti in ren. Pravi domači vipavski tropi novec lastnega izdelka po gld. 1.21» liter ter razna domaČa in inozemska vina kakor namizno vino, isirski refoik v steklenicah po in ' . litra po novč . dal mat namizno vino liter po :!2 nvč.. Opolo po :tl nvč Istrski rrfosk v steklenicah 7 . , po gM. 1.1"», vipavski in istrski mnSkateler v steklenicah 7 po sn nvč. Veliki izbor maršale svetovno-znanih tvrdk Florio »S: Co., Curatolo Span«*> tt Co., Woodhause Co. po na'nižjih eenah Asti spumanti in šampanjec. Veliki izbor čoko'ade in kakao tovarn Suchard v Švici in Maršner v Pragi, Kiitl'erte, Lejet, Velim itd. Pravi angležki in domači hiškoti. Raznovrstne testnine, kakor ZnidersiČ & Valenčič v II. Bistrici, neapeljske in tržaške. Kavitia primes, užijralice in vtščilo (biks) ilružbe sv. Cirila in Metoda. Vse jelilie reči. koje rabi vsaka družina. Za bližajoče se praznike pripororam slav. občinstvu beneške Ta ve po jrld. 1.(10 klg., tržaške po irl<l '.20 kljr. Kar je neobhodno potrebno pri vsa kej obitelji je naravno sveže surovo maslo, katero vdobivam vsak teden iz Vipave, cena klg. po 1 trld., kuhano maslo I. vrste kl<r. po jrld 1.12. navadno IT kljr. po !»0 nvč. N Da ustreženi in olajšam uglednim družinam in odjemalcem sploh, pošljem vkupljeno blago na vse f kraje mesta točno in brezplačno na dom. Blago, katero ne ugaja ali se je po pomoti vkTipilo, vza- f meni draure volje po isti ceni nazaj. Sprejemam tudi poštne pošiljatve na deželo. Ceniki na razpolago. \
Udani	v
Anton F n rhin.	I
Pozor. Kdor pri meni vkupi blaga za najmanj 1 gld., mu dovolim 2" odbitek ; s tem bode ustre-	*
ženo vnem onim cenjenim družinam, koji se poslužujejo takozvanih „Coop-rativ- ; mesečni odje-	^
malei vdobo ob mesecu omenjeni odbitek.
>
Zahvala.
leti ustanovljeno trgovino z mešanim blagom v Trst?: na trgu St. Francesco št. 2.
kmetu denarja, pač pa ga poučujejo, da bi bilo to le v njegovo škodo. (Jez nekoliko let bo kmet gotovo preklinjal tistega, ki mu je brez potr be, le iz političnega namena, denar v roko dajal.
Brzojavna poročila
Jz španjske komore.
Vezovnik Vekoslav
mesar
v ,,Slovenskem domu"
— na trgu sv. Jakoba štev.
priporoča cenj. slovenskemu občinstvu svojo mesnico. Cene zmerne. Postrežba točna.
Svoji k svojim!
Zaloga vsakovrstnega pohištva.
Anton Breščak ^^^
Vetturini ima v zalogi v veliki "sberi pohištvo vseh slogov za vsak stan od najboljšega izdelka. V zalogi ima: podobe na platno in šipe, ogledala, žime za patno,razne tapecarije itd. I^aje tudi na obrok.
Trgovina z izgotovljenimi oblekami.
CaIamImS	della Fabbra St 2. votral ul.
oalarini.
Torrente. Podružnica ..Alla cittii di Londra" z najfinejšimi izdelki v ulici Poste nuive 3 (Brunerjeva hiša). Zaloga izgotovl jenih oblek za moSke in dečke. Velik izbor oblek za moške od gl. 6.50 do 24. za dečke od gl. 4. do 12. suknene jope v velikem izboru od gld. 3. do 8. zimske močne in podSite jope z ovratnikom od astrahana od gld. 5 — 14, ravno take podsite s kožuhovino po gld 12. — Površne suknje v velikem izboru od gld 18 — .'52. Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene I hlače od gld. 2.50 — 4.50, tinejše od gld. 5 — 9. SlO- ; Velik izbor oblek za otroke in dečke od 3 — 12 let od gld. 2.n0 — 10. Haveloki za moške in dečke po najiižiih cenah. Hlače od moleškina (zlodjeva koža) za delavce izgotovljene v lastni predilnici na roko
MADRID 24, (B.j V zbornici je izjavil hajati V ulici Rlborgo Št. 25 lil V iv Korminu.
' 1	J • in 11	1 \	OUti	1 '	Crtane močne srajce za delavce gld. 1.20. \ e-
ministerski predsedn k Sagasta v svojem od IMtPttlljU (SC6(llia) ST. 000 (na glavni llka zai0ga ^novij za moške obleke na meter ali
govoru na dotično vprašanje, da je dekretu cesti. Sprejema naročbe po meri in za- tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovi z največjo 0	^	.! .	točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. v pooruznici
v ulici Poste nuove se zprejemajo izdelovanja obleke po meri ter se še posebno vdobiva vsake vrste oblek v raznih risanicali in merah za moške in dečke.
njost ter obljubuje vsestransko točno in hitro postrežbo.
Z vsem spoštovanjem beleži udani
Anton Fnrlan.
Obuvala.
Podpisani priporoča slavnemu venskemu občinstvu svoji zalogi obuvala za gospe, gospode in otroke, ki se na-
proti kongregacijam namen preprečiti prise- popravljanje.
Bosr i narod
Peter Rehar,
Čevljarski mojster.
KKKKKKttKKKKKKKKK
sveto, ki hočejo imeti lep
Vsakomur je znano, da se morajo rane zelo previdno varovati nesnage, kajti drugače i-»te z infekcijo razvijejo v hude rane. OjK>zarja se vsled tega, da se imajo tudi male rane pokriti s pravim mazilom ter jih je obvarovati preti vnetjem. Zato je najboljše m najzaneslj vejše kako antiseptično mazilo. Kakor tako pa je najbolj znan » praško doznače mazilo iz lekarne B. Fraenerja, c. kr. dvornega zala^ate ja. To zdravilo upliva na zdravljenje rane zelo hladno, blaži lno in zelo hitro.
Cenjene eitatelje in prijatelje našega <ta op< zarjaino na oglas g. Antona Furlana, trgovca na trgu sv. Frančiška št. 2, ter pri-|M>ročamo istega v blagohotno [»odpiranje. O tej priliki svarimo vse naše somišljenike, tla se o ku|K<vanju vsakovrstnih predmetov |k>-sluiujejo vedno le pri trgoveih-rojakih, katerih imamo v Trstu obilo.
Delniško društvo zadružnih pivovarn v Žalcu in Laškem trsu se sedežem v Ljubljani« se imenuje novo narodno j»od-jetje. katero so ustanovili v Ljubljani. S tem je slovenski narod napravil lep korak naprej na polju domaČe industrije. Vsem imovitim našim somišljenikom priporočamo, da pristopijo v to delniško društvo, katero bo imelo eotovo tudi v Trstu svoj vstop. — Opozarjamo na današnji oglas.
*
K K K K K M
K *
* n
M
n n
i
MIZARSKA Z A D R U & A V GORICI
z omejenim jamstvom
naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela
prvo slov. zaloe pHištva
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
Katera se nahaja
v Trata, Via Piazza
K *
* *
n
M X
n n n n
Gospodarstvo.
Ali posojilniee in z istimi združena kon-samna društva rešijo kmeta l
S Kranjskega smo prejeli : Leto za letom gre st >t:ne kmetij na boben: neiznosni dolgovi bremeni na plečab do mozga izsesa-
ljevanje iz Francije izgnanih kongrrgaeij na Spanjsko. Namen je tudi dosežen, ker od 700 redovnikov, ki so prekoračili mejo, jih ostane le 52 na ^panjskem.
Iz srbske skupščine.
KELIGRAD 26. (B) Od večine skupščine vsprejeta adresa izreka na prvem mestu kralju priznanje na visoki inicijativi in možki odločnosti, s katero je deželo rešil iz mučnih in škodljivih ustavnih revizij. Fasin, ki se nanaša na vnanjo politiko, jemljs zadovoljstvom na znanje oni pasns v prestol nem go voru, ki se nanaša na razmere do Rusije, Avstro-Ogtvke in Črnegore.
Glede odnošajev do Turčije izraža adresa obžalovanje, da turška \ lada ni bolje ščitila osebne svobode in svobode imetja podanikov ter starosrbski živelj v Starosrbiji pred napadi in zasledovanjih od strani Albancev. Adresa izjavlja kakor nujno potrebno, da se ustreže opravičenem zahtevam Srbov v cerkvenih in šolskih stvareh v onih krajih Sta-rosrbije in Makedonije. Adresa zaključuje se »živio« klicem kralju in kraljici.
Kreeausko vprašanje.
LONDON 26. (B.) Nasproti uajnovejim
objavljenjem v parižkem »Tempsu«, je iz - ,	_
vedel paniki dop. >Standardac, da, v kolikor veže odvetniških poslov, vajen koncepta ^
francozka vlada prihaja v poštev, niso bili , V jugoslovanskih in nemškem jeziku, želi ^ 1 1	r	- __________• O_____JU	aS*
vecchia (Roaario) št. 1.
(na deB»» 8trani cerkve sv. Petra).
Konkurenca nemogoča, ker Je blago Iz prve roke.
Prodaja vina „Ai Maestri"
v ulici Valdirivo >t. 17. Slavnemu občinstvu se naznanja. da se od danes uaprej točijo sledeča vina: refoSk črn po 4-*8 novč., bela rebula iz Brd po 28 novč. Za družine po ugodnejših cenah. Opolo iz Viaa po 28. novč Za obilen obisk se priporoča ter že v naprej zahvaljuje.
Vsak zamore moja vina analizo vati in ako jih vdobi ponarejena( vdobi 100 gld. nagrade.
Ces. ?jr. dri v. civilni, vojaški in uradniški krojač M. Poveraj, trgovec v Gorici, na Travniku štev. 22 I. nadstropje priporoča Častiti gospodi svojo izborno zalogo -;uk-nenega blaga, gotovih oblek, perila vsake vrste in vse potrebščine k oblekam za vsaki stan Vstreza vsakemu naročilu in po modi.
elikanska rastava pohištva in
XKKKKKKKKXKXXKXK S
tapecarij. Izvenredno ugodne
U
Uradnik
U U U cene. M M
VILJEM IIALLA T0RRE	«
v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) ♦
3se3ra5o. m	♦
L H Moje pohidtvo don asa

storjeni nikaki diplomatični koraki ni glede priklopljenja Krete k (irški. ni v namen da bi vlasti sklenile kak dogovor, ki bi silil Turčijo, da izvede določila berolinskega dogovora.
naineeeenia. Ponudbe pod »Uradnik« na upravo »Edinosti«.
Hiša na prodaj
je na Općina h, v sredini pripravna za gostilno prostorno dvovišee, hlev zemljišč. Povprašati je v »EDINOSTI«,
vasi,
Poleg lii^e
jako
je
iiastimi kolajnami
FRAN HLAVATY
Aleksander Levi Minzi
Prva in največja tovarna pohiStva vseh vrst.
—t R s t
TOVARNA: Via Tesa. vogal Via Limitanea
ZALOGE: ■ Piazza Rosario št. 2 i (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -HOH
ulica Ginlia št. l/A.
Obuvala po angležkem in franeoskem vzorcu izdeluje po meri cenj. damam
m tudP ve^* g0SP0C^0Tn	za otroke. Delo
uredništvo'	okusno in trpežno.
1
Popravljanje starega obuvala.
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
ILUSTR07AIJ CEHI ZASTONJ II FRAMKU Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko.

Sf
i s
1
Sf
m
m
© a
M PIVOVARI V ŽALCU IN LAŠKEM TRGU
▼ LJUBLJANI.
—11 r —
Prospekt.
Zvesta svojim v lanskej okrožnici navedenim načelom, pričenja „Ljubljanska kreditna banka" po svojem enoletnem obstanku, v katerem je prav dobro uspevala, svojo prvo akcijo v večjem obsegu; namreč ustanovitev „Delniške družbe združenih pivovaren v Žalcu in Laškem trgu v Ljubljani".
Posrečilo se nam je skleniti s posestnikom obeli imenovanih pivovaren pogodbo, ki nam omogočuje spremeniti obe podjetji, katerih izdelki so na Južnem štajerskem in — zadnji čas tudi na Kranjskem splošno priljubljeni, v delniško družbo.
V to svrho ukrenemo potrebne korake, da dosežemo od vlade dovoljenje za ustanovitev delniške družbe pod imenom :
11
Delniška družba združenih pivovaren v Žalcu in v Laškem trgu v Ljubljani
66
katere namen bi bil. obe pivovarni od sedanjega posestnika gospoda Simona Kukeca v Žalcu kupiti in nadalje voditi. Pivovarna v Žalcu jo izdelala po uradnem zapisniku v času
od 1. oktobra 1*98 do 30. septembra 1899 hI 8.935.— „1. „ 1899 „ 30. „ 1900 „ 6.590.— .,1. „ 1900 „ 30. „ 1901 „ 6.396.—
pivovarna v Laškem trgu ]»;» v istem času
hI 10.780.— 11.970. 11.270.—
torej v ol)eh pivovarnah v zadnjih treh letih povprečno na leto 18.653 hektolitrov piva. Skupna mera obeh objektov znaša
6 ha 26 ar \1 /«", od katerih pripada na Žalec 1 .. 15 „ 16 „ , in na Laški trg 5 „ 11 „ 1 „ .
Na tem površju zavzamejo poslopja v Žalcu 33 ar in 14 w v Laškem trgu pa 47 ar in 50 m1.
Glede cenitve < beh objektov obrnili smo se do gospoda Bohuillila Stanka, pivovarnika in predsednika velike delniške pivovarne v Nuslah pri Pragi, nadalje do gospoda Jana Novak-a, družabnika tvrdke Novak & Jahn, tovarne za opravo pivovaren v Pragi-Bubna, katera oba uživata najboljši
sloves v čeških pivovarniških krogih.
Oba gospoda odzvala sta se radovoljno našemu povabilu ter se mudila meseca junija poleg dveh naših zaupnikov v Žalcu in v Laškem trgu,
Ogleduje si natanko obe pivovarni. Iz njunega strokovnega poročila posnemamo sledeče : Pivovarna V Žalcu je urejena za letno izdelavo 8000 hI piva.
Varnica je napravljena za 40 hI litja in zelo praktično izvedena; potrebno vodo daje vodnjak v pralnici in je kakovost te vode za izdelavo piva izvrstna. V kvaiilnici je dvajset sodov za kvašenje a 20 hI; kleti za zalogo imajo pa prostora za 2800 JiL Sladarnice so tri manjše podzemeljske in jedna večja nadzemeljska.
Po nazoru izvedencev se letna produkcija piva v Žalen z malimi investijskimi stroški lahko zviša na 15.000 hl. V ta namen morala bi se na že reservovanem prostoru sezidati nova sladarnica in popolniti klet za zalogo po načrtu, ki je že izgotovljen.
Pivovarna v Laškem trgu ima varnico za 70 hI litja in novo dosti dobro izpeljano kvasilnico s 24 sodi za kvašenje. Kleti za zalogo imajo prostora za 4500 hI. so v dobrem stanju in opremljene s primernimi ledenicami. Sladarnica je na levem bregu reke Savinje v hiši, v katerej je tudi pivovarniška restavracija.
Potrebno vodo dajo trije Studenci, katerili dva sta na lastnem svetu, tretji glavni in najvišje ležeči pa na tujem svetu ; vendar je vporaba
istega zemljeknjižno zavarovana.
Pri sedanji uredbi kvasilnice in kletij za zalogo se lahko sklepa na letno najvišjo produkcijo 14.000 hI; vendar bi biJo po nazoru gospodov izvedencev mogoče s primernim zvekšanjem kletij in z napravo nove sladarnice v neposredni bližini glavnih objektov zvišati produkcijo dO 25.000 hI. Glede plodunosnosti obeh pivovarn si dovoljujemo na kratko sledeče navesti:
Cena izdelovanja piva v obeh pivovarnah pride povprečno na K 15'20 za 1 hI (v.tej ceni so obseženi že vsi stroški za režijo in amortizacijo) prodajna cena je pa K 19.25: tedaj ostane pri vsacem hektolitru K 4.15 dobička, pri čemer se niti ne računa, da je za pivo v steklenicah cena veliko večja.
Kakor spredaj navedeno, znaša letna poprečna produkcija obeh pivovaren 18.653 hl. Ako se vpošteva 12°/0tno osušenje, ostaja za prodajo 16.425 h! piva in to množino je računati pri sestavljanju kalkula z;i plodonosnost podjetja.
Na podlagi predidočih številk in nameravanega delniškega kapitala v neobhodno potrebnem znesku K 600.000 bi se že pri nespremenjeni
a naša izvedenca trdno nrenričana. da poslovni uspehi obeh pivovaren s spredaj navedeno izpremembo
in spretnim vodstvom postanejo še mnogo ugodnejši.
produkciji obrestoval delniški kapital z 11 "3%, ter sta naša izvedenca trdno prepričana, da posl<
< i os poda izvedenca cenita obe pivovarni s posestvom vred. nadalje vstevši vso opravo, sode za zalogo in prevažanje, vendar brez fundusa instruetusa na K 500.000. Fundus instruetus. pivo, slad in hmelj bilo bi posebej upoštevati.
Gospod Simon Kukec, posestnik tvrdke S. Kuketz, se nam nasproti zavezuje da prepusti novi delniški družbi obe svoji pivovarni v Žalcu in v Laškem trgu z vso opravo, kakor spredaj navedeno, nadalje z vsem fundusom glasom dveh inventarijev, katera imamo v rokah, za skupno SVOtO K. 550.000 in se izjavlja pripravljenim udeležiti se z jedno tretjino delniškega kapitala pri novi delniški družbi.
Z oziroin na to, da se bode moralo prevzeti tudi pivo in zaloga druzega blaga še posebej, zvišal se je delniški kapital na K 600.000, razdeljen V 3000 popolnoma vpisnih se na iMijfoešja glas«ečih delnic po K 2<>o. od katerih prevzame 1. to je 1000 delnic a K 200 tedaj za K 200.000, gospod Kukec kot plačilo, tako da ostane za subskripcijo samo 2000 delnic a K 200.
Priglasila za delnice podjetja pod tvrdko :
11
Delniška družba združenih pivovaren v Žalcu in v Laškem trgu v Ljubljani
66
sprejema
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
—------_ 0 d 20. oktobra do vstevši 15. novembra t. 1. ======—
in veljajo za subskripcijo naslednji pogoji:
1.	Vsak subskribent dobi glasom svoje prijave pripadajoče delnice v nominalni vrednosti, to je a K 200.
2.	Pri suhskripciji se mora vložiti za VSakO podpisano delnico K 40 kavcije, katera se. obrestuje od dne vplačila do 31. marca 1902 po 4%; ostalih K 160 je plaćati po prejemu oblastvenega dovoljenja za ustanovitev te delniške družbe v obrokih, katere bode določila »Ljubljanska kreditna banka«. Ako bi se ostali znesek vplačal po 31. marcu 1902, je zavezan vsak subskribent plačati ob enem 5°/0 tekočih obresti od tega dneva naprej.
3.	Delnice so udeležene uže pri poslovanji od 31. marca 1902 nadalje.
4.	V slučaju da bi kak subskribent v določenem roku ostalih K 160 z odpadajočimi obrestmi pri blagajni »Ljubljanske kreditne banke« ne vplačal, konča njegova pravica do subskribiranih delnic, ter je > Ljubljanska kreditna banka« opravičena razglasiti, da je vplačana kavcija zapadla.
.">. Po dovršenemu uplaeilu subskribovanih delnic bodejo se iste izročile gospodom delničarjem s tekočim dividendnim kuponom opremljene in na imejitelja se glaseče delnice.
6.	Po preteku za subskripcijo določenega roka in po dovršenej razdelitvi bode »Ljubljanska kreditna banka« obvestila subskribente, koliko delnic je odpadlo na njihove prijave.
7.	Ako bi se nameravana delniška družba, iz katerega vzroka koli najdalje do 1. oktobra 1902 ne ustanovila, je »Ljubljanska kreditna banka« zavezana pri njej vplačane kavcije 4° 0 obrestmi od dne vplačila p. p. subskribentom vrniti, s Čemer se pravica do izročitve delnic in zaveza k prejemu taistih konča.
Ljubljana, dne 19. oktobra 1901.
Iijnbljanska kreditna banka.
p
raško domače ® s ® ® m mazilo
iz lekarne
B. FRAGNER-JA v PRAGI
je h taro. ua.iprrj v I'raci rahlj^tm	clravilo,
katnu	%z<lr*uj»* iu varuj«- <"i«t«-, uMitžuje vnetje
iti bole&ne ter jih hladi.
I škatljica po 35 nvć. in 25 nvć.. po pošti 6 nvć. već. Razpošilja se vsaki dan
Troti j>r«l(.U<"ila	1.5* -«- i«M! je II ali 1. f.H « 2,
ali 2.341 »; i, ali i 4* Si «<al*-Ij franko ua v* |«i«taje
»v»tnwipriilt^ drfctre.
Vai deli pakovanja no-sijo zraven vtisnjeno postavne vloženo varnostno znamko.
GLAVNA ZALOGA:
B. Fraper c. kr. dvorni zalaptelj
lekarna pri „Črnem orlu'*
Pra£a; Maia stran, ogel MUm nI. 203
Zaloga t lekarnah Avstro-«»Rerske v TRSTI* * lekarnah Lacis.nl. E. X.eitenbnrg. P. Prendini. S. Serravallo. A. Snttina. C- Za.netti in A. Praxmarer.
Razsežno jamstvo
Iiudovik Borovnik
tovarna in izdelovalnica precizijskih pušk Borovlje (Ferliieli) koroško
priporoča
*voje najboljše in zanesljiv* pufike vseh zistemov in kalibrov. Znameniti' in ojstrostrelne puške za iibre. risanice, lovske kratke pnike in dvo-
cevke za cele krogle iz dobrega kovanega materijala najsolidnej~e pu?-kar>ko ročno delo ter dobro preskušano. Komade. ki ne ugajajo, sprejmem nazaj, jih zamenjam •li pa povrnem <leuar. >prejeniam v popravljanje \se. udelavam cevi v stare pu.-ke, nova kopita, predelavam pu>k*» za nabijanje od spredaj v take za nabijanje od zadej itd. l*ri naj solidne j šem delu
• o e e e o zmerne cene. o o o o o o
Slovenski cenik pošljem na zahtevanje brezplačno in franko
Cene zmerne.
Zanesljive osebe
pe išćejo za razprodajo paientovanih novostij in izdelkov. ki so \?-aki redni hiši potrel>ns.
•s Konkurence izključene, mm*
Visoka provizija odnosno stalna plača od 120 do 150 K na mesec zagotovljena. Zastop se lahko ima tudi kot postransko opra\ilo.
Ponudi*; na tvrdko :
K LI MES iV C.o, Praga 1134/11.
GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo, v (ilorici
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr.
v lastni hiši.
Branil IIe vloge sprejemajo se od vsacega če tudi ni elan društva in se obrestujejo po 4i/8°/o, »e «la bi se odbijal rentni davek.
Posojila dajejo se samo čU»naun in sicer na menjice |hj *» °/0 in ua vknjižbe po 51/*0/0 traduje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol in od 2. do ure pojM»L. raz ven nedel in praznikov.
Stanje Iran. ilog leta 19G0. Kron 1,263.563 Poštiio-iiran. račnn štY. 831.315.
THE MUTUAL
zavarovalna družba za življenje v New-York-u.
Ustanovljena 1S41	('isto vzajemna.
Splošno premoženje dne 1. januvarja 1901.
1.607,625.487.39 kron.
Čisti dobiček v korist zavarovancev leta 1900.
42,873.909 kron.
Cela pokritna svota za vsa v Avstriji zaključena zavarovanja je vložena pri e. kr. mi Histerij al nem u plačilnemu
uradu na Dunaju.
Glavno ravnateljstvo za Avstrijo
na Dunaju I., Lobkowitzplatz štev. i.
© S

Svoj li svojim!
Zaloga obuvala
v ulici Riborgo štev. 2.
Pozor okoličani in tukajšnji Slovenci ! V inojej zalogi vdohite na izbor najcenejše in okusno izdelano obuvalo.
Sprejemam tudi naročbe po meri. Za mnogobrojne narocbe se toplo priporoča
Lovrcnc Vodopivec.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx>c\
Os. kr. priv. tvornica strojev, briziralnie, čelad, eevij. pasov in prva moravska mehanična tkalnica tvrdke
R. A. SMEKAL-A SmictoT-Praia
podružnica v Zagrebu, Frankopanska ulica 9
priporoča slavnim gasilnim društvom iu zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in priredbo, da na obe strani vodo sesajo in mečejo.
Parne brižgalice. s katerimi za-moreta že samo dva človeka delati ; izučba lahka in brez. masi-nista. I>alje motorne vozove, aparate za acetilenski plin. brizgalnice proti peronospori „Vermorel" po 16 kron. „Avstrija" po 20 kron franko na vsako pošto
Kmetijsko orodje. Izdelki solidni, lepi in po ceni. Uzorci in ceniki brezplačno.
— Vgodni plačilni pogoji —
Spoštovanjem
Podružnica K. A. s M E KAL v Zagrebu.
;xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxir
Svoj k svojim !
M. AITE
trgovina manifakturneini lila^a Trst. — Via Nuova — Trst.
vogal Via S. Lazzaro št. 8.
priporča cenjenim klijentom svojo bogato zalogo vsakovrstnega man ifakt urnega blaga za jesen in zime in sicer: sukno ta inoške in ženske obleke, flaneio, barvan in bel barhent. piket za perilo, maje od volne in bombaža, odeje s podvleko ali volne iid. liogata zaloga raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, ovratniki in ovratnice najnovejše mode, namizni beli ; in barvani prti; bela in barvana zagrinjala na meter j ali izgotovljena.
Drobnarije za krojače, kitničarke in šivilje tei ter raznovrstni okraski za ženske obleke.
Naročbe za moške obleke po meri z največjo-točnostjo in natančnostjo
i Velik izbor bhnra z:i zastave iu narodnih, trakov za društvene znake.
Cene brez konkurence
r<adejaje se tudi v prihodnje podpore cenj odjemalcev in si. občinstva, beležim se najuljudneje.
M. A i te.
Pozor!
Častim si javiti slavn. občinstvu, da sem prevzel s 1. oktobrom t. L na lasten račun trgovino Z matlifak-
turnim blagom
sedaj v ulici JJarriera vecchia št. 13
odstopljeno mi od ugledne in dobroznane tvrdke
Fran Hitty.
Imenovana trgovina je na novo bogato založena st
snovmi in suknom najnovejše mode ter sosebno s predmeti za krojače kakor tudi s perilom in platenino po najzmer-nejdih cenah.
Priporočuje se slavnemu občinstvu beleži se ndani
Alojzij Galperti
naslednik Fran Hitty-ja.
V pomoč Salezijancem!
Žrebanje nepreklicno 30. flec. 1901.
EFEKTNA LOTERIJA
i Častim si naznajati »lav. oočinBtvu, da je moja ' prodajalnica vedno preskrbjena manifakturnim blagom vsake vrste in ]K> cenah, da se ne-bojim nikake konknrence
vsaki dan dohaja novo blago.
V nadeji, da me bo slavno občinstvo po-eeščalo z obilnimi obiski, beleži spoštovanjem.
F. Đobauschek,
trgovec z manufakturnim blagom.. Via Barriera vecchia 27 v Trstu.
Se g>voi i Slovenski !
za zgradbo
TroHbrtfla mtrovan zadria zavetišča in oilpjevališča v Ljutiljaiii.
z neomejenim jamstvom. V GORICI, semeniskn ul. št. 1., I. nadstr.
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki si nalože za najmanj jedno leto po 5°/0, navadne }*»	in vloge na Oouto - oorrent po 5.6O°/0. sprejema hranilne knjižice druzih zavodov brez izpilite obresti ter izdaja v zameno lastne. Kentni davek plačuje zadruga sama.
Daje posojila ua poroštvo ali zastavo na 5ietno <xlplačevauje v tedenskih ali mesečnih o j rok. ib, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu |hj dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež 3oO kron po ] krono na teden, ah daljših obrokih |>o th>govoru. Deleži se obrestujejo j>o 6.\b9j0.
Vplačevauje vrši se ot»ei»no ali potom položnic ua čekovni račun štev.
Uradne ure: od 9—12 dojndudne in
od "6-1 popoldne; ob neUeljah in praznikih
tod ^—12. uo|>oiudne.
Srečka 50 vin.
Srečke se dobivajo
t oaljorovi pisarni v Ljnbljani, Gosposke nlice.
Kazprodajaleeut popust.
Julij Redersen
izdelovatelj zdravniškiii pasov in ortopedičnib aparatov.
Trst. — Via del Torrente št. 858-3. — Trst.
fNasproti vIsola Ihiozza.*4)
Kirurgični instrumenti, ortopedičui aparati modrci, umetne roke in noge, berglje, erna-nični pasovi, elastični pasovi in nogoviee, suspenzori, elektroierapevtični aparati, aparat? za umetno dihanje ter predmeti za bolnike
Vela zalop Krojneo mae.
Krojaška zadrug-a
vpisana zadruga z omejeno zavezo
GORICA Gosposke ulice 7 CORICA
Priporoča vse v to stroko spadajoče blago ter jamči za pošteno in solidno postrežbo.
Cene stalne brez pogajanja.
PODJETJE ZIMOLO - TRST
Prvo podjetje za pogrebne svečanosti
ustanovljeno leta 1876.
> Tržaška posojilnica in hranilnica
leslstiovaiia zadruga i omejenim poroštvom, n ulica S. Francesco št. 2, I. n.
Telefon 952.
Hranilne uloge se »prejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge iu se obrestujejo po 4°/0 Kentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila dajejo »e samo zadružnikom jn sicer na uknjižbo po 5\'s°/0, na menjieo po ti°/c na zastave po 5 * a0'o.
Uradne ure so : od 9—12 dopoludne in oć
3—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki dan oh uradnih urah ob nedaljah in praznikih je ura<i zaprt.
Poštno hranilnićni račun 816.004.
./V/V/VA.
JAKOB KLEMENC zaloga manufakturnega blaga
Pisarna: Corso 41 Telefon 141
Zaloga: ul. Istituto
Telofon št. 145
predmetov za kirurgična zdravljenja, angležki predmeti od gumija in nepremočljivih snovij.
Sprejemajo se pogrebi v veliki gali in I., II., III. IV. razreda; prevfzi mrlieev v tu-in inozemstvo ; katafalki v cerkvah za pogrebne svečanosti. Izvršuje pogrebe v popolno črni, v zlato-črni, srebrno-erui iu zlato-modri barvi.
Velika zaloga kovinskih krst, navadnih in najbogatejših ; krst iz trdega lesa s kovinskimi okraski z vloženo cinasto krsto ali brez nje; lesenih krst; belo in črno lakiranih ; vencev iz umetnih cvetlic v porcelanu ali biserih. Prodaja na drobno in na debelo oblek iz atlasa orgautin, umetnih cvetlic, napisov zlato-srebrnih in sploh vsakovrstnih pogrebnih predmetov.
v Trstu, ulica sv. Antona št. 1.
priporoča častiti m svojim od jemalcem svojo prodajalnieo, preskrbljeno za jesen in zimo z vsemi raanufakturnimi predmeti, združeno s krojačnico za gospode.
SoMsfca oblet s
kompl.
Hsvelofc nepremočlji*
. od 10 do 16 gld.
Velik izbor
sHlfuega ia DomDažn. blaga n mažke obleKfi; srajce iz žide, volne, lawn-tennis, platna ni, zapestnic, ovratnikov, perila za možfce, ovratnic v vseu barvan in format, nogovic, rat, iopic vseli vrsi. posebno za tonriste it lcolesarje, moinili predmetov, rofccvic nitij in kože ter dežnikov m solćni^Bv.
VELIK IZBOR
narodnih in avstrijskih zastav in trakov za vence v različnih barvah.
Vse po najnižjih, cenah.
Na zahtevanje pošiljajo se uzorci vseh vrst z dotičnimi cenami, poštnine prosto.