206. številka. Trst, v torek 26. julija 1904. Tečaj XXIX. ®5T Izhaja vesJk l«44 cb netJetfah ia pravnikih) ob 5. uri, ob ponedeljkih ob S. on zjutraj. ^asrerse iirvlijte s»e prodajajo po 3 aovfi. (6 stotink) 9 cicgT'fc tob&ksrn-h t Trstu :h okolici, Ljubljani, Gorici, . Kranju. Maribora, Celovcu, Idriji, St. Petru, Sežani, Xftbrežini. Novemmestu itd. lat n&rcebo eprejeira uprava lista „EdinoBt", il -a tk 3!:b pJccaio šiv. 7. — liraćae sre ed 2 pcp. do 8 zvečer. ~gi£«cm 15 gtoiink na vrsto pt at; podanice. osmrtniee, jame enLvaie in flciaeći cglasi po pogodbi. TELEFON Str. 870. c^^^^as^ Glasilo političnega društva ,Edinost" za Primorsko. V edinosti je moć I Naročnina snaia za vse leto 24 kron, pol leta 12 kron, 3 mesece 6 kioi« Na caročbe brez doposlane naročnine se apiava ne osns. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista, riofraakevaau pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračale. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: Ulica Torre blaaoa fitv. 13. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastni* konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcilc lista „Edinost" v Trstu, ulica Torro bianca fitv. is PoStno-liranilnični raean Št. 841.652. (Brzojavne vesti.) Boji generala Herschelmana z desnim krilom Kurokijevem. PETROGRAD 25. Š ri se govorica, da se je vršil mtd četami gecertla Herdchel-cama in desnim krilom Kurokijevim boj, v katerem so imeli Japonci velike zgube. Ko-nel-ni izid boja je še n3z:ao. Poročilo generala Saharova. PETROGRAD 25. Kakor je general SaLar.ov poroSal glavcemu čtauu, se nahajajo v okolici Bensibu Da levem bregu rike Tait-»iha oddelki japonske predstraže, močne dva b&talijcna z brzoatrelnimi topovi. Za njimi v smeii proti Sihejspu in Faoeejapuđzi so znatni oddelki japonske pehcts s 30 topovi. Tri ruske križarke pri Jokohami. Brzojavka nemškega cesarja KOLONJA 25. »Koinische Zeitung« je prejela včeraj poročilo iz Tokija : Tri križarke vladivostoške eskadre in eto transportno Itdijo so opazili dane3 južno-zapadno od Jo-kchame. Kakor poroča list nadalje iz Tokija, pišejo ondotne novine zelo neugodno o brzojavki nemškega cesarja ca viboržki pclk. Sicer pa smatrajo t? brzojavko le kakor privatai č.n uljudnost'. Japonci blizo Liaojanga? TOKIO 25. Prva japonska armada je dae 18. t. m. napadla 9. rusko divizijo, ki je b la poražena ter je zgubila baje 1400 mož. Bae 9. t. m. so japonske čete zavzele mcčno utr ene ruske pozicije za reko Lanho. Japonci stoje blizo Liaojanga, ru3ke čete se umikajo proti Mukdenu. Japonci zahtevajo v Koreji zemljišča. SEUL 25. (Reut-erjev biro.) Agitacije Korejcev proti Japoncen, ki zahtevajo, da bi se jim dale koncesije za pridobitev zemljišč v Koreji, pcstrjajo resae. Seljaki, pribajajoči v mesta, ee teh agitacij udeležujejo. Govori se, da to francozki odposlanec protestiral pri eesarju proti tem japonskim zahtevam. Vladivostoška eskadra pogreznila angležki parnik. TOKIO 25. Vladivostoška eskadra je pogrezn la včeraj pri Idzu angležki parnik »Kuight Commrtnder«, ki je pričel iz Nt\v-Jorka, Manile in Sangaja ter je vozil različno blago. Možtvo je dospelo danes s parnikom »Tsinau« v Jokchamo. Evropejske potnike to pridržali Rusi. — Kakor fg sliši je vladivostoška eskadra prgreznila tudi neko japonsko ladijo. Rusi zapuščajo Niučvang ? LONDON 25. »Reuterjev biro« je prejel danes iz Tientsina sledečo brzr javko : Na PODLISTEK. 35 Azijske povesti. Iz zapiskov priobčuje Anatcl. VIII. »Ako Vam je všeč, ga privedem danes semkaj c. »Izvrstno, gospod Petrovič. Povabite gA k nam na kosilo. Sedaj pa z Bogom !« In odhitela je, kakor bi jo veter nesel. Potem smo so še pozdravili z Dimitrijem ter m^lo pokramljali, na kar sva se midva odpravila v hotel »Petrograd«. »Hotel Petrcgrad« ! Ca bo kdo izmed Slovencev to čita1, si bo gotovo mislil bogve kakšno imenitno poslopje, da je bil ta hotel. No, mislite s: popolnoma enostavno meščanko hiš ecotadsiropno, kjer visi nad vrati velikanski napis »Hotel«, cd znotraj je paJ bolj podobno kakšni bezn ci nego pa hote'u. \ »ob', kamor sva takoj stopile, je stale par miz, nekoliko šspastih sklov, v kotu pa fe je š pir il reven »buff'đt«. Na stenrh je viselo ukaz generala Kuropitkica so pričeli včeraj Rusi zapuščati Niučvang. Ruski kolodvor je baje včeraj zjutraj pogore1. TIENTSIN 25. (Rsuterjev biro.) Japonci niso ša prišli v Niučvang. RuBka civilaa uprava jo v minoli neči zapustila Niučvang. Danes zjutraj so pričeli na ukaz upravne oblastnije rušiti ruike upravne zgradbe. Angležki parnik »Ardova« zaplenjen. SUEC 25. (Reuterjev biro.) Angležki parnik »Ardova« je dospel včeraj semkaj pod rusko zastavo in z rutkim možtvom. Angležka križarka »Venu3« je us:drana poleg zaplenjenega parnika. LONDON 25. Reuterjev biro je prejel iz Port Saiia brzojavko : Ruski parnik »Smo-lensk« je oddal na angležki parnik »Ardova« tri Blepo strele. Ker se ni hotel parnik ustaviti je oddal »Smolensk« dva ostra strela, nakar je bil parnik >Ardova« zaplenjen in možtvo odvedeno na »Smolenek«. Zaplenjen parnik »Scandia«. BEROLIN 25. Glavni ravnatelj Ballein je predložil državnemu tajaiku za zunanje etvari vozne spise parnika »Scandia« ter je dokazal, da je bila mala zaloga streliva, nahajajoča sa na ladiji, faktično namenjena za nemško vlado in za nje potrebe v južnem morju ter za kitajsko vlado. Hamburžko-ameriška družba je poslala poveljniku parnika brzojavni ukaz v Port Said, naj prevzame zopet poveljništvo na »Scandiji« ter naj nadaljuje vožnjo v Vztočco Azijo. Protest angležke vlade. LONDON 25. Reuterjev biro je prejel iz Carigrada poročilo : Anglija je protestirala I pri turški vladi, da ne sme ista v bodoče j več dovoliti ladijem ruskega dobrovoljnega j društva prehod i skozi Dardanele. Istodobno :zihteva Anglija, da naj turška vlsda vstavi parnik »Miilacca«, ako bi hotel pluti skuzi Dardanela v Sebastopol. Turška vlada je izdala ukas> da se »Malacca« zaustavi, ako bi hotel skozi Dardanele. Angležka oklopnjača v sueškem kanalu. PORT SAID 25. (Reuterjev biro.) Angležka oklopnjača »Albemarts« je priplula 'semkaj ter Be poda jutri v sueški kanal. Angležki parnik »Malacca« izročen angležkemu konzulu. LONDON 25. »Reuterjev biro« je prejel iz Petrcgrada poročilo : Parrik »Malacca« bodeta sprejela v Algirju ruski in angležki konzul in po dani iz avi, da jo vojni materijal nahajajoči se na »Malacci« namenjen za acgleiko vlado v Hongkongu, bo parnik izročea angležkemu konzulu. Ogrska državna zbornica. BUDIMPEŠTA 25. Predloga povrnitvi 10 milijonskega posojila avstro ogrski žoles- >. U —■ I U I ■ ■mil ■11 — 11 pir podob, kakor cirja Ivana Groznega, in nekaj ruskih svetnikov. V drugem kotu pa so bili »obrazi«, t. j. evete podobe, pred ka-koršniimi opravlja svoje molitve sleherni veren Ru= ter se jim klanja. V sobi je že sedel Surov ter nsju je pozdravil z veseljem. »Dobro jutro prijatelja ! Ali nista hotela tu v tem tak)zvanein hotelu prenočiti ?« »Zdravstvuj Surov ! Saratin je vedel za boljšo hišo in zato sva šla tudi tja ; saj veš, jaz nimam r«d takih umszanih hotelov ; torej sem bil takoj pripravljen iti s Sara-tiaom. »S tem si prav 'storil. Kaj bomo pa pili ?« »To prepuščam tebi, eaj si domačin !* »Djbro«. In Surov je šel ven ter naročil pijače. Kmalu je na to prinesla dekla V sobo, nekak šk&f z vodo, iz katera so gledali vratovi šampanjskih steklenic. In zaceli snio pikati, da je bi o ve=elje. O tem pa ca m je tek:a govorica o onr-Bičens ; prišli eo na vrsto tudi C lačusi. niski družbi je bila sprejeta v tretjem čitanju. Na to je nadaljevala zbornica podrebno debato o proračunu. Pri točki »ministeratvo a latere« je izjavil posl. Ratkav (Košutova stranka), da goji proti voditelju tega ministarstva težke politične pomisleke. Govornik je tudi kritikoval podelitev redov in plemstva ter imenovanja tajnih svetnikov na Ogrskem. Posl. Bedohazy se je v svojem govoru popolnoma strinjal s predgovornikom. Obema poslancema je odgovoril grof Khuen Heder-vary. Na to je bila sprejeta postavka »mini-sterstva a latere«, tako tudi brez debate postavka hrvatsko slavonskega ministerstva. Ministerski predsednik je predložil zbornici tudi pogodbo sklenjeno med ogrsko vlado in parobrodno družbo Cunard. Pogodba ima 31 toček, ki so bile večinoma že objavljene. Na to je bila razprava zaključena. Prihodnja seja jutri. Brzojavne Vesti. Not tajni sretnik. DUNAJ 25. Predsednik deželnega višjega sodišča baron Call je imenovan tajnim svetnikom. Finančni minister Lukacs. DUNAJ 25. Finančni minister dr. Lu-kaca je dospel danes zjutraj semkaj iz Lend-Gasteina. Ameriška eskadra na Reki. REKA 15. Danes rjutraj je dospela semkaj iz Trsta ameriška eskadra. Danski kralj. KODANJ 25. Kralj Kristijan je dospel danes predpoludne semkaj na jahti »Da-nebrog«. Grški kralj na Francozkem. ATENE 25. Kralj Jurij je odpotoval danes na kraljevi jahti »Amphitrite« v Genovo, odkoder sa poda v kopelj v A'x-lex-Bains. Z Balkana. CARIGRAD 25. Civilna agenta sta se podfcla v soboto z vsem svojim osobjem iz Bitolja v Prilep in Kruševo. Ministerski predsednik Combes t Carcas-sonn. CARCASSONE 25. Na včerajšnjem velikem narodnem banketu, na katerem je bilo 3600 povabljencev, je opravičeval mini-j steraki predsednik Combes notranjo fran-cozko politiko. Med drugim je izjavil, da ni Francija nikdar uživala večjega ugleda nego-li 6edaj. V večem delu je to zasluga sedanjega ; ministerstva. »Ti psi, zopet se gibljejo, in šs vspešno. Dorohajeva so celo nasekali«. »Kaj praviš, tepen je bil?« »Seveda, tepen. Saj pa tudi ni čuda. ČanČuzi imajo povsod svoje vohune; tako dozoavajo vse, kar sa pri nas godi. Skoro bi rekel, da vedo prej za ta in oni pohod, nego pa častnik, ki ga vodi. Tako jo bilo tudi pri Dorohajevu. Kamor je prišel, nikjer in videl niti nosu čunčušsega, in tako je postil hrezskrban in vesel; zvečer se ja s tovariši norčeval iz Cunčuzov, ter pil za žive in mrtve. Ponoči pa so C u n č u z i napadii tabor, ter ga nadeškali, da je komaj cdaescl p:tc. Jaz si tega no morem razlagati drugaSc, nego da bo bili Čunčuzi najbo'je poučeni o vseh nsših eklepih in da ja v mestn vohun, ki doznava za vsako povelje, takoj iz stana atamanovcgJt«. »To je pa precej hudo, da ja bil D> rohajev pobit«. »Saveria nas je ta ne3reča] giobjko zadala, še bolj pa, ker je naetalo fumničeuje, kdo je izdajalec. Kejti, da je jeden izdajalec, to je gotovo. Jtusko-Japonska vojna. Trat, 25. julija 1904. Praska »Politik« prinaša velepoučen članak pod naslovom »Vojno položanje v vztocni Aziji« in vemo, da bo ustreženo našim čitateljem, ako jim podamo ta članek vaaj v ekscerptu. Skoro mine pol leta, odkar je Japonska otvorila vojno z napadom na rusko brodovje portartursko. Ako vprašujemo po rezultatih tega vojevanja, moremo reči, da isti nikakor ne odgovarjajo temu razdobju, v kakoršnjem se navadno evropske vojne dovrŠujejo. Prvi cilj Japoncem je bil Port Artur in potem prisvojenje južne Mandžurije. Japonci niso še dosegli ni jednega ni druzega. Sprednje straže Japoncev so oddaljene še le 95 —115 vrst zračne Črte od Jalu ; to je daljava, ki se more — ako ni nasprotovanja — prehoditi v 14 dneh, v kateri čas pa bo računani štirje dnevi za počitek. Nič bolje ne stoje stvari za Japonce pred Port Arturjem. Njih prednje straže so še 10 do 14 vrat oddaljene od trdnjave in vsi dogodki se vrše dosedaj na vnanjem polju. Iz topov v trdnjavi sami se ni izstrelil niti še en sam strel. Pa tudi na glavnem bojišču be je dosedaj [na ruski strani vojeval le varnostni kordon. Že to kaže mojBtra v zadržavanju sovražnika, v pridobivanju časa za lastne namene. Kolikrat že so napovedovali z japono-filske strani : veliko bitko pri Ljaojangu, marš proti Mukdenu, da bo Kuropatkinu odrezana črta umikanja in da pade Port Artur ! A vse to Be je vsikdar sesulo v nič, bil je fantom, mehur od mila. Japonsko vojsko-vodstvo si ni upalo dosedaj izzvati ni ene veče vojne afere. Z japonofilske strani se pripisuje to le veliki previdnosti japonskega vojskovodstva. V resnici pa deluje tu ovi-rujoči vpliv ruakega vojskovodstva. To je Kuropatkinova zasluga. Velika množica pa navadno ne pozna zveze med posamičnimi epizodami vojnega akta. Ona sodi le po hipnih aferah. Ona pozna le [eno samo splošno merilo : »zmago« in »poraz«, in to merilo rabi ob vsaki primerni in neprimerni priliki. — Kdor sili naprej, ta je »zmagovalec«, a nasprotnik Djegov je »premagan«. — Prezanimiva in veleumetna šahovna igra, ki se razvija že meseca na bojišču, jej ostaja skrita in ta množica zahteva v svoji strastni pristranosti le krvavih odločilnih bitk. In čudno je, da onemu, ki sa brani, očitajo počasnost, da si bi jo morali očitati napadalcu, ker on je bil tisti, ki je hotel vojno in ki se sam hvali, da se jo lita in lata pripravljal nanjo. Ruskemu vojskovodji gra največa mera hvale, da je umel s spretnimi žahovnimi potezami odvajati sovražnika od cilja, ga ovirati cele mesece, da ni mogel (sovrtžnik namreč) »Kaj pa če je kdo nedobrovoljno izda-i jalcc ?« »Kako misliš to?« »Da namreč kakšen nevojak izvablja iz vojaka te skriynosti tako, da ta niti ne i sluti ne«. »To ja pa težko ; pomisli vendar, da ' vsak vedno ve, kaj govori in je jako redko, . da bi mož kozak izdajal nevojaku take služ-, bene skrivnosti«. »Ej, Surov, je li ravno treba, da izdaja j kozak možu, ali ni dosti, če je izdal ženski, , recimo svoji ljubici ?« »Vanja, Vanja, ti si jo pa pcgodil. Kozak še preje izdaja ženski; Vanja tvoja glava ui kar si bodi ! »Jaz se ravnam le po stirem pravilu: »cherchez la feme«, išči žensko kakor vzrok, in redko £e boš mot'1«. »Tukaj bomo menda res na pravi sledi. Kozak pri svoji ljubici; pripoveduje jej, da ga jutri ne bo doma. — Kam vendar pojde? In on pripoveduje: pojdemo na poje z d tja in tja b toliko možmi in bko dalje. Ej, saj se poznamo !« (Pride še.) za jati veČega udarca, da-ei niso b le make sile nikjer tako velike kakor japonske. Obrambeno vojevanje je sila, težavno, ker nikdar prav ne ve, kje nameruje napadalec glavni udarec ; vedno mora oni prvi uravnavati svoje postopanje po postopanju drugega in se vsled tega vedno nekoliko rakasnuie se svojimi nasprotnimi potezami Potem prihaja v sadanji vojni 89 okolnost, da domače prebivalstvo na bojišču veliko bolje obveiča napadalce, nego njihove nasprotnike. To eili Rusa v mnoge boje, katerim je edini namen — razjašnjeva-nje o razvrščenju Japoncev, njihovem številu in njihovih namenih. Vspeh tacih bojev pa Be ne kaže v »zmagi«. In četam, ki eo Šle v boj, edino le zato, da dobe pojasnenja, veleva Ž9 ta namen, da sa umikajo zopet po isti poti, po kateri so prišle. Ali vapeh, ki so ga dosegle, ostaja skrit javnosti. Tako imajo velikc-ga vspeha razni dogodki, katere javnost neusmiljeno obsoja kakor »poraze«. Kakor poseben izgled tacih bojev opisuje člankar dogodek pri Kiačovu. Rusi so bili potolčeni, Stesel definitivno nesposoben za nadaljen odpor, Pcrt Artur je moral pasti v 14 dneh, nekaj divizij je bilo že blizu, da ee izkrcajo in da bodo podpirale Oku. Ali iz vsega tega ni bilo nič. Jedna sama Ku-ropatkinova šahovna poteza je zadoščala, da se je napravil križ oaz vse te račuoe in pro-rokovanja vsled diverzije generala Stackel-berga, oziroma tiste toliko razkričana bitke pri Vtfankovu. Japonci so verovali, da hoče Kuropatkin rešiti Port Artur in eo vsled tega hitro dirigirali svoje sile proti severu in — trdnjava Be je oddahnila. Japonci so morali pre-meniti ves svoj načrt. Vsled diverzije Stackel-bergove so izgubili Japonci celih 6 tednov, a Rusi v Port Arturju so mogli mej tem spo« polnjevati svoj obrambeni zistem. It tega je razvidno, kako je vsaki korak ruskega vojskovodje v zvezi z vsakim drugim korakom, in kako zgrešeno je, ako se take afera meri s tistim navadnim merilom navideznega taktičnega rezultata »zmaga« ali »poraz«. Ozrši se na dogodke zadnjih dni na bojišču v Mandžuriji, svetuje člankar : čakajmo s potrpljenjem, ter zaključuje : Kakor pa izhaja iz vsega, imajo v Rusiji vse razloge, da popolnoma zaupajo odredbam ruskega vojskovodje v Mandžutiji. Svojo dosedanjo nalogo — zbiranje moči, potrebne za prestop v ofenzivo — je rešil najvsps-šneje. Koški list o japonski armadi. O govoricah, ki se širijo, češ da hoče Japonska od svojih 7 milijonov vojsški siužbi podvrženih postaviti na bojišče en milijon vojakov, piša »Novoje Vremja« s!ed ča: Japonci igrajo z izradno lahkostjo z milijoni. Od prvotnih 7 milijonov so prišli na 3, potem ni 1,250.000 in končno na en milijon vojakov. Prav lah o postavijo na noge tudi 20 milijonov. Toda vprašanje je, s čim jih obor«, že in oblečejo, ako njihore deželno-brambne četa morajo rabiti stare puške ? ! Za vojno se ne rabi le ljudij, ampak treba je tudi eredstev ; ves japonski proračun znaša pa le 300 milijonov jenov (1500 mil. kron). Posojila v državi sami ni možno najeti, v inozemstvu pa ce dobe več decarja. Vsi njih govori o milijonih vojakov so torej Je fanfaronade ! Dr. Koerber in Jugoslovani. G. dvorni svetnik Šuklje je priobčil v »Koes. Korespondenci« zanimiv članek o znan:h vladinih naredbah glede študij na vseučilišču v Zagrebu. To da je spretna šahovna poteza od strani dr.m Koerberja, da bi jugo-s ovanski klub, a.i vsaj njega hrvatski del izvabil iz dosedanje pozicije in ga potisnil na drugo pozicijo, ki bi b la rtanje neprijetna za vlado. Ta poteza je bila sicer fiao namišljena, ali g. >akije je tega mnenja, da re vendar n8 posreči. Ia to ža radi svojega polovičar stvs, ker se omeja le na hrvatske pravnike, a ee ne ozira na slušatelje na fiiozofiki fakulteti, ki žive ob aniiognih odnošajih. Slovence pa prezira popolnoma, tako, da se ti morajo čutiti naravnost žaljene. Ali ne vidi naučni minister, kako tisto nemško razgreto dijaštvo ob podpiranju akademiških oblasti naravnost onemogoča alovemki mladini bivanje na visok.h šolah v Gradcu in na Dunaju ? ! Vedno glasneje zahteve po slovenskem vseučilišču ne bo m?žao trajno odklanjati. Z zasnurjem szmo9tojne jurid;ake fakul-tete naj bi se skoro napravil začetek. Dotlej pa naj bi bilo slovenskim dijakom dovoljeno vršiti svoje studije na zagrebškem vseučilišču. In ker se tega noča storiti, ostane tudi Koer-berjeva šshovna*poteza brez zaželjenega efekta. Tudi če bi morda Jugoslovani na jesen odnehali od negativna obstrukcije, sa to zgodi le v sporazum ljenju z zastopniki češkega naroda. Drobne politične vesti. Nadomestne volitve v Dalmaciji. Kandidatom za nadomestno volitev severne skupine dalmatinskih meat za državni zbor nams-sto pok. Šupuka je bil proglašen dr. Dulibic. Hrvatska naselbina v Italiji. Zaderski »Narodni list« javlja, da so teh dni odpotovali v Italijo gg. dr. I. Smodlaka, profesor I. Barač, dcn H. Luger, ia slikar E. V i do vi <5, da proučavajo hrvatsko naselbino v južni Italiji. Ti Hrvatje živć v nekdanji kraljevini Napoljski v pokrajini Molise, na zapadu Gar-ganske gore. Nekdaj jih je bilo mnogo več, danes bivajo samo še v treh vaseh : Veda živa al: kruč (Aqua viva, Colle croci), San Folice, Slavo in Montemitro s približno 5000 prebivalci. Napoljski Hrvatje so lepe rasti in krepkega telesa; ženske so krasne. Ker nimajo hrvatske šjle, se čim dalje bolj poitalijančujejo in zgubljajo se tudi stari hrvatski običaji. Hrvatski nazivi raznih mest so se ohranili tudi v poitalijančenih okrajih : Selina, Mali, Brdo visoko, Jezerina, Ravnica, Gradina itd. Napoljski Hrvatje, Čisti čakavci iz primorskih krajev Hrvatske in Dalmacije, so došli v da naštije svoje bivališče nekako med letom 1467 in 1494, bežeči pred turško silo. Kolonizacija Bosne. »Obzor« je priobčil dopis iz Sarajeva, v katerem se domačemu narodu priporočuje, naj se ne izseljuje iz Bosne in Hercegovine, a izseljencem iz Hrvatske in Dalmacije, naj se raje naseljujejo v severno Bosno in Hercegovino, nego da odhajajo na tuje. Toda za taka podjetja bi se morali osnovati posebni odbori, ki bi šli izseljencem na roko. Kongres ogrskih katolikov se bo vršil dne 18 , 19. in 20. oktobra 1. 1904. Nova rusko-nemška trgovska pogodba je v glavnih stvareh gotova. Ruski minister NVitte j a ža odpotoval iz Norderneya, kjer so se vršila tozadevna pogajanja. Nemški industrijalci sa boje, da nova pogodba ne bo ščitila dovelj nemške industrije. Nemški cesar Viljem na vojaških vajah na Češkem. Iz Berolina poročajo iz me-rodavnih krogov, da še ni gotovo, da-li se casar Viljem vdeleži velikih jesenskih vojaških vaj na južnem Ćeškeir ali ne. Angležki kralj v Marijinih v a r i h. Angležki kralj Edvard pnde v ko-pelj v Marijine vare 11. oziroma 12. avgust«. Kralj to bival tam popolnoma ineognito pod imenom grefa Ranfrevv ; radi tega izostane vsaki oficijelni vsprejem. Palizzolo oproščen. Iz Fio-rence javljajo, da je tamkajšnje poro:no sv dišče oprostilo bivšega italijanskega poslanca Palizzola iz Palerma in njegove tovariša, ki so bili obdolžen*, da so pred 5 leti umorili bančnega ravnatelja Notarbartola ter izvršili še druge zločine. Porotna razprava je trajala več mesecev. Domače vesti- Poroka. Dane3 ob 6. uri zjutraj se je poročil gospod Fran Kolar, kr. finančni pristav v Požegi, z dražestao gožpico Slavo Godina iz Škednja. Iskrene Čestitke. Proslava sv. Cirila in Metodija In rimo katoliki. Pod tem naslovom piše zagrebški »Pokret« : »V Metliki so zgradili unijatsfco cerkvico sv. Cirila in Metcdija ter se je na dan slovenskih apostolov vršila sve-čanoit s procesijo. Narod od vseh strani, unijatskega in latinskega obreda, je prišel v ogromnem številu na to svečanost ter je prisostvoval a v. maši in procesiji. Unijetski svečeniki so naprosili svoje rimako-katsliške tovariše, da bi, kadar pojdejo procesije mimo rimsko-katoliških cerkev, dali zvoniti. Toda na veliko začudenje romarjev se ni v nobeni rimsko-katoliški cerkvi oglasil zvon. V Splitu je bila na dan sv. Cirila in Metodija prepovedana Etaroslo-venska služba božja. V Mtt iki niso hotele katoliške cerkve zvoniti o procesiji v pro- slavo sv. C rila in Metodija? — Nili to jaBno?« Tako »Pokret«. Tudi lansko leto 83 je pripetilo nekaj eličaega v Metliki. Dne o. julija m. 1. blagoslovil je namreč kanonik iz Križevca covo zgradjeno cerkev sv. Cirila in Metoda. Na to svečanost eo dcš'e razna unijatske procesije iz sosednjega Žužemberka, katerima eo ee pridružili tudi verniki latinskega obreda, a pri nobeni rimo katoliški cerkvi ni zvonilo, ko so šle procesije mimo. Blagoslovljenja hodil povsem osamljen. Tu sta pridrvila dva Italijana ter eta srdito grozila temu poslednjemu ia morda bi se bilo kaj zgodilo, da nista priskočila dva ravnokar došla Kolašp. Ko ee je družba Kolašev nekoliko oddaljila, je bilo čuti kakor dva močna udarca. Kdo je udaril in koga je udaril, tega naša družba no ve. Videla je pa, da je bila tudi tu ena oseba aretirana. Na to Ee je podala družba še3tih Kolašev na inšpektorat v ulici Chiozza, da bi tam cerkva vdele'il se je od rimsko katoliške du- pojasnili ves dogodek in izpcslovali, di bi hovščine edino le metliški prost. Narod, toliko rimo katoliški kolikor unijatski, je bil vsled tega siino razburjen. De, calo ljubljanski Ordinarijat je baje delal sitnosti glede blago-slovljenja cerkve. Kak utis mora napraviti tako p-stopanje ca pravoslavne vernike, je umljivo. Ia potem 89 še toliko piše o zedinjenju cerkev ! Baje je imel prav pokojni kardinal Parrochi, kije v nekem konsistoriju vpričo pokojnega papeža Lsona XIII. izjavil, da je stremljenje za z9dinjenje cerkev le — utopija ! Razmere na tuk. okr. sodišču. Na tukajšnjem ckrajaem sodišču za civilne stvari imamo 4 zapuščinske oddelke ia sicer tri za mesto Trst z 6 referenti in 1 za okolico z enim referentom. Ž a ta razdelitev sema po eebi je več ali m?nje krivična, ktr, čeprav imamo v Tržtu več slučajev smrti nego v okolici, vendar dotični oddelki nimajo Bog ve kakega posla, ker v mestu eo določeni notarji za Be3tavljanje inventarja in za druge slične posle, ki (notarji namreč) v vsakem oziru povspešujejo se svojim sodelovanjem tok in brzo reševanje zapuščinskih stvari. V okolici pa imamo Bodne poverjenike, ki imajo dolžnost, da naznanjajo sodišču slučaje Bmrti in da sestavljajo dotični inventar. S tem je nji aretiranega Kolaša izpustili. Tu pa ee jo zgodilo nekaj, kar kažo v jtiko čudni luci — objektivnost tamošnjih redarstvenih organov : doeim so zaslišali celo vrsto tjakaj došlih Italijanov, niso hoteli vsprejeti niti enega Kolašev. Po ®tem takem si že lahko misli vsakdo, kako sliko je dobila policija o tem dogodku. Taka je re3nic3. Opis V »Piccolu« in »Gazzettinu« je pa ekrajno tendencijozen in nesramno lažnjiv. Celo tako daleč sta šla ta dva laska liata v svoji grdi lažojivosti, da trdita, da so Sokoli napadli Italijane. Mi na verujemo, da sta to napisala v zmoti ali nevednosti, kajti tržaški Lahi poznajo prav dobro uniforme Sokolov. Napad v »Piccoiu« ia »Gazzettinu« je tem odijozneji, ko S3 ravno od slovenske strani odvaja ljudi od vaake demonstracije in se jih svari, naj se izogibljejo demonstracij. 0e imajo gospoda kake račune z »avstrijakanti«, naj jih poravnajo žnjimi in naj si ne hladijo duše nad Slovenci, tudi če imajo slučajno kako kola-ško kapo na glavi. En dan brez vode. Včeraj v jutro.še pred 5. uro je počila vodovodna cev Bro-jenca na Greti, in sicer na ravno istem mo- , , , , j x.-jt * stu, kakor je pcčila ze 2 krat poprej, to j* hovo delo dovršeno, tako; da sa mora dotični ' r \roaLan u; . , .. , 1 pred hišo št. 13. Rsdar Alojzij Masten, bi referent sam brigati za nadaljno resitav vseh (r . . . B . , . , J . t e šel ravno tedaj tam mimo je prvi zapaz i zapuščinskih eUari, ki so (z osirom na zamr- H . * , , , . . v . 4 to, ter je moral se bežati pred vodo ki je sanost zemljiške knjige in z oz.rom na mate- \ .. „ .„ , • ^ J , J & .. „ . . dria za njim po cesti. Pnssdsi na stražnico rij al sam) navadno tuli zamotane. Da si je! * . d/ivo,1'*» / , „ . . J, , , V ulici Bćlvedere je takoj obvestil o dogodau torej naloga dotičnega referenta za ta oaaelea i . ^ . ___ J ® . . j'centralo v Nabrežm-. OJ tam so potem te- navadno iako težka m da-si ista zahteva odi........... , . uav J m lefonirali reservoarju za Trst, ki se nanaia razun natančnega poznavanja elovenakega j vznožju Tratenika. Tu so pa takoj zaprli Jez.ka tud, temeljito poznavanje kmetek.h, > ^ ^ n. ^ raIgubl;a!s. razmer v naši okolici, vendar B8 je ravno s , ' . , . .. , ov^i.. JJ „ _ 5 x . J , Zgubilo se je 40U hektolitrov vode. Okolu tem oddelkom vedno po mačehavski postopalo ° . , . % , , 7. ure z utraj so pričeli delavci devati novo s tem. da se mu je odrekalo potrebno Btevilo -1 . , x.,. . ' , . . ... cev na mesto počene in so dovršili to delo pisarniškega osobja za prepevanje reaen.h j ^ ure 1 !ađne_ v re3srvoarjlI aktov in za podporo dot.8nema referentu. ( f^ ^^ tem j(J p, Posledica temu pa je, da se etransam do-, . f « , i -i * J _ .. . trebalo celih 6 ur predno so se napolnile v=e stavljaj o rešitve posamičnih uleg mesece in. r J J i i . vodovodna cevi po mestu ia 83 potem ni mesece pozneje, ker j;h nima kdo prepiBati. 1 . , . , A T - - , u * i \ -r bila voda povsod takoj za rabo, ker je bita »a pred kratkim te je celo hotelo postaviti n.,. , i •* u ; . ,,J x .... - kalna. Bili smo torej, posebno v nižih debh na čelo temu oddelku moža, ki je rojen m : ,7 , . , . .. .. . mesta celi dan brez vode. Poleg vročine, pa oJgoien v mestu, moza, bi skoraj nikoli ni . , , .... .. . , . . »i i še brez vode! imel posla z našimi kmeti in ki m nikakor kvalificiran za vodstvo tega oddelka, ker ne ! Suša, nefihte, požari. Iz Sanožec pozna slovenščine, in menda gospoda na sodišču | ročajo : Huda suša pritiska v m s h krajih, sama so se prepričali, da ta mož ni sposoban Žit« je 3 tedne prej dozorelo, nego uruga za ta oddelek ter so ga pravočasno odstra- leta. Dočim je sena cd prve košnje polovico nili. Sedaj pa je vendar ravno ta mož določen za nadomestovanje voditelja X. oddelka j od lani, na bo otave prav Dič. Travniki s>i od vročino razžgani, po njivah je v^e suho. za časa dopusta tega poslednjega. Mi odločno 1 Po manjkati je pričelo voda, dasi eo tukaj protestujemo proti takemu postopanju ter | močni studenci. Pivarna je morala orne iti zahtevamo od odločilnih faktorjev, naj vendar delo radi pomanjkanja vode. enkrat postavijo tudi v ta oddelek potrebno Iz Belekrajine pišejo, da je tudi tam število pisarniškega oeobja in naj v slučaju grozna eu3a, ako ne bo v kratkem dežja, bo zapreke g. voditelja tega oddelka določijo namestnika, popolnoma kvalificiranega za to mesto ! Konflikti med Italijani in Slorcnei. V nedeljo zvečer ok*)lu polunoči je prišla ic gostilne »Andemo de Piero« na A^quedottu družba 7 možkih, Kolašev a čepicami. Bili fo namreč poprod na veselici tega društva pri sv. Ivanu. Ko so sli po Acquedottu je jeden te družbe pel pod glasom neko slovensko pesem. Radi tega j a družba, sedeča pred kavarno »Central«, ziČela zasramovati veo družbo in jo obsipati z raznimi grdimi pridevki. Naša družba je bila vsled tega ogorčena in je energično z besedo reagirala ca taka žaljenja. Na vpitje one laške družbe se je nabrala veča množica Lahov, gotovo n.d 100, ki so vsi a palicami grozili naši družbi. Nekateri njih so imeli celd revolverje. Ali naša družba Ee ni ustrašila nobenih groženj in je odločno zavračala napade in žaljenja. Jeden Kolašev pa se je, v skrajnem ali umevnem ogorčenju, zagnal notri med Lahe, na kar bo vsi po3kočili nanj ter za-Ltavali od redarjev, naj Kolaša aretirajo. Tovariši Kolaša so skušali istega potegniti z gruče, nu, ni se jim posrečilo, ker v isti hip so ga redarji že aretirali. Naša družba je odiš'a dalje po Acque-dottu. Ko pa je pr šla na ulieo Torrente, se je nekoliko razdelila in je eden Kolašev vso zgorelo. Tudi iz Dalmacije prihajajo poročili o silni euai, na nskaterih otokih je popolnoma zmanjkalo vode, ljudje in živina morajo tako rekoč piti blato. V ljubljanski okolici je divjal v petek zvečer močan vihar in deloma je pobila tudi toča. Strela je v Klečali vžgala neko kajžo, v Mergšu pa kozolec. V Zagrebu eo imeli v petek po noči nevihto, v soboto zjutraj je b;lo nsbo vedro, a ob 9. uri dopoludne je zopet deŽ3valo. Z Ogrskega porečajo o velikih požarih ; t&ko je v Mojtarj v Tren čin u zgorelo v potek 30 h s z postranskimi poslopji. Zgorela je tudi sedemletna deklica. Radi pomanjkanja vode ni bilo možno gasiti. Tudi iz Nemčije prihajajo poročila o velikih pežarih. V soboto je deževalo po Vipavskem in Goriškem. A čuje Be, žal, tudi o toči. Potniki, ki bo p red si noči došli v Trat pripovedujejo, da je bila v nedeljo popoludne pri St. Petru huia nevihti. Pri nas v Trstu se je zadnje 3 ali 4 večere pripravljalo za dtž in pričelo je že ro3lti, toda veakikrat je burja rszgnala oblake in silna vročina trajo nadalje. Izlasti je bila včeraj popoludne vročina uprav neznosna. — Ljudje jadikujejo vsavprek, kaj da bo ! S poteTaDja. (Dalje.) Po 11 urni vožnji amo dospeli v Zemun. Kaka čutila navdajajo človeka, ki prvikrat rre na veličastno spoje nje dveh največih naš b rtk: Save z Donavo! Kika čutila navdajejo človeka, ki ima priliko, da prvikrat vidi Zemuna nasproti prestolco mesto Si bije — Baligrad in pa njega prastara trdsjave, iz kater.h eo svoje-časno Turki streljali na Lavdonovo vojsko! Ne Eamo idealnemu mladeniču utriplje srce radosti, ko Be prvikrat vozi v lepe tuje kraje, ogledovati kra£ote sveta. Tudi men1, že priletnemu človeku je postalo milo pri srcu, ko se mi je hkrctu razprostrla pred očmi sl.ka, katere moja skromno pero ni zmožno opisati. Na srbski strani Save ugledaš železniške vozove s srbskimi nadpisi in vse se ti prcd?tavija novo : financa, redarstvo, vojaštvo, železniško osobje ; sploh vs9 noai ruske kape in povsem različne uniforme od naših avutrijsk:h. Po in a se sicer, da je Srbija bolj revna država, ker nimijo njeni uslužbenci — izvzemsi nekatere vrste — tako finih uniform, kakor j h imajo avsiro c grški, ali to človeka ne moti, ker ve, .da je Bvoj med svojimi. V hotelu »Bjsnac, ki je v bližini kolodvora, emo odi žili svojo malo prtljago in odišli takoj, da si ogledr.mo Baligrad. V bližini kolodvora mesto ne napravlja posebnega utiša na človeka, ker je tam ša precej starih nizkih hiš ; tem veča pa je iznenađenje, ko si prišel v sredino mesta, kjer ne vidiš dru-zih, nego game monumentalne stavbe. Ulice so vse po velikomestno široke in tlakane s kamenenimi plačami. Električni tramvaj vozi na vse bolj važne kraje mesta, a najglavnejša linija je ona v kraljevski Topčider. Da Bi moreš napraviti vsaj površno sliko stolnega Balgrada, re zadostuje dsn in pol bivanja v njem ; zato se omejam la na ono, kar sem zamogel videti v naglici. Konak je krasna stiriogelna palača s pet mi kupolami. Iz sredaje kupole vihra kraljevi barjak (zastava). Ob uhodu je dvojna vojaška straža in ob cgl h je tudi vojaška 3triži. Stari kenak, je tudi zastražen po vojaški straži, toda le ee m?lc. Dae *i. (po starem) odpotuje N. V. kralj Petar na dtželo :n ostane dlje časa zunaj. Isti dan se tudi začne s podiranjem starega konaka. Na mestu, fej^r s* je izvršila t:sta grozna žaloigra lanskega leta, bo odslej kraljevi vrt. Vojašaiča in druga državna poslopja, iiakor: akademija, častniški dom, palače raznih misterstev, skupščine, pošte in brzo-ave, redarstva itd. zavzencajo dobro trftino vseh več h poslopij. Dna 29. (št. etil) junija je bil rojstni in imendan kra ja Petia. Zal, da smo mi prišli šele dan pozneje in da nismo videli velikan&kegu slavja po mestu in okolic5. (Pride ša.) Akad. fer. drašUo »Adrija« v Gorici naznanja, da bo imelo s;oj II. redni občni zbor dae 30. t. m. ob 9. uri predpoludne v dvorani »Slovenske Čitalnice«. Dnevni red je sedeči: 1. Čitanje zapisn ka III. izrednega občnega zbora. 2. Letno poročilo a) tajn.kovo, b) blagajnikovo, c) pregeda kov. 3) Volitev a) predsednika, b) 4 odbornikov ia 2 namestnikov, e) 2 preglednikov. 4) Poročilo odseka za ntrodni kolek. 5) Kje in kedrj naj bi prirejali nase Bhcde ? 6) Poročilo odseka za ljncUie knjižnice. 7) Z občnega zbora »Prosveten S) Slučajnost:. — Zvečer pi bo v »Motelu Sudbahc« sćstanek, katerega tfici-jelni del bG na vseobčo žaljo posvečen spominu profesorja Andreja Kragelja. Društveni odbor vabi vse člene, starešine, ustanovnike ia podpornike, da se v č m veČem številu udeleže tega občnega zbora. Poleg tega pa v*l>i tudi vse one akademik**, ki niso še pristopili društvu, da to ta dan etore. Poaebao pa se obrača to vseh gg. abiturijentov, da pr hite na ta občni zbor ter vstop jo v krog akademične mladin?. Ako pri-topijo društvu vsu akademiki z Goriškega t r vsaj večina ab i tu rij en tov, štelo bo isto do 50 č enov. K nečno vabi društveni odbor vsa cn«», ki •e zanimajo za slovensko akadenično mladino n v prvi vrsti ntše narodno uč.teljstvo, da se u deleža občnega zbi:ra, ker se na istem določi delovanje za ta počitnice. Mesto poštnega odpravnika je razpisno ca c. kr. poštnem in brzojavcem uradu morte a Camber« [ (smrt Camberju). Mej se je j^o že posušilo, preden je dozorelo, tem vpitjem ' tudi tu pa tam kak VBklik pridelek Koruze je popolnoma uničen. Tudi »Evviva I' Italia« in .Evviva Trieat« ita-1 aona Je malo; in kar so travn.ki in livade d„ J^^JTSS^SS^SS 'SSfS popolnoma iz3iišena, morajo ža sedaj doma tega zbora gotovo udeleži, krmiti živino. ODBOR. Štrajk delavcev v petrolejek h jamah v _ Borvslavu v Galiciji traja še dalje. „ , 3 Tovarna pohištva Kongres gostilničarjev. Teh dai se je p " , s vršil v Plznu, kjer je ravno sedaj mednarodna ^jgf^|Jy 0J* ^^HZl gostilničaratva, velik lianac. Konec: okolu polunoči. Aretovanih: 7, (neodrešenci) manj 2, izpuš2ena, ostane 5. Ranjenih: 0. Posebnosti: Demonstracija ni bila tako viharna, ker se niso prikazali oni od razgtava kuharstva 0______________, »Lega patriott ca della gioventfi trieatina«. ' mednarodea kongrea gostiln čarjav, katarema Večina demoastrantov — kakor nam je po- je pr-so3tvovalo 11.000 vdeležnikov. Kongres vedsl očividec — so bili ša nedorasli, niti je s^ienii me(i drugim, da naj * ' " ' 16 letni mladiči. Na policiji je neki uradnik dajejo koncesijo izjavil, da bi ga bilo sram aretovati take eo 8trokovno izobraženi, otroke, katerih bi sa niti ne moglo kaznovati drugače, nego da bi se jim naložilo, da rao-rajo spirati vsak dan stokrat: »D revi osta nem doma!« in A. - sa v bjdoSe gostilne la takim, t Trgovina. Borzna poročila dne 25. julija. Tržaška borza. Napoleoni K 19.02—19.04, angležke lire K — Konj ubil častnika s kopitom. V nedeljo je padel v Ljubljani stotnik topništva _ ______ if___" vr.vflP „ t«-;- nolrar ca knni tako do —, London kratek termia JS 239.70 240.20 I?ran Maver s konja, nakar ga je Konj iako r g5--951&> jtalija k 95-- 95 15 silno vdaril s kopitom po glavi, da je b i italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K t«trni mrtev 117.25—117.50, nemški bankovci K —.— — takoj mrtev. ^ avstrijska ednotna renta K 99.20 - 99.40, ogrska Velika riba. V Savi pri Litiji so vjeli tronska renta K 97.— 97.25, J tali i a na ka renta K ulica Tesa št. 52, (v lastni hi&i.) ZALOGA: Piazza Rcsarls (šolsko poslopjo). Ceae, da se ai foati nikako koakareins, Sprejemajo S3 vsakovrstna dčl i tac i po posebnih načrtih. Z^astroTras oenik 1» fr&sfea- v soboto velikega sulca, ki je bil meter ia je tehtal 10 kilogramov. pred včeraj Janes 100.10 100.15 dole en 102— 1021/« kreditne akcijo K 636.-- 638 — državne železuice K 632.-- 634 —, Lombardi K 80.— 81.—, Lloydove akcije K. 680--684.—. ... r . , i. . xr j ■»• Srečke: Tisa K 324.--323.—, Kredit K 460.— Nevihta T Ljubljani. V nedeljo po- do Bodenkredit 1880 K 303 — 310.— Bo- poludne so imeli v Ljubljani in nje okolici denkredit 1889 K 291.— 301.—, Turške K 126.50 malo nevihto, ki je nekoliko ohladila zrak. P° VMb0 Srbake ~d° —' r> , j • * • , a * i i i Dunajska borza ob 2. url popol Z-l, da je trsjal dež la pol ure. j Velik požar. Iz Ljubljane javljajo, da Državni dolg v papirju ie pogorelo v nedeljo v Podpeči na Dolenj-, « « ▼ srebru . , ,. Avstrijska renta v zlatu skem oO hiš in pod ružna ceraev. Zgorelo je v kronah 4°/9 tudi 7 eoved. Zižgali bo otroci igraje se z Avst" investicijska renta 3l/, 7, & ° Ogrska renta v zlatu 4% žigicami. n »v kronah 4°/t Pet oseb zadela strela. V vasi St f ^ banke Martinu na Kranjskem je vdarila strela v Kreditne akcije neko hišo, vžgala streho in ubila posisLnico ^^^mark Uršulo Lampič in njeni hčeri Barbaro in 20 mark Marijo. Zeta posestnica in dvoletno dete je jjj jj^fo Btrela le omami ia. . Cesarski cekini 100.10 113 75 99.35 91.20 118.45 97.15 88.90 1605.— 636.7 > 100.15 118 75 99.35 91.10 Us. 70 97.15 88.85 1605.— 636.50 239.771/4 239.82 V-. 117.27 Va 117.25 93.47 23.47 19.03 19.04 95.05 95.05 11.3* 11-32 ulica %. (jiovanni št. IS. Telofon Št. 1632. Odprta celo no 5. Bogat izbor tu- in inozenskih in slovenskih časnikov. Tatvina, vsled pomanjkanja vode. ] Parižka In londonska borza. Včeraj popoludae je voznik Anton Guštin s Pariz. (Sklep.) - francozka renia 98.05 * \ . . . 5«/ Italijanska renta 102 8(», španski esteneor 86.2. Proaeka, naložil na južaej železnici 1 b sodče- ^^ otomanske banke 563.—. kov piva, katere je imel peljati nekemu gostilničarju na Prošek. Ko je bil z vozom v akcije otomanske banke 56S Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnic __ Lombardi —.— unificirana turSka renta 86.40 menjice na London 252.45, avstrijska zlata renta ulici Belvedere je ša enkrat prešiel oodSeke 101.8O ogrska 4°/0 zlaU renta 100.50, LBnderbant , . ^ , , . _ - • :i _____turške srečke 122.75 parižka bank* 11.80, m tako konstatiral, da je za izginil en sod- kkcPije akcije Bic ček z voza. Seveda, včeraj popoludne je bilo XiHto 13.41. Mirna. ker je bila grozno vroče, a vode ni bilo, London. (Sklep) Konsolidiran dol«? 883/a pofcla C3V na Gret' Tat, ki je pa oatal 0e- 'n. zn&n, je bil najbrže žejen in t8m, da je Gaštinu ukral z voza piva. No, njemu je bilo dobro pomagano. A Guštin si pa ni mogel pomagati drugače, nego lijanaka renta 102—, Iržni diskont 2T/», menjico — si je pomagal s Lhmaju —.— dohodki banke —.— izplačila bankf sodček . ——• stalna- Tržna poročila 25. julija. Budimpešta. Pšenica za oktober 9 82 do ~ - - , - 9.83 Bž za oktober 7 83 do 7.84. Ovea za oktober da je prijavil tatvino na redarstvenoj straž- ^ k g_87 do 6.88 Koruza za julij —.— do —.—, za niči v ulici Balveiere. avgust 6.35 do 6.36. Pšenica : ponudbe srednje; povpraševanje omejeno, trdno. Prodaja 60.000 meterskih stot. od odpretju 15 do 20, pozneje 15 stotink zviSanja. Rž za 5 do 10, koruza za 5 stotink višje. Vreme: vroče. « » . ________ &____________H a vre. (Sklep.) Kava Santos good a*e „ - i • j o An i ratre za tek. mesec po 50 kg 4125 frk, za sept mestu Perzije umira za koiero do 000 oteb, Jfgo na dao, Evropejci beže v gore. Izaorelo žito- Na nekem r-------------e,- — j—j — „ — . . a — -----o^i' stalno. Kava Rio navadna Razne vesti. Kolera v Perzij?. V Teheranu, giavnem Ham b ur g. (Sklep pop.) Kava Santos goe. posestvu ra average za julij 331/, za september 34—, za dea • x i vi. i 34*1., za marec 35",, stalno. Kava Bio navadna Moravekem se je vžgala vebka koja žita v loco4'38_35) navftdna3reelna 36-38, navadna dobri vrtdaosti 50.000 kron. Ogesj ee je tako 39—40 Zlatar Dragotin Vekjet (C. Vecchiet). TRST. — Corso št. 47. — TRST. Priporoča svojo na novo otvorjeno prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih ur. Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetari TRST ulica Malcanton štv. „po zelo nizkih cenah. I. Užgaui znak iia zauiašku T varstvo MATTONIJA prati GifisMbler :i^iiljRjJM ponarejanju Sanertrnnn. ( " t ja* zavarovanje človeškega živ- !■ - . i po najraznovrstnej?ih kombinaciji pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in Gmrt z zmanjšuj očimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. UM," vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 23,217,694.46 K Izplačano odškodnine: 73,324.623*17 K Fo velikosti druga vzajemna zavarovalnica cfese državo z vseskozi slovansko-aarodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastcp v Ljubžjanf, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine pr požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode ceniuje takoj in naikulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluj e Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoriatne namene. Sadnji amerikanski model! \ ■ ;ednastaven, cajsolidnejai i dovršeni amerikanski pisalni stroj prve vrste jc .?.iiSiINGTON" Mod. 1904. s pisavo povsem razvidno od prve do zadnje črke. Strojevi za računanje. Pomnoževalni stroji: Minit o graf, Ciclosiyl in Rotativ. = Dotični pripudki. = PRIFADKI za pisalne stroje \§eli vrst. TRAKOVI za kopiranje a i brez kopirani a za litografiranje ali hektografi ranje za pisalne stroje vseh sestavov kakor: Adier, Under-wood. Remington, Hammond, Oliver, Ideal itd. s jamstvom od K 3*— naprej. Blazine za etrrj „YQSTif z jamstvom. Stroji na poskttšnjo ne da bi jih bilo treba vkupiti. Brezplačen poduk za učenje pipati na stroj. Nastavljajo se brezplačno uradniki in uradnice vešča pisanja na etroj. Kupuje, prodaja in zamenjuje stare pihalne stroje vsakega sestava. 0 sti in popravlja pisalne Btroje vseh vrst. Prve vrste priporočila. — Ceniki brezplačno in franko. Telefon 1682. — Zastop in zaloga: Via Geppa 18. — Telefon 1G82. — h ^ajtepia mmftm sal ; je prisostvovati koncertu v ljudski tova \ em vrtu iilillillPMII'1 Wnv&ms*^ Svoji k svojim ! M. S ž o p p a r v T sr m t u S? o t* g r t? lJI iHIfc—* li—iMM Pri svetem Antonu Padovanskem. rva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Kuda vecchia št. 2. (za mestno hišo). Trajna razstava in izključua zaloga za Primorko vsakovrstnih kipov povsem umetniškega dela bedi od zmesi, romanskega kartona, opeke ali lesa razpel v vseh velikostih. Lastna delalnica pianet. dalmatik, pluvial, roketov, kvadratov, kolarjev. mišaih srajc itd. Izvršujejo ee tud vsakovrstne veznine, zas'.ave itd. Zaloga sveč in čistega čebeinega voska kakor tudi mešane sveče I in II. vrste, podob, vencev, križccv in &vet;cj vsakovrstnih. Lastna izdeiovalnica palm iT umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del spadajoč i h k bogočastju, izvršijo se vezanja (riearai) najfinejša za zastave, pregrinjala idr. Zaloga misa lov, ritualov, diurnov ter brezštevilno drug li mašaih knjižic, svečnikov, svetiln, kelhov in ciborjev se srebrnim pokrovom. popravlja se vsakovrstne stvari, Jfaj se poskusa prepričati se o ugoonih cenah. - Zahteva uaj se brezplačni cenik. : - ulica S. Giacomo 7 (Corso) priporoča svojo novo preurejeno pekarno in sladcičarno Vsakovrstno sveže sladčice. Tu- in inozemska vina v buteljkah. Vse naročbe franko na dom. Pijače v ledu. FILIJALK A c. kr. privat. kWil KREDITNEGA ZAVODA za trgovino in obrt v Trstu sprejema: IZPLAČILA V KRONAH > 3°/. t z atih napo I j oni h na izplačilna pisma proti 30 dnevni odpovedi 2 °/0 M. SALARINI v ulici Fonte della Fabbra št. 2. (Vogal ul. Torrente.) na naslovljena Izplačilna pisma proti 4 toni odpovedi 2 7//. » 8 » " 2»///. » 30 > » 3°/0 Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva m speMcijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST* Telefono 5t. 847. - Via della Stazioiie Št. 17. - Telefono st. 847. Filijalke v PULI, GORICI, REKi in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vce kraje tu- ln inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. Pošiljanje predmetov, ki se iemllejo na potovanje in prevažanje fcla^a na vse prnge. ) Sprejema se tudi pohištvo in druge pedmets v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča. 23T Edini tržaški zavod za — „VACUM-CLEANER". (ISCENJE in SHRANJEVANJE PKEPKOGr " Tovna postrežba, in nizke cene. Zaloga obuvala in čevljarski mojster Josip Stanžic ralajatelj c. kr. redarstvene straže, e. kr. glavnega carin-t^kt-g-a urada in skladišč, t-, kr. priv. llovd. orož, e. kr. linančue straže v Trstu. Kopru iu Pnlju. TRST. - Ulica Rosario štv. 2. - TRST priporoča si~ojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospodey gospe in otroke. Prodaja najboljše t^p/jiM voščilo (Mks) = j1 Cene nizke. Postrežba točna. . - ri- ti :: ' V 'iT-* „ 3 mes. „ 2V/o n 6 „ „ 2V,7o Na blagajniške nakaze in izplačilna pisma stopi nova obrestna mera v veljavo 1-, 5. odnosno 27. februvarja bodočega leta in sicer po dotičnej odpovedi. Bancogriro v kronah z 21/,°/0 takoj v kolikor na razpolago. Krone in zlati napol'oni na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, kiji se stavijo od časa do časa in sicer po loka odpovedi. Izdaja nakaznice za Dunaj, Budimpešto, Brno, Karlove vari. Reko, Lvov, Prago, Reichenberg, Opavo kakor tudi Zagreb, Arad, Belice, Gablonz, Gradec, Hernaanstadt, Inomost, Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, Saaz, Solnograd, prosto stroškov. Se bavi s kupovaujem in prodajo deviz, drobiža in vrednostij. Sprejema Iztirjevanje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi vseh drugih iztirjevanj. Daj a predujme na Warrante in vrednosti po jako zmernih pogojih. Krediti na karikacijskc listine se otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih mestih po ugodnih cenah. Kreditna pisma se izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila. Sprejema se v pohrano vrednostne listine, zlat in Brebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajna zavoda. Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznice „Banca d' Italia-1 v italijanskih lirah ali v kronah Zarocenci! Kupujte vaše pohištvo v dobroznani mitru, lanMtnr in tapetari] tvrdke 3vanka Doreghini ulica Madonnina štev. 8 Jamči se za solidnost in trpežiiost blaga. Absolutno konkurenčne cene. Prva zaloga izgotovljenih oblek za moške, dečke Jope črne in barvane v velikem izberu ee od satena in platna, kostumi Baten al i platneni za otroke. Velik izbor snovij za obleke pc j mer', ki se izgotove v lastnej kroj a rn 3 ; 600 oblek po K 10 za moške, 400 po K 8 za dečke. Zaloga je I vedno obložena z izielki najboljših tovaren Češke ! Kormina in Cervinjana. PODRUŽNICA; iALiLA OITTA Di LONDRA" ni. Poste nuove Št. 5. (vogal ul. Torre bianca) C. kr. priv. Riunione Adršatioa di Sicurta Glavnica in rezer7ni zakladi društva glasom bilance ^sccccccooooo 31. decembra 1U02. Zadružna glavnica (od kojih vplačano K 3,200.000) . I Rezervni zakladi dobi;kov .... „ zaklad proti vpadanju vredno3tij javnih efektov . . . Rezervni zaklad premij za zavaro- 8,000.000 7,133.580 3,700.580 vanja........................„ 71,255.752 Zavarovanja na življenje v veljavi ,, 254,966.140 Izplačane škode v vseh oddelkih od ustanovitve društva [L838—1002] „ 498,919.050 Društvo sprejema po jako ugodnih pogojih zavarovanja proti požaru, streli, škodi vsled razstrelbi ulomu kakor tudi prevozov po suhem i a m rju; sklepa pogodbe za zavarovanje življenja po raznovrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plačn ■ dc saiiti ali po smrti zavarovanca, d_>to otrokom itd. ozir. V^leC večje trgovine nr. Kranjskem, vešč slove askega, nemškega in madjarskega jezika, tudi v pisavi sposoben, iz boljše rodovine, pošten in zanesljiv fant, 25 let star, popolnoma izvežbin v mnnifaktumi in specerijski stroki, bi želel priti v Trst, ali v Gorico, ^vojo službo bi mogel zamenjati v 4 tednih. Najboljša spričevala so na razpolago. Kdo? iu kje? pove iz prijaznosti uprava „Edinosti1'. Svoji Ir svojim OBUVALA. j — Dobro jutro! Kam pa kam ? — Grem kupit par čevljev! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25. po domače k JPicrotu. Tam velobite vsake vrste obuvala za možke, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vskovrstno obuvalo na debelo 111 drobno. Lastnik: Peter Reliar. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja #->5 vrste rtrit, zaclavnih p^sem, prijoritet, koa^caa ir.ih otl'radj, £xečkt delti e, valnt, novcev in devie. I jI Polno vplačani akcijski kapital KL l3QQQe0Q® Zamenjava in eakomptujo icžrebano vrednostih papirje in vnovčuje zapale Podrnžnioa v Spleta ^ Denarne vloge vsprejema !• Zavai'uja srečke proti icurzn? ^ . . , v3 ^ J . , , __:7rr ut_:____i, v ter ocem rm;unu ah na vložne knjižice proti ugodni - -----Ijj obroatir^, Vloženi denar obrestuje cd dne vlogo do VtnrciiJuje in divinkuiujo vojaške ienStninsko kavoljo. !j;| — dno vzdlga. — Stkosupt iakae&z zajszae* l^gr Borzna zizzčćila, ; Pviizset 0 čski in nfck^,snioa3li. kupone.